Sobota, 26. oktober 2024: Galilejci in Pilat

Galilejci in Pilat

Jezus spregovori „o Galilejcih, katerih kri je bil Pilat pomešal z njih daritvami.“ Žal nimamo nobenega pojasnila, zakaj se je to zgodilo, kaj je bil povod te krutosti. Jezus nas res opozarja, naj ne sodimo in naj se spreobrnemo. Smemo pa verjeti, da se to ne bi zgodilo, če bi bilo v Pilatu več prostora za razumevanje in za sprejemanje različnosti. Pilat je različnost Galilejcev zavrnil tako, da jih je uničil.

Dogodek nas spodbuja k premišljevanju, k pozornemu spraševanju naše vesti, kako mi ravnamo, kadar se srečamo z različnostjo, ki nas izziva? Se pustimo od nje obogatiti ali jo skušamo izničiti, osmešiti, razvrednotiti? Pa ni nobene potrebe, da bi svoje drže in ravnanja najprej preverjali nekje zunaj, v svetu, v odnosu do tujcev. Najprej moramo stvari preveriti v odnosu do svojih najbližjih, še več, najprej moramo to preveriti v odnosu do sebe samega. Kajti tudi v človeku samem so področja, ki mu postavljajo vprašanja, ki bi se jim najraje izognil. Področja, kjer srečuje svoj sram in področja, kjer srečuje svojo bolečino. Mar ne ravnamo včasih kot Pilat z Galilejci. Odstranimo jih, skušamo jih prikriti – sebi in drugim, jih zanikati.

Če se ozremo v naše skupnosti, koliko naporov vložimo v to, da bi različnost med seboj odpravili, koliko moči potrošimo, da med nami ne bi bilo nobene napetosti, nobenega izziva. Morda pa smo prav zaradi tega tolikokrat kot njiva, ki ne rodi, kot smokev, na kateri zaman iščemo sadu? Ker hočemo življenje, ker hočemo odnose, ker hočemo naše skupnosti spremeniti v nekakšen ideal, v katerem je vse v najlepšem redu, kjer ni napetosti in težav, dajemo občutek, da je vse v najlepšem redu, v notranjosti pa vre, kipi. In namesto da bi se vse to v zdravih medsebojnih odnosih spremenilo v ustvarjalno srečevanje in rast, stalno prihaja do neznosnih napetosti znotraj posameznika, ki se potem vsake toliko časa pokažejo tudi v skupnosti. Zanikanje ali odstranjevanje različnosti iz našega življenja postane destruktivna, namesto da bi postala vir rasti, veselja in medsebojne obogatitve.

Ves svet je zgrajen na različnosti. Bog je stvari ustvaril različne, da v tej različnosti kličejo druga drugo, da nagovarjajo druga drugo, da se med seboj oplajajo. Eno samo ustvarjanje različnosti in v tej različnosti ustvarjalne napetosti, mi pa si potem prizadevamo, da bi to napetost izničili, jo izpraznili misleč, da bo potem na svetu vse dobro in da bomo zaživeli v čudovitem miru. A ne gre tako.

Samo božje knjigovodstvo ve, koliko prošenj po miru je bilo izrečenih in izročenih Mariji. Samo božje knjigovodstvo tudi ve, na kakšen način so bile uslišane. S tem zaupanjem danes tudi mi prihajamo pred njo in jo prosimo, naj nam pomaga, da bomo z veseljem sprejemali različnost in gradili edinost.

pripravil: Ervin Mozetič

foto: Canva

obj.: Neža Novak