Adventni in božični čas sta še posebej bogata s simboli. Na kratko predstavljamo izvor, zgodovino in pomen treh najlepših božičnih simbolov.

 Božično drevo

Najvidnejši in najpogostejši simbol božiča je božično drevo. Trgovina si ga je, žal, prisvojila kot simbol “praznikov” ter popolnoma prezrla osrednjo vlogo, ki jo ima naš Gospod pri tem. Prav je, da na božično drevo gledamo kot na katoliški simbol.

»Na osvetljeni smreki so visela zlata jabolka, orehi, rožiči in mnogo drugih dobrih stvari. Pod drevesom pa so ležale kape, robeci, podperti in tudi čevlji in oblačila.« (bl. Anton Martin Slomšek)

Zgodovina: V starih verovanjih so zimzelena drevesa simbolizirala plodnost, njihovo okrasje pa je zagotavljalo dobro letino in odganjanje zlih sil. Češčenje dreves in njihova okrasitev pozimi je bila znana navada tudi germanskih ljudstev.

Krščanski izvor: Po izročilu je sv. Bonifacij, apostol Nemčije, posekal poganski sveti hrast, ki so ga Germani častili, na njegovem mestu pa je zrasla smreka, simbol Svete Trojice, ki jo je okrasil z jabolki (grehi) in svečami (Kristus – Luč sveta).

Razširitev: Ta običaj okraševanja dreves, ki se je najprej pojavil v nemško govorečih deželah, se je v srednjem veku razširil po Evropi, v začetku 19. stoletja pa tudi v drugih delih sveta in postal razpoznaven znak božiča.

Danes: Danes krasimo božična drevesa z božičnimi okraski (namesto jabolk) in z lučkami (namesto sveč), ki predstavljajo radost in svetlobo, ki jo je Jezus s svojim rojstvom prinesel na svet.

Vsaka družina ima pri tem lahko svoj običaj. Nekatere družine imajo navado, da najmlajši otrok postavi zvezdo na vrh drevesa. Ponekod okrasijo drevo, medtem ko molijo veseli del rožnega venca. Ponekod prosijo župnika, da blagoslovi jaslice in drevo. Spet drugod imajo posebne molitve za vsak okrasek, ki ga položijo na drevo …

Adventni venček

Drug simbol, ki prihaja iz starodavne Evrope, in ki je vse bolj priljubljen, je adventni venček. Pomaga nam, da se štiri tedne pred božičem bolj intenzivno pripravljamo na božič. Vsako nedeljo, ko prižgemo eno svečko več, lahko v družini pripravimo krajše družinsko bogoslužje in izpostavimo posamezne vidike adventnega časa.

Izvor: Prvi krščanski misijonarji v Evropi so se posluževali poganske tradicije z namenom pokristjanjevanja ljudi. Ena izmed njih je bila pozimi prižgana sveča, ki je bila del kulta boga Sonca.

Krščanski izvor: Prvi adventni venec je naredil evangeličanski duhovnik Johanan Wichem leta 1838 v domu za revne otroke v Hamburgu v Nemčiji. Na velik lesen obod je namestil 24 sveč, od katerih so bile štiri večje za štiri adventne nedelje. Prižigal jih je postopoma. Kmalu so leseni obod začeli krasiti z zimzelenimi vejicami.

Razširitev: Ta običaj se je sčasoma razširil po vsej Nemčiji in se ob koncu stoletja udomačil že povsod po svetu, adventni venec pa je doživel spremembo: na njem so le še štiri sveče za štiri adventne nedelje.

Danes: Vsako adventno nedeljo prižgemo eno od štirih sveč na adventnem venčku. Bolj ko se približujemo praznovanju božiča, manjša je tema, luč sveta (simbol Kristusa) pa močnejša. Adventni venec predstavlja boj proti temi in grehu; boj, ki je poln upanja v Kristusovo odrešenje.

Gradivo: Izdelava adventnega venčka (6:58 min)

Jaslice

Pomemben simbol božiča so tudi jaslice. Kristjani jih v času tik pred božičem postavljamo po domovih in cerkvah. Običajno so postavljene do svetih treh kraljev oziroma do svečnice. V jaslicah so figure deteta Jezusa, Marije in Jožefa. Poleg njih so pogosto tudi figure obiskovalcev, o katerih poroča Sveto pismo: pastirji, angeli, trije kralji ter živali kot so vol, osel, ovce itd. Slovenske jaslice so imele častno mesto v kotu za mizo nad križem, v t. i. »bogkovem kotu«.

Zgodovina: Prve jaslice pripisujejo sv. Frančišku Asiškemu, ki je leta 1223 ob vrnitvi iz Svete dežele v Asissiju uprizoril Gospodovo rojstvo. Ta običaj je postal zelo priljubljen, žive ljudi in živali pa so sčasoma zamenjale figurice.

Prve jaslice: Umetnost postavljanja jaslic se je razvila v Neaplju v Italiji, kjer so konec 15. stoletja naredili prve jaslice iz glinastih figur.

Razširjenost: Karel III. je razširil običaj izdelave jaslic po Španiji in Italiji, od koder je ta tradicija prišla na Bavarsko in Češko, ter v 18. stoletja postala običaj skoraj v vseh cerkvah.

Danes: Po domovih jaslice postavljamo na božični večer. Narejene so iz različnih materialov in velikosti (tudi žive), predstavljajo pa različne prizore rojstva Deteta Jezusa.

Gradivo: Papež Frančišek in jaslice (1:29 min)

In ne pozabimo, da se jaslice bolj moli, kot gleda. Ob jaslicah lahko pogosto vidimo ta izrek srednjeveškega mistika Angelusa Silesiusa:

»Tudi če bi bilo dete v Betlehemu tisočkrat rojeno, če ni v mojem srcu, je vse izgubljeno.«

Blagoslovljen božič!

Foto: Pixabay

Brigita R. Perše