Ponavljajoč dogodek Ponavljajoč dogodek: Sveti <strong>Maksimilijan Kolbe</strong>: Božja ljubezen <em>v Auschwitzu</em>

Sveti Maksimilijan Kolbe: Božja ljubezen v Auschwitzu

14. avgusta, 2023

Sv. Maksimilijan Kolbe je svetnik druge svetovne vojne. Svojim sobratom minoritom je govori: »Prosim, bodite sveti. Svetost ni razkošje, ampak najpreprostejša dolžnost. In ni težka …«

Gre za to, da človek v vseh življenjskih odločitvah vedno izbere dobroto, poštenost in ljubezen.

 

Iz življenja …

Sv. Maksimilijan Kolbe je bil rojen leta 1894 na Poljskem kot Rajmund. Že od malih nog je čutil močno predanost Materi Božji. S sedemnajstimi leti je vstopil v minoritski red in po študiju v Rimu prejel mašniško posvečenje leta 1918. Doktoriral je iz filozofije in teologije.

Poklicanega se je čutil za evangelizacijo prek medijev. Ko je bil še v Rimu, je zaradi ljubezni do Marije ustanovil duhovno skupnost Militia Imaculata (Vojska Brezmadežne), da bi ljudi spreobračal k Bogu prek Marije.

Leta 1922 se je vrnil na Poljsko in ustanovil številne revije, nato pa šel za šest let misijonarit na Japonsko. Štiri leta pred drugo svetovno vojno se je vrnil v domovino.

Takoj po začetku vojne se je Maksimilijan Kolbe kot »preveč dejaven« duhovnik znašel v koncentracijskem taborišču, leta 1941 pa so ga odpeljali v zloglasno taborišče Auschwitz, kjer je pogumno prenašal vsa mučenja in ponižanja, pomagal in tolažil druge. Nekega dne so zaradi bega enega taboriščnika kaznovali deset zapornikov z grozno smrtjo v bunkerju lakote. Med »izbranci« je bil tudi Franciszek Gajowniczek, družinski oče, ki je začel v solzah pripovedovati o svojih dveh otrocih. Ko je v nemoči kričal, je obsojenec s številko 16.670 stopil iz vrste, ki ji je bilo prizanešeno, in ponudil svoje življenje v zameno za njegovo. To je bil Maksimilijan Kolbe. Nacisti so njegovo ponudbo sprejeli. Od 31. julija do 14. avgusta je bilo iz bunkerja lakote slišati molitve in pesmi. Obsojenci so umirali spokojno, poživljeni in okrepčani s Kolbejevo besedo. Zadnji je malo pred praznikom Marijinega vnebovzetja umrl tudi shujšani Maksimilijan Kolbe. »Zdrava Marija!”, je bil zadnji vzklik na njegovih ustnicah, medtem ko je iztegnil roko nacistu, ki mu je vbrizgal smrtonosni fenol, s katero je pospešil njegovo smrt.

 

 

 

 

Ko je bil Maksimilijan Kolbe leta 1982 razglašen za svetnika, je bil med množico na trgu sv. Petra s solzami v očeh tudi osiveli Franciszek Gajowniczek s svojo družino.

 

Zavetnik

Sv. Maksimilijan Kolbe je zavetnik novinarjev, radioamaterjev, družin, ujetnikov, političnih zapornikov.

 

Upodobitve

Umetniki ga najpogosteje upodabljajo kot zapornika v zaporniški obleki s številko 16670, s časopisi in svetinjo Brezmadežne Marije.

 

 

 

Gradiva:

 

 

 

 

 

Pripravila: dr. Brigita R. Perše

Sorodni dogodki

FacebookXE-pošta

Sveti Maksimilijan Kolbe: Božja ljubezen v Auschwitzu

14. avgusta

Sv. Maksimilijan Kolbe je svetnik druge svetovne vojne. Svojim sobratom minoritom je govori: »Prosim, bodite sveti. Svetost ni razkošje, ampak najpreprostejša dolžnost. In ni težka …«

Gre za to, da človek v vseh življenjskih odločitvah vedno izbere dobroto, poštenost in ljubezen.

 

Iz življenja …

Sv. Maksimilijan Kolbe je bil rojen leta 1894 na Poljskem kot Rajmund. Že od malih nog je čutil močno predanost Materi Božji. S sedemnajstimi leti je vstopil v minoritski red in po študiju v Rimu prejel mašniško posvečenje leta 1918. Doktoriral je iz filozofije in teologije.

Poklicanega se je čutil za evangelizacijo prek medijev. Ko je bil še v Rimu, je zaradi ljubezni do Marije ustanovil duhovno skupnost Militia Imaculata (Vojska Brezmadežne), da bi ljudi spreobračal k Bogu prek Marije.

Leta 1922 se je vrnil na Poljsko in ustanovil številne revije, nato pa šel za šest let misijonarit na Japonsko. Štiri leta pred drugo svetovno vojno se je vrnil v domovino.

