Ponavljajoč dogodek Ponavljajoč dogodek: Sveta <strong>Mati Terezija</strong>: “Angel” <em>revnih in ubogih</em>

Sveta Mati Terezija: “Angel” revnih in ubogih

5. septembra, 2023

Sv. Mati Terezija je bila le 6 let po svoji smrti razglašena za blaženo, 19 let po smrti pa za svetnico.

 

Iz življenja …

Sv. Mati Terezija se je rodila v katoliški albanski družini leta 1910 v Skopju kot Agnes Gonxha Bojaxiu. Imela je lepo otroštvo, a pri devetih letih ji je umrl oče. Obiskovala je jezuitsko gimnazijo in že pri dvanajstih letih želela postati misijonarska. Ko je leta 1924 skopski škof postal slovenski lazarist bl. Janez Frančišek Gnidovec, je s svojim svetniškim zgledom vplival tudi nanjo. Osemnajstletna se je pridružila loretskim sestram v Dublinu na Irskem, ki so jo takoj poslale v Indijo, kjer je delala kot učiteljica v Kalkuti in pozneje postala tudi ravnateljica njihove dekliške šole. Ko je leta 1931 tam izrekla redovne zaobljube, si je zaradi občudovanja sv. Terezije Deteta Jezusa, zavetnice misijonarjev, privzela redovno ime Terezija.

10. septembra 1946 je med vožnjo z vlakom skozi Kalkuto zaslišala Kristusov klic »Žejen sem«, ki ga je razumela kot povabilo, da služi najrevnejšim. Od škofa in vodstva reda je prejela dovoljenje, da zapusti samostan in dela ter živi v slumih (barakarskih naseljih). Tako kot tamkajšnji ljudje je nosila le preprost beli sari z modro obrobo. Odprla je šolo, skrbela za bolne in brezdome gobavce. K njej so prihajale nekdanje učenke in pomočnice, da bi jo podpirale pri njenem delu. Tako je leta 1950 nastal nov red Kongregacija misijonark ljubezni. Agnes je iz sestre Terezije postala Mati Terezija; to ime se je hitro razširilo po vsem svetu. Ko je na ulici našla umrlo ženo, je ustanovila hospic za najrevnejše umirajoče. Sestram so se kmalu pridružili tudi bratje misijonarji ljubezni.

Delo matere Terezije je bilo služiti Kristusu v ubogih, za kar je prejela številna priznanja, med drugim tudi Nobelovo nagrado za mir leta 1979. Svoj nagovor ob sprejemu Nobelove nagrade za mir pa je porabila za boj proti splavu:

»Danes je največji uničevalec miru na svetu krik nedolžnega, nerojenega otroka. Če mati lahko umori svojega lastnega otroka v svojem naročju, kaj potem ustavi tebe in mene, da bi ubila drug drugega? … Kdo bo dal obračun Bogu za vse milijone in milijone otrok, ki jim ni bila dana možnost živeti in izkusiti, da ljubijo in so ljubljeni? … Če je kakšen otrok, ki ga ne marate ali ga ne morete nahraniti ali vzgajati, dajte tega otroka meni. Nobenega otroka ne bom zavrnila …«

Mati Terezija je telesno izčrpana, a še vedno močna v duhu, izdihnila 5. septembra 1997 v Kalkuti. Imela je državni pogreb, na katerem je sodeloval ves svet.

Papež Janez Pavel II. jo je razglasil za blaženo 19. oktobra 2003, papež Frančišek pa 4. septembra 2016 za svetnico.

 

Upodobitve

Obstojijo številne fotografije, na katerih je Mati Terezija v zrelih letih v redovni obleki misijonark ljubezni (bel sari, obrobljen z modrimi črtami in s križcem na levi rami).

 

Gradiva:

 

 

 

 

 

Foto: zajem zaslona https://www.youtube.com/watch?v=mEZGjL1akt0

Pripravila: dr. Brigita R. Perše

Sorodni dogodki

FacebookXE-pošta

Sveta Mati Terezija: “Angel” revnih in ubogih

5. septembra

Sv. Mati Terezija je bila le 6 let po svoji smrti razglašena za blaženo, 19 let po smrti pa za svetnico.

 

Iz življenja …

Sv. Mati Terezija se je rodila v katoliški albanski družini leta 1910 v Skopju kot Agnes Gonxha Bojaxiu. Imela je lepo otroštvo, a pri devetih letih ji je umrl oče. Obiskovala je jezuitsko gimnazijo in že pri dvanajstih letih želela postati misijonarska. Ko je leta 1924 skopski škof postal slovenski lazarist bl. Janez Frančišek Gnidovec, je s svojim svetniškim zgledom vplival tudi nanjo. Osemnajstletna se je pridružila loretskim sestram v Dublinu na Irskem, ki so jo takoj poslale v Indijo, kjer je delala kot učiteljica v Kalkuti in pozneje postala tudi ravnateljica njihove dekliške šole. Ko je leta 1931 tam izrekla redovne zaobljube, si je zaradi občudovanja sv. Terezije Deteta Jezusa, zavetnice misijonarjev, privzela redovno ime Terezija.

10. septembra 1946 je med vožnjo z vlakom skozi Kalkuto zaslišala Kristusov klic »Žejen sem«, ki ga je razumela kot povabilo, da služi najrevnejšim. Od škofa in vodstva reda je prejela dovoljenje, da zapusti samostan in dela ter živi v slumih (barakarskih naseljih). Tako kot tamkajšnji ljudje je nosila le preprost beli sari z modro obrobo. Odprla je šolo, skrbela za bolne in brezdome gobavce. K njej so prihajale nekdanje učenke in pomočnice, da bi jo podpirale pri njenem delu. Tako je leta 1950 nastal nov red Kongregacija misijonark ljubezni. Agnes je iz sestre Terezije postala Mati Terezija; to ime se je hitro razširilo po vsem svetu. Ko je na ulici našla umrlo ženo, je ustanovila hospic za najrevnejše umirajoče. Sestram so se kmalu pridružili tudi bratje misijonarji ljubezni.

