Zakaj ne gre brez duhovnikov?

V času, ko slovenski škofje posvečujejo nove duhovnike, je na mestu razmislek o pomenu duhovniške službe za vernike. Jezus je duhovništvo postavil na Veliki četrtek ob zadnji večerji. Vsem vernim pa je položil na srce, naj prosimo Gospoda za duhovne poklice: “Žetev je velika, delavcev pa malo. Prosíte torej Gospoda žetve, naj pošlje delavcev na svojo žetev.” Duhovništvo oziroma zakrament svetega reda je bistvenega pomena za širjenje Božjega kraljestva in odrešenje duš.

Eden največjih duhovnikov v zgodovini Cerkve, ki je skoraj štirideset let preživel v župniji Ars in vsak dan od trinajst do osemnajst ur preživel v spovednici ter spravljal duše z Bogom, je komentiral nepogrešljivost duhovništva. To je bil sveti Janez Marija Vianney, znan tudi kot arški župnik (1786-1859). Ta svetnik se je zavedal izjemne vrednosti duhovništva: “Dober pastir, pastir po Božjem srcu, je največji zaklad, ki ga dobri Gospod lahko podari župniji, in eden najdragocenejših darov Božjega usmiljenja.”

Prisluhnimo besedam arškega župnika in jih nato prenesimo v uporabimo v svojem duhovnem življenju. Nekatere besede in citati arškega župnika so v svoji globini in lepoti naravnost osupljivi, a so obenem nadvse preprosti. Berimo, premišljujmo in nato upoštevajmo.

Duhovnik prinaša Gospoda med nas – za Bogom je duhovnik vse

“Kako velik je duhovnik! Duhovnika je mogoče dobro razumeti šele v nebesih. Ko bi ga razumeli na zemlji, bi umrli … Bog ga uboga: izreče nekaj besed in Gospod se ob njegovem glasu spusti iz nebes, da bi bil spravljen v majhni hostiji. Brez zakramenta svetega reda ne bi imeli našega Gospoda. Kdo ga je dal v tabernakelj? Duhovnik. Kdo je sprejel vašo dušo ob vstopu v življenje? Duhovnik. Kdo jo hrani in ji daje moči, da vztraja na svojem romanju? Duhovnik. Kdo jo bo pripravil na srečanje z Bogom in še zadnjič umil to dušo v krvi Jezusa Kristusa? Duhovnik – vedno duhovnik. In če duša umre (zaradi greha), kdo jo bo obudil, kdo ji bo povrnil mir in spokojnost? Spet duhovnik. Za Bogom je duhovnik vse. Šele v nebesih bomo v celoti spoznali, kaj je.”

V nadaljevanju bomo na kratko komentirali vse plemenite naloge, ki jih duhovnik opravlja, da bi proslavil Boga v nebesih in odrešil duše na zemlji.

Če ni duhovnika, ni svete maše; če ni svete maše, ni posvetitve svete hostije; če ni posvetitve svete hostije, ni svetega obhajila; če ni svetega obhajila, ni Jezusove zakramentalne navzočnosti. To pomeni, da postanemo duhovne sirote. Postanemo kot ladja brez pristanišča, puščica brez tarče, izvidnik brez kompasa, pes brez gospodarja. Po življenju tavamo brez cilja in brez jasnega cilja.

Duhovnik je prisoten v vseh ključnih duhovnih trenutkih našega življenja

Isti veliki svetnik je izrekel naslednjo opazko. Kdo je prisoten v vseh ključnih duhovnih trenutkih našega življenja?

Krst? Običajno je duhovnik tisti, ki ga Bog uporabi kot orodje za preoblikovanje tega otroka v Božjega sina/hčerko.

Spoved? Le duhovnik je tisti, ki nas spravi z Bogom preko z izlitja Jagnjetove krvi, ki našo dušo in vest očisti greha in krivde, ki nas tako močno bremeni. Končno lahko doživimo pravi mir v duši!

Prvo sveto obhajilo? Duhovnik je bil tisti, ki je obhajal sveto mašo, pripravil evharistijo in nam podaril telo, kri, dušo in božanskost Jezusa Gospoda.

Birma? Škof, ki ima polnost duhovništva, nas je birmal, s tem pa smo bili okrepljeni s prisotnostjo Svetega Duha in pripravljeni biti Kristusovi vojaki za širjenje in obrambo vere.

Kaj pa sveti zakon? Najverjetneje je bil duhovnik tisti, ki si je vzel čas in razložil vzvišeno poklicanost svete zakonske zveze, pomen zvestobe, dokler naju smrt ne loči, ter pomen odprtosti za življenje in rojevanje otrok na svet, da bodo nekoč večni državljani nebes.

Maziljenje bolnikov? Duhovnik je tisti, ki ga spontano pokličemo, ko vidimo, da se je zdravje naše babice, matere ali katere koli druge osebe tako močno poslabšalo, da bi lahko umrla. Duhovnik je tisti, ki jih mazili s svetim oljem, s katerim se okrepijo, da bi se borili v dobrem boju in združili svoje trpljenje s trpljenjem našega Gospoda in Odrešenika Jezusa Kristusa.