Takoj po začetku vojne se je Maksimilijan Kolbe kot »preveč dejaven« duhovnik znašel v koncentracijskem taborišču, leta 1941 pa so ga odpeljali v zloglasno taborišče Auschwitz, kjer je pogumno prenašal vsa mučenja in ponižanja, pomagal in tolažil druge. Nekega dne so zaradi bega enega taboriščnika kaznovali deset zapornikov z grozno smrtjo v bunkerju lakote. Med »izbranci« je bil tudi Franciszek Gajowniczek, družinski oče, ki je začel v solzah pripovedovati o svojih dveh otrocih. Ko je v nemoči kričal, je obsojenec s številko 16.670 stopil iz vrste, ki ji je bilo prizanešeno, in ponudil svoje življenje v zameno za njegovo. To je bil Maksimilijan Kolbe. Nacisti so njegovo ponudbo sprejeli. Od 31. julija do 14. avgusta je bilo iz bunkerja lakote slišati molitve in pesmi. Obsojenci so umirali spokojno, poživljeni in okrepčani s Kolbejevo besedo. Zadnji je malo pred praznikom Marijinega vnebovzetja umrl tudi shujšani Maksimilijan Kolbe. »Zdrava Marija!”, je bil zadnji vzklik na njegovih ustnicah, medtem ko je iztegnil roko nacistu, ki mu je vbrizgal smrtonosni fenol, s katero je pospešil njegovo smrt.

 

 

 

 

Ko je bil Maksimilijan Kolbe leta 1982 razglašen za svetnika, je bil med množico na trgu sv. Petra s solzami v očeh tudi osiveli Franciszek Gajowniczek s svojo družino.

 

Zavetnik

Sv. Maksimilijan Kolbe je zavetnik novinarjev, radioamaterjev, družin, ujetnikov, političnih zapornikov.

 

Upodobitve

Umetniki ga najpogosteje upodabljajo kot zapornika v zaporniški obleki s številko 16670, s časopisi in svetinjo Brezmadežne Marije.

 

 

 

Gradiva:

 

 

 

 

 

Pripravila: dr. Brigita R. Perše

Sorodni dogodki

FacebookXE-pošta

Sveti Maksimilijan Kolbe: Božja ljubezen v Auschwitzu

14. avgusta, 2025

Sv. Maksimilijan Kolbe je svetnik druge svetovne vojne. Svojim sobratom minoritom je govori: »Prosim, bodite sveti. Svetost ni razkošje, ampak najpreprostejša dolžnost. In ni težka …«

Gre za to, da človek v vseh življenjskih odločitvah vedno izbere dobroto, poštenost in ljubezen.

 

Iz življenja …

Sv. Maksimilijan Kolbe je bil rojen leta 1894 na Poljskem kot Rajmund. Že od malih nog je čutil močno predanost Materi Božji. S sedemnajstimi leti je vstopil v minoritski red in po študiju v Rimu prejel mašniško posvečenje leta 1918. Doktoriral je iz filozofije in teologije.

Poklicanega se je čutil za evangelizacijo prek medijev. Ko je bil še v Rimu, je zaradi ljubezni do Marije ustanovil duhovno skupnost Militia Imaculata (Vojska Brezmadežne), da bi ljudi spreobračal k Bogu prek Marije.

Leta 1922 se je vrnil na Poljsko in ustanovil številne revije, nato pa šel za šest let misijonarit na Japonsko. Štiri leta pred drugo svetovno vojno se je vrnil v domovino.

Takoj po začetku vojne se je Maksimilijan Kolbe kot »preveč dejaven« duhovnik znašel v koncentracijskem taborišču, leta 1941 pa so ga odpeljali v zloglasno taborišče Auschwitz, kjer je pogumno prenašal vsa mučenja in ponižanja, pomagal in tolažil druge. Nekega dne so zaradi bega enega taboriščnika kaznovali deset zapornikov z grozno smrtjo v bunkerju lakote. Med »izbranci« je bil tudi Franciszek Gajowniczek, družinski oče, ki je začel v solzah pripovedovati o svojih dveh otrocih. Ko je v nemoči kričal, je obsojenec s številko 16.670 stopil iz vrste, ki ji je bilo prizanešeno, in ponudil svoje življenje v zameno za njegovo. To je bil Maksimilijan Kolbe. Nacisti so njegovo ponudbo sprejeli. Od 31. julija do 14. avgusta je bilo iz bunkerja lakote slišati molitve in pesmi. Obsojenci so umirali spokojno, poživljeni in okrepčani s Kolbejevo besedo. Zadnji je malo pred praznikom Marijinega vnebovzetja umrl tudi shujšani Maksimilijan Kolbe. »Zdrava Marija!”, je bil zadnji vzklik na njegovih ustnicah, medtem ko je iztegnil roko nacistu, ki mu je vbrizgal smrtonosni fenol, s katero je pospešil njegovo smrt.

 

 

 

 

Ko je bil Maksimilijan Kolbe leta 1982 razglašen za svetnika, je bil med množico na trgu sv. Petra s solzami v očeh tudi osiveli Franciszek Gajowniczek s svojo družino.

 

Zavetnik

Sv. Maksimilijan Kolbe je zavetnik novinarjev, radioamaterjev, družin, ujetnikov, političnih zapornikov.

 

Upodobitve

Umetniki ga najpogosteje upodabljajo kot zapornika v zaporniški obleki s številko 16670, s časopisi in svetinjo Brezmadežne Marije.

 

 

 

Gradiva:

 

 

 

 

 

Pripravila: dr. Brigita R. Perše

Sorodni dogodki

FacebookXE-pošta