Osmi dan binkoštne devetdnevnice – petek, 17. maj: Sveti Duh nas uči moliti

Ker pa ste sinovi, je Bog poslal v vaša srca Duha svojega Sina, ki vpije: „Aba, Oče!“ (Gal 4,6)

Prav tako tudi Duh prihaja na pomoč naši slabotnosti. Saj niti ne vemo, kako je treba za kaj moliti, toda sam Duh posreduje za nas z neizrekljivimi vzdihi. In on, ki preizkuje srca, ve, kaj je mišljenje Duha, saj Duh posreduje za svete, v skladu z Božjo voljo. (Rim 8, 26-27)

MOLITEV
Prosim te, Gospod, daj mi moč, da se odpovem napačnemu pojmovanju sebe, zaradi katerega mislim, da sem sposoben moliti sam.

Prosim te odpuščanja za vse trenutke, ko me nisi našel pripravljenega, ko si me vabil k molitvi, odpusti mi, da sem se umaknil in se nisem bojeval.
Sveti Duh, moli ti v meni, in ti, Gospod, mi pomagaj, da se odprem Duhu. Daj, da bom sposoben sprejeti svoje slabosti in bom pustil, da v meni moli Sveti Duh.

Hvala za ta veliki Božji dar in za ves čas, ko sem lahko doživljal veselje v Bogu.
Zalivaj skozi to molitev vse iste, ki jih pritiskajo bremena življenja in težko molijo.

desetka – ki je Svetega Duha poslal

MEDITACIJA – Sveti Duh nas uči moliti

Ena od največjih ovir za delovanje Svetega Duha v nas je v tem, da ne znamo sprejeti svojih slabosti. Vsi smo slabotni, a tega nismo pripravljeni priznati: vsako slabost imamo za nedopustno, zavračamo jo in se tako zapiramo Božji pomoči.

A če pravimo, da v življenju v Bogu zmoremo vse, da moremo tudi moliti, kako naj opazimo navzočnost Svetega Duha v svojem življenju? Cerkev nam pravi, da je vsakokrat, ko molimo, Sveti Duh navzoč s svojo milostjo in nas vodi po poti molitve. Tako nas korak za korakom uči moliti. A ne samo to: Duh moli v nas. Janez Zlatousti je rekel: „Molitev je neizražena ljubezen, ki ne prihaja od človeka, ampak izvira iz Božje milosti.“ Zato je treba dati prostor Svetemu Duhu, vendar to ni samo po sebi vsem razumljivo.

Pogosto namreč zaradi preobilnih besed in zaradi raztresenosti Svetemu Duhu onemogočamo, da bi molil v nas. V nas kar naprej divja vihar misli, pojmov, zaznav in odvečnih podob. Zato Sveti Duh težko pride do besede.

Naše srce se mora umiriti, biti v tišini, kar je nasprotje od raztresenosti, radovednosti in odvečega klepetanja. Naučiti se moramo počivati v svojem srcu, spustiti se v njegove globine, moliti in živeti z mirom v srcu. Ko v molitvi damo prostor Duhu, tako da smo tiho in ga poslušamo, on vžiga naše srce, obrača našo pozornost k Jezusu in nas vodi. Sveti Duh nas vodi, da postanemo sposobni slavljenja in zahvaljevanja, in zaradi tega tudi premagamo svoje slabosti. Sveti Duh nam pomaga v molitvi prepoznavati Božjo voljo.

Vir: župnija Kamnje

Foto: youtube

Obj: L. M.