Delo matere Terezije je bilo služiti Kristusu v ubogih, za kar je prejela številna priznanja, med drugim tudi Nobelovo nagrado za mir leta 1979. Svoj nagovor ob sprejemu Nobelove nagrade za mir pa je porabila za boj proti splavu:

»Danes je največji uničevalec miru na svetu krik nedolžnega, nerojenega otroka. Če mati lahko umori svojega lastnega otroka v svojem naročju, kaj potem ustavi tebe in mene, da bi ubila drug drugega? … Kdo bo dal obračun Bogu za vse milijone in milijone otrok, ki jim ni bila dana možnost živeti in izkusiti, da ljubijo in so ljubljeni? … Če je kakšen otrok, ki ga ne marate ali ga ne morete nahraniti ali vzgajati, dajte tega otroka meni. Nobenega otroka ne bom zavrnila …«

Mati Terezija je telesno izčrpana, a še vedno močna v duhu, izdihnila 5. septembra 1997 v Kalkuti. Imela je državni pogreb, na katerem je sodeloval ves svet.

Papež Janez Pavel II. jo je razglasil za blaženo 19. oktobra 2003, papež Frančišek pa 4. septembra 2016 za svetnico.

 

Upodobitve

Obstojijo številne fotografije, na katerih je Mati Terezija v zrelih letih v redovni obleki misijonark ljubezni (bel sari, obrobljen z modrimi črtami in s križcem na levi rami).

 

Gradiva:

 

 

 

 

 

Foto: zajem zaslona https://www.youtube.com/watch?v=mEZGjL1akt0

Pripravila: dr. Brigita R. Perše

Sorodni dogodki

FacebookXE-pošta

Sveta Mati Terezija: “Angel” revnih in ubogih

5. septembra, 2025

Sv. Mati Terezija je bila le 6 let po svoji smrti razglašena za blaženo, 19 let po smrti pa za svetnico.

 

Iz življenja …

Sv. Mati Terezija se je rodila v katoliški albanski družini leta 1910 v Skopju kot Agnes Gonxha Bojaxiu. Imela je lepo otroštvo, a pri devetih letih ji je umrl oče. Obiskovala je jezuitsko gimnazijo in že pri dvanajstih letih želela postati misijonarska. Ko je leta 1924 skopski škof postal slovenski lazarist bl. Janez Frančišek Gnidovec, je s svojim svetniškim zgledom vplival tudi nanjo. Osemnajstletna se je pridružila loretskim sestram v Dublinu na Irskem, ki so jo takoj poslale v Indijo, kjer je delala kot učiteljica v Kalkuti in pozneje postala tudi ravnateljica njihove dekliške šole. Ko je leta 1931 tam izrekla redovne zaobljube, si je zaradi občudovanja sv. Terezije Deteta Jezusa, zavetnice misijonarjev, privzela redovno ime Terezija.

10. septembra 1946 je med vožnjo z vlakom skozi Kalkuto zaslišala Kristusov klic »Žejen sem«, ki ga je razumela kot povabilo, da služi najrevnejšim. Od škofa in vodstva reda je prejela dovoljenje, da zapusti samostan in dela ter živi v slumih (barakarskih naseljih). Tako kot tamkajšnji ljudje je nosila le preprost beli sari z modro obrobo. Odprla je šolo, skrbela za bolne in brezdome gobavce. K njej so prihajale nekdanje učenke in pomočnice, da bi jo podpirale pri njenem delu. Tako je leta 1950 nastal nov red Kongregacija misijonark ljubezni. Agnes je iz sestre Terezije postala Mati Terezija; to ime se je hitro razširilo po vsem svetu. Ko je na ulici našla umrlo ženo, je ustanovila hospic za najrevnejše umirajoče. Sestram so se kmalu pridružili tudi bratje misijonarji ljubezni.

Delo matere Terezije je bilo služiti Kristusu v ubogih, za kar je prejela številna priznanja, med drugim tudi Nobelovo nagrado za mir leta 1979. Svoj nagovor ob sprejemu Nobelove nagrade za mir pa je porabila za boj proti splavu:

»Danes je največji uničevalec miru na svetu krik nedolžnega, nerojenega otroka. Če mati lahko umori svojega lastnega otroka v svojem naročju, kaj potem ustavi tebe in mene, da bi ubila drug drugega? … Kdo bo dal obračun Bogu za vse milijone in milijone otrok, ki jim ni bila dana možnost živeti in izkusiti, da ljubijo in so ljubljeni? … Če je kakšen otrok, ki ga ne marate ali ga ne morete nahraniti ali vzgajati, dajte tega otroka meni. Nobenega otroka ne bom zavrnila …«

Mati Terezija je telesno izčrpana, a še vedno močna v duhu, izdihnila 5. septembra 1997 v Kalkuti. Imela je državni pogreb, na katerem je sodeloval ves svet.

Papež Janez Pavel II. jo je razglasil za blaženo 19. oktobra 2003, papež Frančišek pa 4. septembra 2016 za svetnico.

 

Upodobitve

Obstojijo številne fotografije, na katerih je Mati Terezija v zrelih letih v redovni obleki misijonark ljubezni (bel sari, obrobljen z modrimi črtami in s križcem na levi rami).

 

Gradiva:

 

 

 

 

 

Foto: zajem zaslona https://www.youtube.com/watch?v=mEZGjL1akt0

Pripravila: dr. Brigita R. Perše

Sorodni dogodki

FacebookXE-pošta