Loading dogodki

Stanislav Kostka je mladi poljski svetnik. Zaradi svoje zvestobe študiju velja za zavetnika dijaške mladine. Kljub nasprotovanju svojega očeta in brata je vstopil k jezuitom, a bil pri njih le deset mesecev. Še pred osemnajstim rojstnim dnem je namreč umrl.

 

Iz življenja …

Sv. Stanislav Kostka se je rodil leta 1550 v ugledni plemiški družini na gradu Rostkowo na Poljskem kot drugi od petih otrok.

Štirinajstleten je skupaj s svojim bratom prišel na Dunaj v jezuitsko šolo, da bi se posvečal klasičnemu študiju. V nasprotju s svojim bratom je bil navdušen nad duhovnim življenjem, veliko je molil in pogosto prejemal sveto obhajilo – že takrat je imel videnja Jezusa in Marije.

Po nekaj mesecih je prosil za sprejem v red, a jezuiti avstrijske province so se (upravičeno) bali, da si bodo nakopali težave s strani Stanislavove vplivne poljske plemiške družine, ki je temu nasprotovala, in Stanislava zavrnili.

Portugalski jezuit, ki je bil spovednik na dvoru, mu je svetoval, naj se pridruži nemški redovni provinci. Zato je pri petnajstih letih z Dunaja pobegnil preoblečen v preprosta oblačila v Nemčijo, kjer je deloval jezuit sv. Peter Kanizij. Slednji ga ni sprejel, čeprav je nedvomno prepoznal Kostkin klic, ampak ga je poslal k sobratom v Rim. Tam je general reda sv. Frančišek Borja prepoznal duhovno globino mladeniča in ga na njegov sedemnajsti rojstni dan sprejel v noviciat, in to kljub temu, da je njegov oče Stanislavu grozil z ječo. Zaradi svoje vesele, pobožne narave je bil zelo priljubljen. Od njega so si v prihodnosti veliko obetali. A le deset mesecev kasneje, 15. avgusta 1568, je v Rimu umrl zaradi nenadne mrzlice. Dopolnil ni niti osemnajstega leta.

Glas o njegovi svetosti je hitro obšel svet, začeli so se dogajati čudeži – najprej ta, da se je po njegovi smrti spreobrnil brat Pavel.

 

Upodobitve

Sv. Stanislava Kostko umetniki najpogosteje upodabljajo v jezuitski obleki z rožnim vencem, lilijo, križem, Marijino podobo, Detetom Jezusom ali monogramom IHS.

 

Zavetnik

Sv. Stanislav Kostka je zavetnik študentov, novincev jezuitskega reda, umirajočih; je priprošnjik proti sklepnim zlomom, očesnim boleznim, vročini in hudim boleznih. Po njem je imenovan Zavod sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano.

 

Gradiva:

 

Pripravila: dr. Brigita R. Perše

 

Stanislav Kostka je mladi poljski svetnik. Zaradi svoje zvestobe študiju velja za zavetnika dijaške mladine. Kljub nasprotovanju svojega očeta in brata je vstopil k jezuitom, a bil pri njih le deset mesecev. Še pred osemnajstim rojstnim dnem je namreč umrl.

 

Iz življenja …

Sv. Stanislav Kostka se je rodil leta 1550 v ugledni plemiški družini na gradu Rostkowo na Poljskem kot drugi od petih otrok.

Štirinajstleten je skupaj s svojim bratom prišel na Dunaj v jezuitsko šolo, da bi se posvečal klasičnemu študiju. V nasprotju s svojim bratom je bil navdušen nad duhovnim življenjem, veliko je molil in pogosto prejemal sveto obhajilo – že takrat je imel videnja Jezusa in Marije.

Po nekaj mesecih je prosil za sprejem v red, a jezuiti avstrijske province so se (upravičeno) bali, da si bodo nakopali težave s strani Stanislavove vplivne poljske plemiške družine, ki je temu nasprotovala, in Stanislava zavrnili.

Portugalski jezuit, ki je bil spovednik na dvoru, mu je svetoval, naj se pridruži nemški redovni provinci. Zato je pri petnajstih letih z Dunaja pobegnil preoblečen v preprosta oblačila v Nemčijo, kjer je deloval jezuit sv. Peter Kanizij. Slednji ga ni sprejel, čeprav je nedvomno prepoznal Kostkin klic, ampak ga je poslal k sobratom v Rim. Tam je general reda sv. Frančišek Borja prepoznal duhovno globino mladeniča in ga na njegov sedemnajsti rojstni dan sprejel v noviciat, in to kljub temu, da je njegov oče Stanislavu grozil z ječo. Zaradi svoje vesele, pobožne narave je bil zelo priljubljen. Od njega so si v prihodnosti veliko obetali. A le deset mesecev kasneje, 15. avgusta 1568, je v Rimu umrl zaradi nenadne mrzlice. Dopolnil ni niti osemnajstega leta.

