Na današnji dan je bila v Rimu posvečena Marijina cerkev sv. Marija Velika.   Odkod ime Marija Snežna? Ime »snežna« izvira iz legende, da je sredi poletja, 5. avgusta leta 352, sneg pobelil grič Eskvilin v Rimu. Zato je papež Liberij (352-366) na tem mestu zgradil cerkev. Cerkev je preuredil papež sv. Sikst III. in jo posvetil Božji Materi Mariji v spomin na vesoljni cerkveni zbor v Efezu leta 431. Ta koncil je namreč poudaril, da je Marija res prava Božja Mati in obsodil nauk carigrajskega patriarha Nestorija, ki je to resnico tajil. Pozneje so cerkev poimenovali sv. Marija Velika, ker je najbolj častna bazilika, ki je posvečena Materi Božji na Zahodu. Bazilika sv. Marije Velike je ena od štirih rimskih bazilik, ki nosijo naziv velika. Poleg prvih znanih jaslic iz 4. stoletja časte v njej tudi prastaro podobo Matere Božje, ki naj bi jo naslikal sam evangelist sv. Luka. Ta ikona je zaslužna za rešitev Rima pred kugo, znana kot Salus Populi Romani (Rešitev rimskega ljudstva). V tej cerkvi je verjetno prejel sv. mašniško posvečenje sv. Metod.   Cerkve v Sloveniji Pri nas je sv. Mariji Snežni posvečenih 18 cerkva in 10 kapel. Mariji Snežni so posvečene naslednje ŽUPNIJSKE […]

Praznik Jezusove spremenitve na gori so na Vzhodu obhajali že konec 4. stoletja, za Zahodno Cerkev pa ga je uvedel papež Kalist III. leta 1457.   Vsebina praznika ... Vsebina praznika se nanaša na evangeljski dogodek o Jezusovi spremenitvi na gori (Mt 17,1-9; Mr 9,2-13; Lk 9,28-36). V njem je zapisano, kako se je Jezus na omenjeno goro odpravil skupaj z apostolom Petrom, Janezom in Jakobom in se tam pred njimi spremenil in jim dal za trenutek videti svoje božanstvo. Ob njem sta se prikazala Mojzes in Elija, dve pomembni osebi iz Stare zaveze; Mojzes kot predstavnik postave, Elija pa prerokov.   Iz Svetega pisma ... Čez šest dni je Jezus vzel s seboj Petra, Jakoba in njegovega brata Janeza in jih peljal na visoko goro, na samo. Vpričo njih se je spremenil. Njegov obraz je zasijal kot sonce in njegova oblačila so postala bela kot luč. In glej, prikazala sta se jim Mojzes in Elija, ki sta govorila z njim. Oglasil pa se je Peter in rekel Jezusu: »Dobro je, da smo tukaj, Gospod! Če hočeš, postavim tu tri šotore; tebi enega, Mojzesu enega in Eliju enega.« Ko je še govoril, jih je obsenčil svetel oblak, in glej, glas […]

Sv. Kajetan je ustanovitelj reda regularnih klerikov, ljudsko imenovanih teatinci.   Iz življenja ... Sv. Kajetan se je rodil leta 1480 v Vicenzi v plemiški družini Tiene, s polnim imenom Gaetano da Thiene. Pri štiriindvajsetih letih je doktoriral iz prava. Ko je opravljal službo ravnatelja papeške pisarne se je odločil za duhovni poklic in pri 37-ih letih prejel mašniško posvečenje. Prizadet nad slabim stanjem krščanskega življenja v mestih je začel razmišljati o ustanovitvi elitne skupine duhovnikov, ki bi živela kakor redovniki. Zamisel je uresničil leta 1524 v Rimu z ustanovitvijo reda regularnih klerikov, ljudsko imenovanih teatinci. Red je bil ustanovljen s ciljem obnove duhovništva in borbe proti protestantizmu in skrbi za bolnike in ranjence. Teatinci so zgledno živeli in se posvečali apostolatu. Odrekli so se lastnini in željam po časteh, kar je bila v tistem času velika skušnjava mnogih duhovnikov. Pogosto so pridigali, maševali in podeljevali zakramente. Ta družba se je hitro širila v druga italijanska mesta: Benetke, Verono, Neapelj. Sv. Kajetan je umrl v Neaplju leta 1547.   Zavetnik Sv. Kajetan je zavetnik delavcev, nezaposlenih, tistih, ki iščejo delo.   Gradiva:  Sv. Kajetan (v ang.) – 2:01 min: https://www.youtube.com/watch?v=EE-kcpyqeR8   Pripravila: dr. Brigita R. Perše  