Ob nas so v vseh pomembnih trenutkih, tudi v težkih časih

Smrt in pogreb? Kdo je navzoč pri pogrebni maši in moli za našo ljubljeno osebo, ki je umrla in odšla v sodbo k Jezusu, ki bo prišel sodit žive in mrtve? Vsi moramo iti skozi vrata smrti in iz kraljestva časa preiti v večnost. Duhovnik, ki deluje v Kristusovi osebi, je tisti, ki med obhajanjem svete maše daruje Očetu Žrtev Jezusa za očiščenje in odrešenje te nesmrtne duše.

Družinske težave? Na koga se družina ob času težav obrne, da jo rešil teh zapletenih vozlov? Pogosto pride na misel duhovnik. Duhovnik postane poslušalec, sogovornik, svetovalec in tolažnik, da bi družino rešil pred prevračanjem in potapljanjem v globino žalosti in pozabe! Duhovnik je tisti, ki kot človeška goba vse težave vsrka v svoje srce in jih ponudi Jezusu, večnemu duhovniku, v ozdravitev in odrešitev.

Bolečine in trpljenje vseh vrst? Ko žalost, trpljenje, razprtije in depresija obiščejo naše domove in srca, koga iščemo kot rešitev za težave, za katere se zdi, da jih ni mogoče rešiti? To je duhovnik! Duhovnik je tisti, ki prisluhne težavam. Duhovnik je tisti, ki odpre svoje srce, da bi slišal in razumel. Duhovnik je tisti, ki je poklican k službi sočutja. Kaj točno pomeni beseda sočutje? Sočutje pomeni pripravljenost in sposobnost trpeti s tistimi, ki trpijo.

Poslušajo in razumejo nas ter krepijo našo vero in upanje

Poslušanje? Kdo je tisti, ki ga iščemo, da bi prisluhnil naši notranji tesnobi in agoniji, ker vemo, da drugi ne znajo poslušati ali pa preprosto nočejo pozorno poslušati. Duhovnik je tisti, ki ga iščemo, da bi nas slišal, nam prisluhnil in nas razumel. Kako resnično je to! Pogosto lahko pridemo k duhovniku preobremenjeni z moralno, čustveno, duhovno prtljago, za katero ne vemo, kam bi jo odvrgli, kje bi jo pustili in bili razbremenjeni te obremenjujoče teže. Tedaj nas duhovnik sprejme in nas povabi, da se odpremo in razgalimo svoje srce ter odkrijemo svojo izmučeno vest.

Poslušanje in zdravljenje. Kako pogosto se zgodi prav takšen scenarij! Raztovorimo vso svojo prtljago, duhovnik pa je preprosto tam, da nas posluša. V svoji tesnobi in zmedenosti jokamo, se pritožujemo, jezimo in razglabljamo o nesmiselnih idejah. Kazalci na številčnici letijo in … – kar naenkrat mine ura! Ubogi duhovnik pa je komaj odprl usta, da bi izrekel kakšno besedo! Po tem razbremenilnem srečanju vstanemo prenovljeni, polni energije, ozdravljeni in z upanjem. Preplavljeni s hvaležnostjo se duhovniku milijonkrat zahvalimo, da nam je bil v veliko pomoč pri reševanju teh, tako rekoč nemogočih težav!

Duhovniki molijo za nas – tudi mi molimo zanje

Molitev? Kako pogosto smo se počutili popolnoma preobremenjeni z življenjem in težavami, katere so se zdele velike in težke kot gore? Želimo si pomoči in vemo, da nam lahko pomaga samo Bog. Na koga se torej z vero in zaupanjem obrnemo, da bi posredoval v našem imenu in molil za nas, da bi se ta težava rešila ali da bi se z njo vsaj bolje spoprijeli? To je duhovnik. Duhovnik za nas postane priprošnjik ali posrednik med nebom in zemljo.

Devica Marija. Obrnimo se torej na Devico Marijo, ki je Božja Mati, Mati Cerkve, Mati vsega človeštva, še posebej pa je Mati duhovnikov. Prosimo Devico Marijo, naj nad vse duhovnike položi svoj plašč ljubezni, zaščite in tolažbe, da bodo zaščiteni pred ognjenimi strelami sovražnika, pa tudi, da bodo zaščiteni pred duhom malodušja. Prosimo Devico Marijo, naj moli za duhovnike, da bi si z vso močjo v svojih mislih, srcih in dušah prizadevali oblikovati se po Jezusu, najvišjem in večnem duhovniku. Naj jim Marijine molitve pomagajo spoznati, da je Jezus Najvišji in večni duhovnik – kako vzvišeno in veličastno – pa tudi, da jim je Jezus zelo blizu kot njihov najboljši Prijatelj v tem času in bo njihov najboljši Prijatelj v nebesih za vso večnost.

Vir: Žena vrsna

Obj.: L. M.