Loading dogodki

Sv. Leonard Portomavriški je največji pridigar 18. stoletja. Močno je pospeševal Marijino češčenje in pobožnost križevega pota.

 

Iz življenja …

Rodil se je leta 1676 v italijanskem mestu Porto Maurizio, blizu današnjega San Rema. Pri krstu so mu dali ime Pavel Hieronim. V Rimu je najprej študiral medicino, pozneje pa na Gregoriani, kjer se je leta 1696 pridružil prenovljenemu frančiškanskemu redu manjših bratov in dobil ime Leonard. Frančiškanski red ima danes tri moške veje (frančiškani, minoriti, kapucini). Leta 1702 je bil posvečen v duhovnika.

Kot frančiškan se je odločil za strožji način življenja, vdan molitvi in kontemplaciji, velik asket in spokornik. Več kot štiri desetletja je vodil ljudske misijone in bil znan pridigar. O njem je sv. Alfonz Ligvorij (god 1. avgust) izjavil: »Je največji pridigar našega stoletja«. Ljudje so ga radi poslušali, čeprav jim je kazal ogledalo njihovih napak. Celo z vozički so mu vozili bolnike.

V jubilejnem letu 1750 je pridigal v Rimu, postavljal križe na javnih mestih, celo v rimskem Koloseju. Sam je poskrbel za skoraj šesto križevih potov po Italiji, kot uspešen pripomoček za krepostno življenje. Prizadeval si je za razglasitev dogme o Marijinem brezmadežnem spočetju.

Umrl je kmalu po velikem jubileju, 26. novembra 1751 v petinsedemdesetem letu starosti v samostanu sv. Bonaventrure v Rimu, kjer še danes časte križ, ki ga je nosil pri spokornih procesijah.

 

Upodobitve

Sv. Leonarda umetniki upodabljajo kot frančiškana s križem in mrtvaško glavo, ali kako pridiga množici ljudi.

 

Zavetnik

Je zavetnik ljudskih misijonarjev.

 

Gradiva:

 

 

Foto: zajem zaslona

Pripravila: dr. Brigita R. Perše

 

Sv. Leonard Portomavriški je največji pridigar 18. stoletja. Močno je pospeševal Marijino češčenje in pobožnost križevega pota.

 

Iz življenja …

Rodil se je leta 1676 v italijanskem mestu Porto Maurizio, blizu današnjega San Rema. Pri krstu so mu dali ime Pavel Hieronim. V Rimu je najprej študiral medicino, pozneje pa na Gregoriani, kjer se je leta 1696 pridružil prenovljenemu frančiškanskemu redu manjših bratov in dobil ime Leonard. Frančiškanski red ima danes tri moške veje (frančiškani, minoriti, kapucini). Leta 1702 je bil posvečen v duhovnika.

Kot frančiškan se je odločil za strožji način življenja, vdan molitvi in kontemplaciji, velik asket in spokornik. Več kot štiri desetletja je vodil ljudske misijone in bil znan pridigar. O njem je sv. Alfonz Ligvorij (god 1. avgust) izjavil: »Je največji pridigar našega stoletja«. Ljudje so ga radi poslušali, čeprav jim je kazal ogledalo njihovih napak. Celo z vozički so mu vozili bolnike.

V jubilejnem letu 1750 je pridigal v Rimu, postavljal križe na javnih mestih, celo v rimskem Koloseju. Sam je poskrbel za skoraj šesto križevih potov po Italiji, kot uspešen pripomoček za krepostno življenje. Prizadeval si je za razglasitev dogme o Marijinem brezmadežnem spočetju.

Umrl je kmalu po velikem jubileju, 26. novembra 1751 v petinsedemdesetem letu starosti v samostanu sv. Bonaventrure v Rimu, kjer še danes časte križ, ki ga je nosil pri spokornih procesijah.

 

Upodobitve

Sv. Leonarda umetniki upodabljajo kot frančiškana s križem in mrtvaško glavo, ali kako pridiga množici ljudi.

 

Zavetnik

Je zavetnik ljudskih misijonarjev.

 

Gradiva:

 

 

Foto: zajem zaslona

Pripravila: dr. Brigita R. Perše

 

Sv. Leonard Portomavriški je največji pridigar 18. stoletja. Močno je pospeševal Marijino češčenje in pobožnost križevega pota.

 

Iz življenja …

Rodil se je leta 1676 v italijanskem mestu Porto Maurizio, blizu današnjega San Rema. Pri krstu so mu dali ime Pavel Hieronim. V Rimu je najprej študiral medicino, pozneje pa na Gregoriani, kjer se je leta 1696 pridružil prenovljenemu frančiškanskemu redu manjših bratov in dobil ime Leonard. Frančiškanski red ima danes tri moške veje (frančiškani, minoriti, kapucini). Leta 1702 je bil posvečen v duhovnika.

Kot frančiškan se je odločil za strožji način življenja, vdan molitvi in kontemplaciji, velik asket in spokornik. Več kot štiri desetletja je vodil ljudske misijone in bil znan pridigar. O njem je sv. Alfonz Ligvorij (god 1. avgust) izjavil: »Je največji pridigar našega stoletja«. Ljudje so ga radi poslušali, čeprav jim je kazal ogledalo njihovih napak. Celo z vozički so mu vozili bolnike.

