Loading dogodki

Sv. Efrem Sirski je bil velik častilec Device Marije. Ohranjenih je več njegovih teoloških knjig. Njegove pesnitve so služile pouku o veri in olepšanju bogoslužja, zaradi česar mu pravijo tudi »harfa Svetega Duha«.

 

Iz življenja …

Sv. Efrem Sirski je rojen v času cesarja Konstantina Velikega v krščanski družini v Nisibisu v Siriji, to je danes Nusaibin v Turčiji.

Kljub temu, da je bil vzgojen v krščanski družini, je bil po tedanjem običaju krščen šele pri osemnajstih letih. Najprej je deloval v svojem rodnem kraju, in sicer kot razlagalec Svetega pisma, polemik, pridigar in verski pesnik.

Po padcu Nisibisa v perzijske roke pa se je preseli v Edeso (danes Urfa v Turčiji), kjer je škofu pomagal ustanoviti teološko šolo. Tu je najprej živel kot puščavnik v skalni votlini asketsko življenje, a je kmalu začel poučevati na šoli. Še naprej pa je deloval kot pridigar in pisal knjige. Pisal je predvsem himne, pesmi in biblijske komentarje.

Čeprav ni bil duhovnik, ampak le diakon, je bil med ljudmi zelo spoštovan zaradi pobožnosti in modrosti, še posebej zaradi izrednega pesniškega daru.

V svojih spisih zavrača krive nauke svojega časa. Bil je velik častilec Device Marije, zato ne preseneča, da je napisal najlepše strani o Marijini vlogi pri Jezusovi inkarnaciji. Ohranjenih je več njegovih teoloških knjig. Njegove pesnitve so služile pouku o pravovernosti in olepšanju bogoslužja sirske cerkve. Zato mu pravijo tudi »harfa Svetega Duha«.

Umrl je zelo star leta 373.

Cerkev ga je leta 1920 razglasila za cerkvenega učitelja.

 

Zavetnik

Je zavetnik duhovnih učiteljev in voditeljev.

 

Upodobitve

Umetniki ga najpogosteje upodabljajo kot diakona z brado, med pisanjem knjige, s knjigo ali vinom.

 

Gradiva:

 

 

 

Pripravila: dr. Brigita R. Perše

 

Sv. Efrem Sirski je bil velik častilec Device Marije. Ohranjenih je več njegovih teoloških knjig. Njegove pesnitve so služile pouku o veri in olepšanju bogoslužja, zaradi česar mu pravijo tudi »harfa Svetega Duha«.

 

Iz življenja …

Sv. Efrem Sirski je rojen v času cesarja Konstantina Velikega v krščanski družini v Nisibisu v Siriji, to je danes Nusaibin v Turčiji.

Kljub temu, da je bil vzgojen v krščanski družini, je bil po tedanjem običaju krščen šele pri osemnajstih letih. Najprej je deloval v svojem rodnem kraju, in sicer kot razlagalec Svetega pisma, polemik, pridigar in verski pesnik.

Po padcu Nisibisa v perzijske roke pa se je preseli v Edeso (danes Urfa v Turčiji), kjer je škofu pomagal ustanoviti teološko šolo. Tu je najprej živel kot puščavnik v skalni votlini asketsko življenje, a je kmalu začel poučevati na šoli. Še naprej pa je deloval kot pridigar in pisal knjige. Pisal je predvsem himne, pesmi in biblijske komentarje.

Čeprav ni bil duhovnik, ampak le diakon, je bil med ljudmi zelo spoštovan zaradi pobožnosti in modrosti, še posebej zaradi izrednega pesniškega daru.

V svojih spisih zavrača krive nauke svojega časa. Bil je velik častilec Device Marije, zato ne preseneča, da je napisal najlepše strani o Marijini vlogi pri Jezusovi inkarnaciji. Ohranjenih je več njegovih teoloških knjig. Njegove pesnitve so služile pouku o pravovernosti in olepšanju bogoslužja sirske cerkve. Zato mu pravijo tudi »harfa Svetega Duha«.

Umrl je zelo star leta 373.

Cerkev ga je leta 1920 razglasila za cerkvenega učitelja.

 

Zavetnik

Je zavetnik duhovnih učiteljev in voditeljev.

 

Upodobitve

Umetniki ga najpogosteje upodabljajo kot diakona z brado, med pisanjem knjige, s knjigo ali vinom.

 

Gradiva:

 

 

 

Pripravila: dr. Brigita R. Perše

 

Sv. Efrem Sirski je bil velik častilec Device Marije. Ohranjenih je več njegovih teoloških knjig. Njegove pesnitve so služile pouku o veri in olepšanju bogoslužja, zaradi česar mu pravijo tudi »harfa Svetega Duha«.

 

Iz življenja …

Sv. Efrem Sirski je rojen v času cesarja Konstantina Velikega v krščanski družini v Nisibisu v Siriji, to je danes Nusaibin v Turčiji.

Kljub temu, da je bil vzgojen v krščanski družini, je bil po tedanjem običaju krščen šele pri osemnajstih letih. Najprej je deloval v svojem rodnem kraju, in sicer kot razlagalec Svetega pisma, polemik, pridigar in verski pesnik.

Po padcu Nisibisa v perzijske roke pa se je preseli v Edeso (danes Urfa v Turčiji), kjer je škofu pomagal ustanoviti teološko šolo. Tu je najprej živel kot puščavnik v skalni votlini asketsko življenje, a je kmalu začel poučevati na šoli. Še naprej pa je deloval kot pridigar in pisal knjige. Pisal je predvsem himne, pesmi in biblijske komentarje.

Čeprav ni bil duhovnik, ampak le diakon, je bil med ljudmi zelo spoštovan zaradi pobožnosti in modrosti, še posebej zaradi izrednega pesniškega daru.

V svojih spisih zavrača krive nauke svojega časa. Bil je velik častilec Device Marije, zato ne preseneča, da je napisal najlepše strani o Marijini vlogi pri Jezusovi inkarnaciji. Ohranjenih je več njegovih teoloških knjig. Njegove pesnitve so služile pouku o pravovernosti in olepšanju bogoslužja sirske cerkve. Zato mu pravijo tudi »harfa Svetega Duha«.

Umrl je zelo star leta 373.

Cerkev ga je leta 1920 razglasila za cerkvenega učitelja.

 

Zavetnik

Je zavetnik duhovnih učiteljev in voditeljev.

 

Upodobitve

Umetniki ga najpogosteje upodabljajo kot diakona z brado, med pisanjem knjige, s knjigo ali vinom.

 

Gradiva:

 

 

 

Pripravila: dr. Brigita R. Perše