Loading dogodki

Duhovnik sv. Janez Krstnik de la Salle je tlakoval pot sodobni pedagogiki zahodne Evrope.

 

Iz življenja …

Mladi Janez, rojen leta 1651 v aristokratski družini v Reimsu, je že zgodaj zaznal družbeno razslojevanje vladavine »sončnega kralja«, Ludvika XIV. Na eni strani je bila maloštevilna elita bogatih, na drugi pa ogromna množica obubožanih delavcev in kmetov.

Čeprav je bil Janez de la Salle aristokratski sin, je bil prvenstveno Božji sin. Takoj po duhovniškem posvečenju se je obrnil na ljudstvo, ki je životarilo. V običajni kmečki obleki je skupaj še z dvanajstimi somišljeniki – učitelji – ustanovil brezplačne javne šole za otroke revnega proletariata.

Tako je nastal red šolskih bratov (laikov), ki so malčkom nudili veliko več kot le pismenost in literarno izobrazbo. Malčkom z roba družbe so prinašali tudi vero.

Vladarji sicer niso želeli vzgajati tistih, ki naj bi bili »gola delovna sila«, toda Janez de la Salle je bil neskončno trden in potrpežljiv. Poleg vodenja javnih šol je usposabljal tudi učitelje in pripravljal učbenike. Potem so prišle na vrsto specializirane obrtniške šole, nedeljske šole za odrasle, izobraževanje za invalide, ustanavljanje pedagoških in znanstvenih zavodov … in tako naprej vse do njegove smrti leta 1719.

Za seboj je pustil tlakovano pot sodobni pedagogiki, s katero je postavil temelje, na katerih so gradili izobraževanje celotne zahodne Evrope – čeprav je v učbenikih pogosto pozabljen.

 

 

Gradiva:

 

 

Pripravila: dr. Brigita R. Perše

Duhovnik sv. Janez Krstnik de la Salle je tlakoval pot sodobni pedagogiki zahodne Evrope.

 

Iz življenja …

Mladi Janez, rojen leta 1651 v aristokratski družini v Reimsu, je že zgodaj zaznal družbeno razslojevanje vladavine »sončnega kralja«, Ludvika XIV. Na eni strani je bila maloštevilna elita bogatih, na drugi pa ogromna množica obubožanih delavcev in kmetov.

Čeprav je bil Janez de la Salle aristokratski sin, je bil prvenstveno Božji sin. Takoj po duhovniškem posvečenju se je obrnil na ljudstvo, ki je životarilo. V običajni kmečki obleki je skupaj še z dvanajstimi somišljeniki – učitelji – ustanovil brezplačne javne šole za otroke revnega proletariata.

Tako je nastal red šolskih bratov (laikov), ki so malčkom nudili veliko več kot le pismenost in literarno izobrazbo. Malčkom z roba družbe so prinašali tudi vero.

Vladarji sicer niso želeli vzgajati tistih, ki naj bi bili »gola delovna sila«, toda Janez de la Salle je bil neskončno trden in potrpežljiv. Poleg vodenja javnih šol je usposabljal tudi učitelje in pripravljal učbenike. Potem so prišle na vrsto specializirane obrtniške šole, nedeljske šole za odrasle, izobraževanje za invalide, ustanavljanje pedagoških in znanstvenih zavodov … in tako naprej vse do njegove smrti leta 1719.

Za seboj je pustil tlakovano pot sodobni pedagogiki, s katero je postavil temelje, na katerih so gradili izobraževanje celotne zahodne Evrope – čeprav je v učbenikih pogosto pozabljen.

 

 

Gradiva:

 

 

Pripravila: dr. Brigita R. Perše

Duhovnik sv. Janez Krstnik de la Salle je tlakoval pot sodobni pedagogiki zahodne Evrope.

 

Iz življenja …

Mladi Janez, rojen leta 1651 v aristokratski družini v Reimsu, je že zgodaj zaznal družbeno razslojevanje vladavine »sončnega kralja«, Ludvika XIV. Na eni strani je bila maloštevilna elita bogatih, na drugi pa ogromna množica obubožanih delavcev in kmetov.

Čeprav je bil Janez de la Salle aristokratski sin, je bil prvenstveno Božji sin. Takoj po duhovniškem posvečenju se je obrnil na ljudstvo, ki je životarilo. V običajni kmečki obleki je skupaj še z dvanajstimi somišljeniki – učitelji – ustanovil brezplačne javne šole za otroke revnega proletariata.

Tako je nastal red šolskih bratov (laikov), ki so malčkom nudili veliko več kot le pismenost in literarno izobrazbo. Malčkom z roba družbe so prinašali tudi vero.

Vladarji sicer niso želeli vzgajati tistih, ki naj bi bili »gola delovna sila«, toda Janez de la Salle je bil neskončno trden in potrpežljiv. Poleg vodenja javnih šol je usposabljal tudi učitelje in pripravljal učbenike. Potem so prišle na vrsto specializirane obrtniške šole, nedeljske šole za odrasle, izobraževanje za invalide, ustanavljanje pedagoških in znanstvenih zavodov … in tako naprej vse do njegove smrti leta 1719.

Za seboj je pustil tlakovano pot sodobni pedagogiki, s katero je postavil temelje, na katerih so gradili izobraževanje celotne zahodne Evrope – čeprav je v učbenikih pogosto pozabljen.

 

 

Gradiva:

 

 

Pripravila: dr. Brigita R. Perše