Glas o njegovi svetosti je hitro obšel svet, začeli so se dogajati čudeži – najprej ta, da se je po njegovi smrti spreobrnil brat Pavel.

 

Upodobitve

Sv. Stanislava Kostko umetniki najpogosteje upodabljajo v jezuitski obleki z rožnim vencem, lilijo, križem, Marijino podobo, Detetom Jezusom ali monogramom IHS.

 

Zavetnik

Sv. Stanislav Kostka je zavetnik študentov, novincev jezuitskega reda, umirajočih; je priprošnjik proti sklepnim zlomom, očesnim boleznim, vročini in hudim boleznih. Po njem je imenovan Zavod sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano.

 

Gradiva:

 

Pripravila: dr. Brigita R. Perše

 

Stanislav Kostka je mladi poljski svetnik. Zaradi svoje zvestobe študiju velja za zavetnika dijaške mladine. Kljub nasprotovanju svojega očeta in brata je vstopil k jezuitom, a bil pri njih le deset mesecev. Še pred osemnajstim rojstnim dnem je namreč umrl.

 

Iz življenja …

Sv. Stanislav Kostka se je rodil leta 1550 v ugledni plemiški družini na gradu Rostkowo na Poljskem kot drugi od petih otrok.

Štirinajstleten je skupaj s svojim bratom prišel na Dunaj v jezuitsko šolo, da bi se posvečal klasičnemu študiju. V nasprotju s svojim bratom je bil navdušen nad duhovnim življenjem, veliko je molil in pogosto prejemal sveto obhajilo – že takrat je imel videnja Jezusa in Marije.

Po nekaj mesecih je prosil za sprejem v red, a jezuiti avstrijske province so se (upravičeno) bali, da si bodo nakopali težave s strani Stanislavove vplivne poljske plemiške družine, ki je temu nasprotovala, in Stanislava zavrnili.

Portugalski jezuit, ki je bil spovednik na dvoru, mu je svetoval, naj se pridruži nemški redovni provinci. Zato je pri petnajstih letih z Dunaja pobegnil preoblečen v preprosta oblačila v Nemčijo, kjer je deloval jezuit sv. Peter Kanizij. Slednji ga ni sprejel, čeprav je nedvomno prepoznal Kostkin klic, ampak ga je poslal k sobratom v Rim. Tam je general reda sv. Frančišek Borja prepoznal duhovno globino mladeniča in ga na njegov sedemnajsti rojstni dan sprejel v noviciat, in to kljub temu, da je njegov oče Stanislavu grozil z ječo. Zaradi svoje vesele, pobožne narave je bil zelo priljubljen. Od njega so si v prihodnosti veliko obetali. A le deset mesecev kasneje, 15. avgusta 1568, je v Rimu umrl zaradi nenadne mrzlice. Dopolnil ni niti osemnajstega leta.

Glas o njegovi svetosti je hitro obšel svet, začeli so se dogajati čudeži – najprej ta, da se je po njegovi smrti spreobrnil brat Pavel.

 

Upodobitve

Sv. Stanislava Kostko umetniki najpogosteje upodabljajo v jezuitski obleki z rožnim vencem, lilijo, križem, Marijino podobo, Detetom Jezusom ali monogramom IHS.

 

Zavetnik

Sv. Stanislav Kostka je zavetnik študentov, novincev jezuitskega reda, umirajočih; je priprošnjik proti sklepnim zlomom, očesnim boleznim, vročini in hudim boleznih. Po njem je imenovan Zavod sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano.

 

Gradiva:

 

Pripravila: dr. Brigita R. Perše

 

Stanislav Kostka je mladi poljski svetnik. Zaradi svoje zvestobe študiju velja za zavetnika dijaške mladine. Kljub nasprotovanju svojega očeta in brata je vstopil k jezuitom, a bil pri njih le deset mesecev. Še pred osemnajstim rojstnim dnem je namreč umrl.

 

Iz življenja …

Sv. Stanislav Kostka se je rodil leta 1550 v ugledni plemiški družini na gradu Rostkowo na Poljskem kot drugi od petih otrok.

Štirinajstleten je skupaj s svojim bratom prišel na Dunaj v jezuitsko šolo, da bi se posvečal klasičnemu študiju. V nasprotju s svojim bratom je bil navdušen nad duhovnim življenjem, veliko je molil in pogosto prejemal sveto obhajilo – že takrat je imel videnja Jezusa in Marije.