V jubilejnem letu 1750 je pridigal v Rimu, postavljal križe na javnih mestih, celo v rimskem Koloseju. Sam je poskrbel za skoraj šesto križevih potov po Italiji, kot uspešen pripomoček za krepostno življenje. Prizadeval si je za razglasitev dogme o Marijinem brezmadežnem spočetju.

Umrl je kmalu po velikem jubileju, 26. novembra 1751 v petinsedemdesetem letu starosti v samostanu sv. Bonaventrure v Rimu, kjer še danes časte križ, ki ga je nosil pri spokornih procesijah.

 

Upodobitve

Sv. Leonarda umetniki upodabljajo kot frančiškana s križem in mrtvaško glavo, ali kako pridiga množici ljudi.

 

Zavetnik

Je zavetnik ljudskih misijonarjev.

 

Gradiva:

 

 

Foto: zajem zaslona

Pripravila: dr. Brigita R. Perše

 

Sv. Leonard Portomavriški je največji pridigar 18. stoletja. Močno je pospeševal Marijino češčenje in pobožnost križevega pota.

 

Iz življenja …

Rodil se je leta 1676 v italijanskem mestu Porto Maurizio, blizu današnjega San Rema. Pri krstu so mu dali ime Pavel Hieronim. V Rimu je najprej študiral medicino, pozneje pa na Gregoriani, kjer se je leta 1696 pridružil prenovljenemu frančiškanskemu redu manjših bratov in dobil ime Leonard. Frančiškanski red ima danes tri moške veje (frančiškani, minoriti, kapucini). Leta 1702 je bil posvečen v duhovnika.

Kot frančiškan se je odločil za strožji način življenja, vdan molitvi in kontemplaciji, velik asket in spokornik. Več kot štiri desetletja je vodil ljudske misijone in bil znan pridigar. O njem je sv. Alfonz Ligvorij (god 1. avgust) izjavil: »Je največji pridigar našega stoletja«. Ljudje so ga radi poslušali, čeprav jim je kazal ogledalo njihovih napak. Celo z vozički so mu vozili bolnike.

V jubilejnem letu 1750 je pridigal v Rimu, postavljal križe na javnih mestih, celo v rimskem Koloseju. Sam je poskrbel za skoraj šesto križevih potov po Italiji, kot uspešen pripomoček za krepostno življenje. Prizadeval si je za razglasitev dogme o Marijinem brezmadežnem spočetju.

Umrl je kmalu po velikem jubileju, 26. novembra 1751 v petinsedemdesetem letu starosti v samostanu sv. Bonaventrure v Rimu, kjer še danes časte križ, ki ga je nosil pri spokornih procesijah.

 

Upodobitve

Sv. Leonarda umetniki upodabljajo kot frančiškana s križem in mrtvaško glavo, ali kako pridiga množici ljudi.

 

Zavetnik

Je zavetnik ljudskih misijonarjev.

 

Gradiva:

 

 

Foto: zajem zaslona

Pripravila: dr. Brigita R. Perše

 

Sv. Leonard Portomavriški je največji pridigar 18. stoletja. Močno je pospeševal Marijino češčenje in pobožnost križevega pota.

 

Iz življenja …

Rodil se je leta 1676 v italijanskem mestu Porto Maurizio, blizu današnjega San Rema. Pri krstu so mu dali ime Pavel Hieronim. V Rimu je najprej študiral medicino, pozneje pa na Gregoriani, kjer se je leta 1696 pridružil prenovljenemu frančiškanskemu redu manjših bratov in dobil ime Leonard. Frančiškanski red ima danes tri moške veje (frančiškani, minoriti, kapucini). Leta 1702 je bil posvečen v duhovnika.

Kot frančiškan se je odločil za strožji način življenja, vdan molitvi in kontemplaciji, velik asket in spokornik. Več kot štiri desetletja je vodil ljudske misijone in bil znan pridigar. O njem je sv. Alfonz Ligvorij (god 1. avgust) izjavil: »Je največji pridigar našega stoletja«. Ljudje so ga radi poslušali, čeprav jim je kazal ogledalo njihovih napak. Celo z vozički so mu vozili bolnike.

V jubilejnem letu 1750 je pridigal v Rimu, postavljal križe na javnih mestih, celo v rimskem Koloseju. Sam je poskrbel za skoraj šesto križevih potov po Italiji, kot uspešen pripomoček za krepostno življenje. Prizadeval si je za razglasitev dogme o Marijinem brezmadežnem spočetju.

Umrl je kmalu po velikem jubileju, 26. novembra 1751 v petinsedemdesetem letu starosti v samostanu sv. Bonaventrure v Rimu, kjer še danes časte križ, ki ga je nosil pri spokornih procesijah.

 

Upodobitve

Sv. Leonarda umetniki upodabljajo kot frančiškana s križem in mrtvaško glavo, ali kako pridiga množici ljudi.

 

Zavetnik

Je zavetnik ljudskih misijonarjev.

 

Gradiva:

 

 

Foto: zajem zaslona

Pripravila: dr. Brigita R. Perše