Bomo mi »navadni smrtniki« res kdaj svetniki in je izrezovanje buč res tisto, kar kristjani potrebujemo?

Razmišljanje ob prazniku vseh svetih in dnevu spomina vseh vernih rajnih

Kot otrok sem v domači cerkvi večkrat občudoval svetnike v oltarjih in sam pri sebi premišljeval, da mi, »navadni smrtniki«, nikakor ne bomo nikoli svetniki … Do tega zaključka sem prišel, ko sem videl, da je bil Anton Puščavnik menih, sv. Frančišek diakon, sv. Elizabeta Ogrska redovnica … Za nebesa so potem takem poklicani le duhovniki in redovnice, sem si mislil. Zanimivo, kako sem v 21. stoletju kot otrok razmišljal, bojim se, da nisem bil edini.

Toda prav praznik vseh svetih, ki ga obhajamo v Cerkvi 1. novembra že od 8. st. dalje, ima namen, da nas spodbudi in opomni, da je svetost dosegljiva vsakemu izmed nas, ne glede na naš poklic in stan. Zato lahko letos na ta dan, ko častimo prav vse tiste, ki so že v nebesih, a skozi leto nimajo posebnega godovnega datuma, tudi sami in v družini okrepimo željo, da bi nekoč bil vsaj 1. november naš praznik, če ne bomo morda dobili celo svojega datuma!?

Ko pri verouku kateheti sprašujemo po imenu praznika na 1. november, žal v veliki večini dobimo suveren odgovor, da je takrat dan mrtvih. Iz otroštva se zelo dobro spominjam družinskih srečanj na ta dan, na domači kmetiji, kjer se je za 1. novembra in veliko noč redno zbirala razširjena družina in sorodstvo. Na veliko noč mi je bil eden lepših trenutkov, ko so sorodniki zapeli veselo Zdravljico in nazdravili. In pričakoval sem, da bo enako na 1. november, nato vprašam mamo, zakaj še nismo zapeli, a me ta posvari, da tokrat to ni primerno. Zanimivo, kaj vse je v naši zavesti v povezavi na ta praznik, ki bi moral biti praznik veselja in sreče, saj tisti, ki je pri Bogu, v Nebeškem Jeruzalemu, nikakor ni mrtev, ampak je živ in izpolnjen bolj, kot smo na tem svetu kadarkoli živi in izpolnjeni mi!

Toda zelo pomemben je tudi 2. november, dan vernih rajnih, včasih po domače tudi vernih duš dan, ko verni ljudje prosimo za svoje pokojne, ki so morda še v kraju očiščevanja in zorenja za nebesa – v vicah. To je dan, ko je prošnja in molitev za trpeče duše v vicah pomnožena, s tem namenom je tudi navada, da lahko ta dan vsak duhovnik mašuje kar trikrat.

V povezavi z omenjenima praznikoma v prvih osmih dneh novembra Cerkev za obisk pokopališča in molitev za rajne naklanja popolni odpustek. Prav tako dobi odpustek v vseh cerkvah in javnih kapelah na dan 1. in 2. novembra, ali prejšnjo ali naslednjo nedeljo, kdor moli vsaj očenaš in vero in je bil pri spovedi in obhajilu ter moli po namenu svetega očeta. Če nam Bog z odvezo pri spovedi odpusti grehe, nam odpustki odpustijo kazni za tiste grehe, ki so nam že odpuščeni in zaradi katerih se duše očiščujejo v vicah. Odpustek lahko namenimo zase ali za naše pokojne.

Zaradi bogate tradicije in velikega pomena praznikov, ki so pred nami, res ni potrebno, da na ta čas gledamo predvsem z vidika ti. noči čarovnic. Vedno bolj je opazno, da tudi kristjani, ki po tradiciji praznujejo vse svete in dan vseh vernih rajnih ter obiščejo grobove, včasih nimajo nikakršnega pomisleka, da ne bi v teh dneh z družino izrezljali kakšne buče in skupaj celo pogledali kake grozljivke … Verjetno se ne zavedajo izvora teh običajev, ki izvira iz pogansko keltske kulture, ki je iz 31. oktobra na 1. november praznovala novo leto in verovala, da se ta dan vračajo duše umrlih. Zato so se ljudje našemili, da jih ti pokojni ne bi spoznali, njihovi svečeniki pa so za pomiritev duš pokojnih vsako leto darovali otroke, ki so jih umorili z namenom za umiritev duhov … Če tudi človek nima nikakršne vere v tovrstno keltsko verovanje, je dejstvo, da lahko preko teh simbolov in strahu v duši hudič vpliva na nas in nas prefinjeno odvrača od našega cilja, ki je večni Božji objem v nebeškem Jeruzalemu.

K čemu pa vas povabimo namesto izrezovanja buč?

Noč čarovnic je praznik strahu, nam je pa Bog podaril večno življenje in nam ni dal duha boječnosti, temveč duha moči, ljubezni in razumnosti (2 Tim 1, 7).

Zato vas povabimo, da se ob prazniku vseh svetih in dnevu spomina vseh vernih rajnih:

• spomnite na svoje rajne,
• za rajne molite rožni venec (veliko župnij ima 1. 11. popoldne ali zvečer molitve vseh delov rožnega venca, povabljeni k molitvi),
• prižgete svečo,
• ustvarite šopek ali ikebano in jo ob molitvi za pokojnika položite na grob,
• se o rajnih pogovarjate,
• svojim otrokom podelite kakšno modrost vaših prednikov in
• darujte za sv. mašo vaših rajnih.

Buče pa raje prihranimo za dobro juho.

Blagoslovljene praznike!

Napisal: Matic Lesjak

Pripravila: Helena Šijanec

Foto: Getty image