Vrsto let so se množice romarjev zbirale pri samostanu v italijanskem kraju San Giovanni Rotondo, da bi videle duhovnika s stigmami. Kjerkoli Italijani živijo in delajo, je zagotovo podoba p. Pija iz Pietrelcine. Vsako leto njegov grob obišče okrog 7 milijonov ljudi, to je dvakrat več kot Lurd.   Iz življenja ... Sv. Pij se je rodil 25. maja 1887 kot drugi od osmih otrok v kmečki družini v Pietrelcini v Italiji. Že naslednji dan je bil krščen in dobil ime Frančišek (Francesco). Zgodaj so opazili, da je veliko molil, malo spal in iskal tišino. Pri šestnajstih letih je vstopil h kapucinom in prevzel redovno ime Pij. Doma so bili vsi srečni. Leta 1910 je postal duhovnik. Do leta 1915 je služil kot kaplan v svojem kraju in iz zdravstvenih razlogov bival pri svojih starših. Leta 1916 so ga poslali v samostan San Giovanni Rotondo, kjer je ostal do svoje smrti. Na mestu, kjer je bila od leta 1910 opazna pordelost kože, so se 20. septembra 1918 pojavile stigme – krvave rane na rokah in drugih mestih Kristusovih ran - ki so bile vidne vse do njegove smrti. Kljub temu, da jih je skušal prikriti z rokavicami, je p. Pij […]

God bl. Antona Martina Slomška obhajamo 24. septembra. Na nedeljo, ki je po datumu najbližje njegovemu godu, pa obhajamo t. i. Slomškovo nedeljo.    Iz življenja ... Bl. Anton Martin Slomšek se je rodil 26. novembra 1800 na Slomu pri Ponikvi kot prvi od osmih otrok v kmečki družini. Mati je na porodu osmega umrla. Na Ponikvi se je odlikoval kot najboljši učenec nedeljske šole, ki jo je vodil kaplan Jakob Prašnikar. Čeprav naj bi na očetovo željo ostal na kmetiji, sta mati in Prašnikar dosegla, da je šolanje nadaljeval. Šolal se je v Celju, Ljubljani, Senju in Celovcu, kjer je stopil v semenišče in bil 8. septembra 1824 posvečen v duhovnika. Ponudbo predstojnikov za doktorski študij je odklonil, ker mu je bilo pri srcu dušno pastirstvo. Kot kaplan je služboval na Bizeljskem in pri Novi Cerkvi. Od 1829 do 1838 je bil duhovni voditelj bogoslovcev v celovškem bogoslovju, potem pa šest let župnik v Vuzenici, kjer je napisal izredno uspeli priročnik za nedeljske šole z naslovom Blaže in Nežica v nedeljski šoli. Leta 1844 je postal kanonik na škofiji v Št. Andražu v Labotski dolini (v današnji Avstriji), a se je po dveh letih vrnil v Celje, kjer je […]

Sv. Kozma in Damijan sta zavetnika zdravnikov in lekarnarjev. Poleg sv. Roka in sv. Boštjana sta bila češčena tudi kot pomočnika proti kugi. Iz življenja ... Sv. Kozma in Damijan sta bila najmlajša brata dvojčka iz bogate krščanske družine, ki sta na začetku 4. stoletja delovala v Siriji kot ugledna zdravnika. Nad bolniki sta vselej naredila znamenje križa, molila in se odpovedala kakršnemukoli honorarju. Pa ne zato, ker bi bila sveta brata slaba zdravnika. Staro izročilo pravi, kakšna mojstra sta bila! Nekoč sta zdravila moškega z bolno nogo. Medtem ko je on spal, sta mu brata odrezala razjedeno nogo in vstavila nogo ravnokar umrlega črnca. Ko se je bolnik prebudil, je bi presenečen – eno nogo je imel belo, drugo pa črno, a obe zdravi! Pogosto sta zdravila tudi s pomočjo Božjih čudežev in ob zdravljenju poganske bolnike spreobračala h krščanstvu. Na paciente nista gledala kot na številke, ampak vedno kot na ljudi z nesmrtno dušo, ki jo je treba nujno rešiti, še bolj kot telo. Državni upravitelj Lizija je zato dal oba brata ujeti in zaslišati. Ko sta pogumno priznala, da sta kristjana, so ju grobo mučili in po strogem zaporu obglavili. Upodobitve Umetniki ju upodabljajo kot zdravnika v dolgi vzhodnjaški […]

