Ponedeljek, 23. september 2024: Glejte kako poslušate

Glejte kako poslušate

Jezus ločuje dvoje: luč, ki jo nosimo v sebi in sveti pred ljudmi ter dobra dela, ki jih bodo ljudje na nas videli. Šele potem sledi, da bodo ljudje lahko prepoznali in slavili našega Očeta, ki je v nebesih.

Če je nekdo kristjan, je luč, je sol. In kaj je ta luč, ki sveti pred ljudmi?

Najprej je to prizadevanje, da bi živeli iz Božje besede in izpolnili Božjo voljo. Kristjan ne ustvarja svojega življenja, ampak ob Božji besedi odkriva, spoznava in uresničuje, kar je Bog vanj položil.

Drugo zaradi česar je kristjan luč, je življenje v notranjem veselju.  Je človek, ki je vesel, da ga Bog ljubi. To mu zadošča. Vse kar se mu dogaja, je prav in dobro, ker Bog vodi njegovo življenje. Iz te neskončne obdarjenosti in Božje skrbi zanj ljubi ljudi okrog sebe. Kaj pomeni ljubiti? Veseliti se! Kristjan v vsakem človeku vidi čudovito Božjo podobo. Res je ta včasih skrita, vendar jo zre v ozadju in verjame vanjo. Veseli se bližnjega!

Še ena luč pa je kristjanov odnos do trpljenja. Kristjan se ne boji trpljenja. Trpljenje je del življenja, je pot ljubezni. Ne razmišlja, ali bo bolelo ali ne, vedno se odloča po ljubezni in ne gleda na ceno. Teža življenja je logična posledica izbire ljubezni. Trpljenje ni krivica, je pot do uresničevanja ljubezni, do izpolnjevanja Božje volje, do pristnega veselja. Pogumen pogled na trpljenje je luč, ki jo kristjan prinaša svetu.  Pomislimo na patra Pija, ki je vse življenje nosil Jezusove rane. Zaradi tega je doživljal preganjanje, a je bil vedno pogumen. Vesel je bil, da lahko trpi v ljubezni za druge in s Kristusom odrešuje.

Živeti torej v prizadevanju, da bi izpolnili Božjo voljo, v sebi gojiti veselje ter pogumen pogled na trpljenje je pravzaprav luč, ki naj bi kristjan bil. Mogoče se zdi preveč zahtevno, pretirano ločevanje med dobrimi deli in lučjo, ki jih osvetljuje, vendar je jasno, da naša naloga ni nič drugega kot kazati na Luč, ki je Kristus sam. Če postavljamo v ospredje svoja dela, na prvo mesto ne stavimo Božje besede in ne sprejemamo trpljenja v božji luči, potem nismo kristjani. Z dobrimi deli smo lahko socialna ustanova kot kaka druga. Ena izmed mnogih, ki pa ne prinaša Odrešenja. Prinaša le trenutno olajšanje trpljenja.

Živeti v veselju iz Božje besede in gledati na trpljenje v luči odrešenja spreminja pogled na svet. Prinaša smisel tudi v trpljenju. Daje življenje tudi tam, kjer ga naša dela ne morejo. Naj bomo torej prava luč!

Glejte torej, kako poslušate! To nam polaga na srce Jezus. Kako poslušam njegovo besedo? Ali jo poljubim, v srcu obudim naklonjenost do njega in se mu zahvalim, da me sprejema in mi podarja samega sebe? Ali si ga želim v besedi še bolj sprejeti, še bolj zaživeti iz njegove bližine in globine? Ali ga želim spoštovati in se ga veseliti z vsem srcem? Gospod je velike reči za nas storil in nas napolnil z veseljem.

Tudi ti in jaz sva v teh negotovih časih, povabljena v privilegij poslušanja božje Besede s tem, da podarjava sama sebe bližnjim, v moči Jezusove izročitve slehernemu izmed nas. Njegovi živi kamni smo in udje njegovega vstalega telesa, Cerkve. Dar za vse človeštvo in za življenje vseh.

pripravil: Ervin Mozetič

foto: PixaBay

obj.: Neža Novak