Po nekaj mesecih je prosil za sprejem v red, a jezuiti avstrijske province so se (upravičeno) bali, da si bodo nakopali težave s strani Stanislavove vplivne poljske plemiške družine, ki je temu nasprotovala, in Stanislava zavrnili.

Portugalski jezuit, ki je bil spovednik na dvoru, mu je svetoval, naj se pridruži nemški redovni provinci. Zato je pri petnajstih letih z Dunaja pobegnil preoblečen v preprosta oblačila v Nemčijo, kjer je deloval jezuit sv. Peter Kanizij. Slednji ga ni sprejel, čeprav je nedvomno prepoznal Kostkin klic, ampak ga je poslal k sobratom v Rim. Tam je general reda sv. Frančišek Borja prepoznal duhovno globino mladeniča in ga na njegov sedemnajsti rojstni dan sprejel v noviciat, in to kljub temu, da je njegov oče Stanislavu grozil z ječo. Zaradi svoje vesele, pobožne narave je bil zelo priljubljen. Od njega so si v prihodnosti veliko obetali. A le deset mesecev kasneje, 15. avgusta 1568, je v Rimu umrl zaradi nenadne mrzlice. Dopolnil ni niti osemnajstega leta.

Glas o njegovi svetosti je hitro obšel svet, začeli so se dogajati čudeži – najprej ta, da se je po njegovi smrti spreobrnil brat Pavel.

 

Upodobitve

Sv. Stanislava Kostko umetniki najpogosteje upodabljajo v jezuitski obleki z rožnim vencem, lilijo, križem, Marijino podobo, Detetom Jezusom ali monogramom IHS.

 

Zavetnik

Sv. Stanislav Kostka je zavetnik študentov, novincev jezuitskega reda, umirajočih; je priprošnjik proti sklepnim zlomom, očesnim boleznim, vročini in hudim boleznih. Po njem je imenovan Zavod sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano.

 

Gradiva:

 

Pripravila: dr. Brigita R. Perše

 

Stanislav Kostka je mladi poljski svetnik. Zaradi svoje zvestobe študiju velja za zavetnika dijaške mladine. Kljub nasprotovanju svojega očeta in brata je vstopil k jezuitom, a bil pri njih le deset mesecev. Še pred osemnajstim rojstnim dnem je namreč umrl.

 

Iz življenja …

Sv. Stanislav Kostka se je rodil leta 1550 v ugledni plemiški družini na gradu Rostkowo na Poljskem kot drugi od petih otrok.

Štirinajstleten je skupaj s svojim bratom prišel na Dunaj v jezuitsko šolo, da bi se posvečal klasičnemu študiju. V nasprotju s svojim bratom je bil navdušen nad duhovnim življenjem, veliko je molil in pogosto prejemal sveto obhajilo – že takrat je imel videnja Jezusa in Marije.

Po nekaj mesecih je prosil za sprejem v red, a jezuiti avstrijske province so se (upravičeno) bali, da si bodo nakopali težave s strani Stanislavove vplivne poljske plemiške družine, ki je temu nasprotovala, in Stanislava zavrnili.

Portugalski jezuit, ki je bil spovednik na dvoru, mu je svetoval, naj se pridruži nemški redovni provinci. Zato je pri petnajstih letih z Dunaja pobegnil preoblečen v preprosta oblačila v Nemčijo, kjer je deloval jezuit sv. Peter Kanizij. Slednji ga ni sprejel, čeprav je nedvomno prepoznal Kostkin klic, ampak ga je poslal k sobratom v Rim. Tam je general reda sv. Frančišek Borja prepoznal duhovno globino mladeniča in ga na njegov sedemnajsti rojstni dan sprejel v noviciat, in to kljub temu, da je njegov oče Stanislavu grozil z ječo. Zaradi svoje vesele, pobožne narave je bil zelo priljubljen. Od njega so si v prihodnosti veliko obetali. A le deset mesecev kasneje, 15. avgusta 1568, je v Rimu umrl zaradi nenadne mrzlice. Dopolnil ni niti osemnajstega leta.

Glas o njegovi svetosti je hitro obšel svet, začeli so se dogajati čudeži – najprej ta, da se je po njegovi smrti spreobrnil brat Pavel.

 

Upodobitve

Sv. Stanislava Kostko umetniki najpogosteje upodabljajo v jezuitski obleki z rožnim vencem, lilijo, križem, Marijino podobo, Detetom Jezusom ali monogramom IHS.

 

Zavetnik

Sv. Stanislav Kostka je zavetnik študentov, novincev jezuitskega reda, umirajočih; je priprošnjik proti sklepnim zlomom, očesnim boleznim, vročini in hudim boleznih. Po njem je imenovan Zavod sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano.

 

Gradiva:

 

Pripravila: dr. Brigita R. Perše