Sv. Katarina de Ricci, dominikanka in mistikinja, se je dopisovala s pomembnimi svetniki tedanje dobe. Nanjo so se obračali knezi, škofje … 

Bodi Katarina ali kres, če je mrzlo, neti les!

Iz življenja …

Sv. Katarina de Ricci se je rodila 23. aprila 1522 v Firencah v Italiji v ugledni plemiški družini Ricci. Pri krstu so ji dali ime Aleksandra (Sandrina). Pri petih letih je izgubila  mamo, ki jo je vzgajala v veri. Ko je postala sirota, jo je v samostan sv. Pietra v Monticelli sprejela njena sorodnica, opatinja tega samostana.

Sandrina je že od zgodnjega otroštva občutila močne notranje spodbude, naj premišljuje Odrešenikovo trpljenje. V zvezi s tem je vedno bolj napredovala in ni čudno, da se je odločila za redovništvo ter se pridružila dominikankam, kjer je dobila ime Katarina.

V samostanu je izstopala kot resnično ponižna in poslušna redovnica. Prva leta redovnega življenja je bila izpostavljena mnogim preizkušnjam: hudi bolezni ter poniževanju in preziru sester. Toda vse to ji je omogočilo, da se je vedno bolj oblikovala po Njem, čigar trpljenje je nenehno premišljevala. Odrešenik ji je v zameno dajal mistična doživetja in razsvetljenja. Od februarja 1542 je več let vsak teden od četrtka opoldne do petka popoldne v zamaknjenju videla trpečega Kristusa in na sebi doživljala njegovo trpljenje. Na rokah, nogah in na glavi (kjer je bila pri Jezusu trnjeva krona) je dobila sledove Kristusovih ran. Imela je sposobnost bilokacije, da je bila hkrati na dveh mestih, napovedala je tudi prihodnje dogodke.

Zaradi vsega tega so se obračali k njej po nasvet knezi, škofje, pa tudi preprosti ljudje. Dopisovala se je tudi z veliki svetniki in drugimi vidnejšimi osebami svojega časa, kot so npr. sv. Filip Neri, sv. Karel Boromejski … Življenje v samostanu, katerega prednica je večkrat bila, je cvetelo, o čemer priča takratno število sester (160). Vsem je bila vzor redovniškega življenja. Premišljevanje Jezusovega trpljenja je bilo steber in temelj vse njene duhovnosti.

Umrla je 2. februarja 1590.

Zavetnica

Sv. Katarina je zavetnica bolnikov.

Upodobitev

Umetniki jo upodabljajo kot dominikanko, pogosto v mističnem zamaknjenju.

Gradiva:

Pripravila: dr. Brigita R. Perše