Sv. Matilda velja za eno glavnih mistikinj in podpornic čaščenja Srca Jezusovega.

 

Iz življenja …

Sv. Matilda se je rodila leta 1241 na Saškem kot tretja baronova hči. Njena starejša sestra sv. Jedrt (god 16. november) je bila opatinja samostana Helfta. Ko jo je sedemletna Matilda z materjo obiskala, je želela tudi ona postati redovnica.

V samostan je najprej prišla kot učenka, kjer se je izšolala pri sv. Jedrt, nato pa je vstopila v samostan kot redovnica. Sv. Matilda je bila v samostanu njena desna roka. Pela je tako lepo, da so ji rekli »Kristusov slavček«. Redovnice so jo imele rade. Bila je vesele narave, veliko je molila in še posebej goreče častila Srce Jezusovo. Mnogi so jo prosili za nasvet. Imela je videnja in mistična doživetja, ki so jih zapisale redovnice in jih izdale v knjigi Knjiga posebne milosti.

Sv. Matildo so mučile razne bolezni, pa tudi duhovna zapuščenost. Zadnjih osem let je bila večinoma priklenjena na bolniško posteljo.

Umrla je 19. novembra 1299 v Helfti v Nemčiji, stara skoraj 60 let.

 

Upodobitve

Umetniki sv. Matildo najpogosteje upodabljajo kot redovnico s knjigo, na kateri je golob.

 

Zavetnica

Sv. Matilda je zavetnica slepih.

 

Gradiva:

• Sv. Matilda (v hr.) – 2:22 min: https://www.youtube.com/watch?v=_Tj7uta81E0

 

Pripravila: dr. Brigita R. Perše