Trije dogodki razodevanja Jezusovega mesijanskega veličastva: poklon Modrih, Jezusov krst, prvi čudež v Kani Galilejski

Praznik Jezusovega krsta je drugi v vrsti praznikov, ki povezujejo dogodke iz prvega obdobja Jezusovega življenja, ki razodevajo njegovo mesijansko veličastvo, zato jih poimenujemo tudi epifanije (odtod poimenovanje praznika svetih treh kraljev z izrazom Gospodovo razglašenje).

Beseda epifanija pomeni: prikazati, razodeti se. Nekrščanska helenistična verstva so z gr. izrazom epiphania označevala posege božanstev v človeško dogajanje, pri čemer se je božanstvo nenadoma prikazalo in nato spet hitro izginilo. Sveto pismo je ta izraz prevzelo, vendar mu je dalo nov pomen. S tem izrazom Sveto pismo označuje enkratne in neponovljive zgodovinske dogodke, ki jim je mogoče določiti las in kraj dogajanja in v katerih se osebni Bog ljudem razodeva na poseben način. Epifanije so tako vedno Božji nagovor človeku in od človeka pričakujejo odgovor in odločitev. Vse epifanije imajo izrazito občestven značaj.

Vse Jezusovo življenje med nami je pravzaprav razodevanje Božjega veličastva ljudem. Toda na praznik Gospodovega razglašenja oz. praznik svetih treh kraljev v molitvenem bogoslužju Cerkve najdemo naslednji odpev, ki izpostavlja tri tovrstne dogodke, med njimi tudi Jezusov krst, ki se ga na poseben način spominjamo na nedeljo Jezusovega krsta:

»Praznujemo sveti dan, ki je poveličan s tremi čudeži: danes je modre zvezda pripeljala k jaslicam, danes se je na svatbi voda spremenila v vino, danes se je Kristus dal Janezu krstiti, da bi nas odrešil, aleluja.«

Modri so Otroka, h kateremu jih je pripeljala nenavadna zvezd, priznali za mesijanskega kralja in ga »razglasili« med svojimi rojaki. Pri Jezusovem krstu v reki Jordan, ga je nebeški Oče razglasil za svojega Sina. Ob čudežu spremenitve vode v vino na svatbi v Kani Galilejski, pa je Jezus »začel delati znamenja in razodel svoje veličastvo«.

Pripravila: M. B.

Foto: Wikipedia