Petek, 8. november 2024: Nekoristni  hlapci smo

Nekoristni  hlapci smo

Če smo ubogi hlapci, kaj naj Bog z nami počne? Če smo nekoristni smo mu samo v nadlego. Nažene naj nas, kot nekoristnega hlapca pameten gospodar.

A nas Bog ne nažene. Mora že imeti razloge.

Ubogi in nekoristni smo v pomenu, da bi vse, kar storimo, mogel namesto nas storiti kdo drug. Ko to vemo, se osvobajamo lažne samovšečnosti, ki se rada važi in občuduje samo sebe.Osvobojeni te samovšečnosti pa moremo postati Bogu še kako koristni.

Četudi se nam zdijo sadovi našega dela odlični, vsi zgolj opravljamo nalogo, ki nam jo je dal Bog. V Jezusovem času so bili odnosi med gospodarjem in hlapcem dobro odmerjeni. Lahko si zamislimo, da je hlapec prešel od poljskega dela k domači postrežbi brez težav. Ni bilo pričakovati, da bi se hlapec izgovarjal na utrujenost, glad ali žejo. Jezusu seveda ne moremo očitati tedanje ustaljene ureditve hlapčevstva. Jezus preprosto uporabi tisočletno družbeno stvarnost kot prispodobo, da predstavi podobnost med tistim ravnanjem in našim služenjem Bogu. Ko retorično vpraša: “Se bo mar zahvaljeval temu hlapcu, ker je izpolnil njegov ukaz?” – se obrača k poslušalcem z nami vred in očitno pričakuje nikalen odgovor. Jezus nadalje reče: ko smo naredili za Boga vse, kar nam je bilo ukazano, moramo priznati: “Nekoristni hlapci smo; naredili smo, kar smo bili dolžni storiti.”

Po naših besedah in po izkustvu vsakodnevnega življenja nas Jezus sooči s tem, da pričakovana nagrada ni sorazmerna z resničnostjo. Primerljivo pa je naše dojemanje tega, kdo je Bog in, kaj mu dolgujemo. Jezus želi, naj spoznamo, da Bog od nas pričakuje resno zavzetost, pravi napor pri delu, h kateremu nas vabi: poslanstvu, da svet spozna Kristusa.
Marija je bila koristna Gospodova dekla, bodimo tudi mi. Če nas bo Gospodar, ki pride, našel pri delu, bo On postal naš služabnik.

Za Jezusa se vera skriva v preprosti logiki gospodarja in služabnika. Bog je gospodar, mi smo le nekoristni hlapci. Vera je spoznanje in priznavanje Boga za edino vodilo življenja, kot pravi apostol Pavel: Jezusa Kristusa imej za vodilo!

Naj pojasnim! Zdi se, da nam je v odnosih pogosto vsem jasno, kaj hočemo. Le v mislih in odločitvah pogosto ne pridemo skupaj. Vsak ima v glavi svoj prav in se jezi na drugega, ko ta misli drugače. Kje je rešitev? Odgovor je zelo preprost. Vsi se moramo vprašati, kaj hoče Bog? Priznati moramo, da smo vedno le ubogi hlapci in da je le Bog pravi gospodar, edini ki ve in razume vse.

Ljubiti bližnjega je mogoče, če se najprej odpremo Neskončni ljubezni in resnici. Samo v božji luči, v luči neskončne ljubezni je mogoče dojeti, kaj pomeni ljubiti. Še več, samo v odprtosti za Boga, je mogoče prav razumeti, videti in slišati bližnjega. Vedno in povsod se moramo odpreti Bogu. On je Gospodar, ki naroča, kaj naj storim in nazadnje moramo vedno reči: ›Nekoristni služabniki smo; naredili smo, kar smo bili dolžni narediti.‹

pripravil: Ervin Mozetič

foto: Canva

obj.: Neža Novak