Sv. Dominika imajo mnogi za začetnika molitve rožnega venca. Toda ali to drži?   Iz življenja ... Sv. Dominik, ustanovitelj dominikancev, se je rodil v plemiški družini v španski vasi Caleruega okoli leta 1170 kot najmlajši od štirih otrok. Po odlični izobrazbi je študiral še teologijo in filozofijo, ter bil posvečen v duhovnika. V njem se je porodila želja, da bi kot misijonar deloval med krivoverci in odpadniki. V njegovem času so se namreč po Evropi kot kuga hitro širila razna krivoverstva (albižani, valdežani, katari), ki so rušila temelje katoliške Cerkve in prave vere. Nekateri so proti krivovercem v boju za pravo vero nastopali z orožjem, sv. Dominik pa se je boril z drugim »orožjem«: z rožnim vencem, ki mu ga je v videnju zaupala Marija. Mnogi ga imajo zato za začetnika molitve rožnega venca, toda ta molitev je obstajale že pred njim, seveda ne v današnji obliki. Skupaj s svojimi somišljeniki je potoval iz kraja v kraj in pridigal z besedo in zgledom. To njegovo delovanje je pripeljalo do ustanovitve reda bratov pridigarjev (dominikancev), ki ga je Dominik ustanovil leta 1215 v Toulousu. Potrjen dominikanski red se je hitro razširil po vsej Evropi in je pet let kasneje imel […]

Praznik Device Marije Kraljice je leta 1954 uvedel papež Pij XII., in sicer kot krono praznovanja Marijinega leta. Praznujemo ga teden dni po Marijinem vnebovzetju.   O prazniku ... Sprva so ta praznik praznovali 31. maja, po drugem vatikanskem koncilu pa teden dni po zapovedanem prazniku Marijinega vnebovzetja; to pa zato, ker je tesno povezan s to skrivnostjo. Marijino kraljevanje se je namreč v polnosti začelo šele po prihodu v nebesa. Tedaj je v polnosti postala kraljica nebes in zemlje. Ker je v nebesa vzeta, je deležna tudi kraljevanja svojega Sina. Izročilo Cerkve je Mariji že vseskozi dajalo naslov »Kraljica«. Imenovalo jo je tudi: Gospodarica, Vladarica, Cesarica … Skrivnosti Marijinega kronanja se spominjamo tudi pri rožnem vencu, ko molimo desetko: ki je tebe Devica v nebesih kronal. Marija je sicer Kraljica, vendar bolj Kraljica (oz. Mati) usmiljenja, kar ponavljamo v molitvi Zdrava Marija, milosti polna. V srednjem veku so nastale tri priljubljene antifone, ki Mariji dajejo naslov Kraljica: Pozdravljena, Kraljica; Raduj se, Kraljica nebeška; Zdrava, o nebes Kraljica. Teološko gledano Marijino kraljevsko dostojanstvo izhaja iz njenega božjega materinstva. Oče je skrb za ta svet zaupal svojemu Sinu, Jezusu Kristusu, ki mu zato pravimo Kristus Kralj vesoljstva. Potemtakem smemo Marijo imenovati […]