Loading dogodki

Dva dni po dnevu žena praznujejo možje praznik mučenikov. Ponekod jim simbolno izročijo suhe češplje, trnje in klobaso … To je le še bled običaj. Kaj pa je v njegovem ozadju?

 

Štirideset mučencev

O štiridesetih mučencih so pogosto pridigali veliki cerkveni pridigarji, med njimi sv. Bazilij Veliki.

V času cesarja Licinija (308–324) je bilo zajetih štirideset vojakov, od katerih so zahtevali, da se odrečejo svoji krščanski veri. Ker se ji niso želeli odreči, so jih nage vrgli v zmrznjeno vodo. Ob ledenem kopališču pa je bilo pripravljeno tudi vabljivo toplo za tiste, ki bi se pred smrtjo spreobrnili. Premislil si je le eden izmed njim in skočil v toplo vodo, a je zaradi nenadnega temperaturnega šoka vseeno umrl. Stražar, ki je opazoval neznosno mučenje vojakov, se je sam priznal za kristjana, odvrgel svoja oblačila in skočil k pogumnim vojakom v zmrzujočo vodo; tako je bilo s stražarjem vred mučencev štirideset.

Umrli so 9. marca 320 ob kopališču mesta Sebasta v Armeniji (v današnji Turčiji). Naslednji dan, 10. marca, so njihova trupla zažgali, ker so se bali, da bi se njihove relikvije raznesle med kristjane. Preganjalci so se bali celo mrtvih, zato so želeli uničiti vsak spomin nanje.

V spodbudo …

Aramenski mučenci so zgled pravih in pokončnih moških. S svojim pogumnim dejanjem opominjajo, naj bodo moški pripravljeni vsak dan umreti sebi in se darovati za dobro svojih družin … In to iz notranje moči in ljubezni, ki jo vsakodnevno črpajo v Bogu.

Dobro bi bilo, da vsaj ta dan žene pocrkljajo svoje može s kakšnim slastnim kosilom ali kakšno drugo vrsto razvajanja.

 

Gradiva:

 

 

 

Foto: Pixabay

Pripravila: dr. Brigita R. Perše

 

Dva dni po dnevu žena praznujejo možje praznik mučenikov. Ponekod jim simbolno izročijo suhe češplje, trnje in klobaso … To je le še bled običaj. Kaj pa je v njegovem ozadju?

 

Štirideset mučencev

O štiridesetih mučencih so pogosto pridigali veliki cerkveni pridigarji, med njimi sv. Bazilij Veliki.

V času cesarja Licinija (308–324) je bilo zajetih štirideset vojakov, od katerih so zahtevali, da se odrečejo svoji krščanski veri. Ker se ji niso želeli odreči, so jih nage vrgli v zmrznjeno vodo. Ob ledenem kopališču pa je bilo pripravljeno tudi vabljivo toplo za tiste, ki bi se pred smrtjo spreobrnili. Premislil si je le eden izmed njim in skočil v toplo vodo, a je zaradi nenadnega temperaturnega šoka vseeno umrl. Stražar, ki je opazoval neznosno mučenje vojakov, se je sam priznal za kristjana, odvrgel svoja oblačila in skočil k pogumnim vojakom v zmrzujočo vodo; tako je bilo s stražarjem vred mučencev štirideset.

Umrli so 9. marca 320 ob kopališču mesta Sebasta v Armeniji (v današnji Turčiji). Naslednji dan, 10. marca, so njihova trupla zažgali, ker so se bali, da bi se njihove relikvije raznesle med kristjane. Preganjalci so se bali celo mrtvih, zato so želeli uničiti vsak spomin nanje.

V spodbudo …

Aramenski mučenci so zgled pravih in pokončnih moških. S svojim pogumnim dejanjem opominjajo, naj bodo moški pripravljeni vsak dan umreti sebi in se darovati za dobro svojih družin … In to iz notranje moči in ljubezni, ki jo vsakodnevno črpajo v Bogu.

Dobro bi bilo, da vsaj ta dan žene pocrkljajo svoje može s kakšnim slastnim kosilom ali kakšno drugo vrsto razvajanja.

 

Gradiva:

 

 

 

Foto: Pixabay

Pripravila: dr. Brigita R. Perše

 

Dva dni po dnevu žena praznujejo možje praznik mučenikov. Ponekod jim simbolno izročijo suhe češplje, trnje in klobaso … To je le še bled običaj. Kaj pa je v njegovem ozadju?

 

Štirideset mučencev

O štiridesetih mučencih so pogosto pridigali veliki cerkveni pridigarji, med njimi sv. Bazilij Veliki.

V času cesarja Licinija (308–324) je bilo zajetih štirideset vojakov, od katerih so zahtevali, da se odrečejo svoji krščanski veri. Ker se ji niso želeli odreči, so jih nage vrgli v zmrznjeno vodo. Ob ledenem kopališču pa je bilo pripravljeno tudi vabljivo toplo za tiste, ki bi se pred smrtjo spreobrnili. Premislil si je le eden izmed njim in skočil v toplo vodo, a je zaradi nenadnega temperaturnega šoka vseeno umrl. Stražar, ki je opazoval neznosno mučenje vojakov, se je sam priznal za kristjana, odvrgel svoja oblačila in skočil k pogumnim vojakom v zmrzujočo vodo; tako je bilo s stražarjem vred mučencev štirideset.

Umrli so 9. marca 320 ob kopališču mesta Sebasta v Armeniji (v današnji Turčiji). Naslednji dan, 10. marca, so njihova trupla zažgali, ker so se bali, da bi se njihove relikvije raznesle med kristjane. Preganjalci so se bali celo mrtvih, zato so želeli uničiti vsak spomin nanje.

V spodbudo …

Aramenski mučenci so zgled pravih in pokončnih moških. S svojim pogumnim dejanjem opominjajo, naj bodo moški pripravljeni vsak dan umreti sebi in se darovati za dobro svojih družin … In to iz notranje moči in ljubezni, ki jo vsakodnevno črpajo v Bogu.

Dobro bi bilo, da vsaj ta dan žene pocrkljajo svoje može s kakšnim slastnim kosilom ali kakšno drugo vrsto razvajanja.

 

Gradiva:

 

 

 

Foto: Pixabay

Pripravila: dr. Brigita R. Perše