Sv. Vincencij Pavelski je apostol krščanske ljubezni. Ustanovil je misijonsko skupnost lazaristov, skupaj s sv. Ludoviko de Marillac pa Družbo hčera krščanske ljubezni, znane kot usmiljenke. Iz življenja … Sv. Vincencij Pavelski se je rodil leta 1581 kot tretji izmed šestih otrok v kmečki družini nedaleč od Daxa v jugozahodni Franciji. V otroških letih je pasel živino. Ker je bil bistre glave je šel na šolanje v Dax in nato v Toulouse. Leta 1600 je bil posvečen v duhovnika ter nadaljeval študij. Kmalu nato so ga, ko je bil na poti iz Marseilla v Toulouse, ujeli turški morski roparji, ga vklenili in odpeljali v Afriko, kjer je dve leti preživel kot suženj med muslimani. V tem času je bil trikrat prodan. Zadnji njegov lastnik je bil odpadli duhovnik, ki se mu je prebudila vest, potem ko je njegova žena sv. Vincenca zelo rada poslušala prepevati krščanske pesmi. Možu je potem očitala, kako je mogel odpasti od tako lepe vere. Prepudila se mu je vest, tako da je skupaj z Vincencem in ženo ušel na ladjici in se izkrcal v Franciji. Leta 1608 je prišel v Pariz, kjer je spoznal kardinala Berulla, močno duhovno osebo, in tudi sam začel živeti resnejše […]

Sv. Venčeslav (češko Václav) je bil češki knez med leti 921 in 929. Je prvi češki svetnik.   Iz življenja ... Sv. Venčeslav je pri dvanajstih letih ostal brez očeta, zato ga je vzgajala babica sv. Ljudmila, ki je bila prva češka krščanska vojvodinja in jo je krstil sam sv. Modest. Ker je bil še mladoleten, je namesto njega vladala njegova mati, ki je bila sicer krščena, vendar je bila slaba kristjanka. Sv. Ljudmila je dala Venčeslava šolati k učencem sv. Modesta. Vzgojen je bil krščansko, zato je kot češki knez vodil mirno politiko in spodbujal pravičnost. V načrtu je imel dosledno uvajanje krščanstva v deželo in socialni ter kulturni dvig češkega naroda. Skrbel je za reveže, sužnje in brezpravne. Vsak dan se je udeležil svete maše. Bil je velik častilec svetega Rešnjega telesa. Osebno je obdeloval vinograd, iz katerega je pripravljal mašno vino. Njegov veliki nasprotnik je bil njegov poganski brat Boleslav I., ki ga je 28. septembra leta 929 z zarotniki pred vrati cerkve ubil. Pokopan je v katedrali sv. Vida v Pragi, ki jo je dal sam zgraditi. Zavetnik Sv. Venčeslav je nacionalni zavetnik Češke. Je tudi zavetnik pridelovalcev vina in piva. Upodobitve Umetniki ga upodabljajo kot kneza […]

Na današnji dan Cerkev se s skupnim praznikom spominjamo vseh treh nadangelov oz. božjih poslancev s posebnimi nalogami, ki jih omenja Sveto pismo: sv. Mihaela, Gabrijela in Rafaela. Na ta dan so namreč posvetili rimsko cerkev sv. Mihaela, katerega praznik je znan že v 5. stoletju. Molimo O, vi, sveti nadangeli, pridite s svojimi trumami in svojo močjo! Pokažite nam, ljudem, svojo moč in pomoč, da se nam srce razvname v Božjo čast in v čast Marijino, vaše in naše Kraljice. Amen. Sv. Mihael Sv. Mihael pomeni »Kdo je kakor Bog?« Nadangel Mihael je v Svetem pismu omenjen petkrat, najpogosteje v Danielovi knjigi. Še posebno je pomembno besedilo v knjigi Razodetja (Raz 12,7-9), zaradi katerega Mihael velja za vrhovnega angela in kneza nebeške vojske. V Stari zavezi je češčen kot varuh izvoljenega ljudstva, v Novi zavezi pa kot zavetnik umirajočih, ki tehta ob smrti duše. Molimo Sveti nadangel Mihael, brani nas v boju, bodi nam v pomoč zoper zlobnost in zalezovanje hudega duha. Ukroti naj ga Bog, ponižno zato prosimo. In ti, vodnik nebeške vojske, satana in druge hudobne duhove, ki hodijo po svetu v pogubo duš, z božjo pomočjo v pekel pahni. Amen.   Nastanek te molitve Papež Leon […]

Sv. Hieronim je eden od štirih velikih zahodnih cerkvenih učiteljev. Rodil se je okoli leta 345 v mestu Stridonu v rimski Dalmaciji, ki je po vsej verjetnosti ležalo na Krasu.   Iz življenja ... Hieronim se je rodil v krščanski družini. Imel je še mlajšega brata, ki je kasneje postal puščavnik in sestro, ki je postala spokornica. Študirat je prišel v Rim, kjer ga je po solidni pripravi krstil papež Liberij. To je zanj pomenilo začetek novega življenja. Poln nemirnega duha se je odpravil na številna potovanja po Evropi ter prispel v sirsko Antiohijo, kjer je živelo mnogo učenih puščavnikov in menihov. Živel je asketsko ter se učil hebrejščine in grščine ter se poglabljal v študij Svetega pisma. Leta 379 se je dal posvetiti za duhovnika in se je vrnil v Rim, kjer je užival glas učenega človeka. Postal je svetovalec in tajnik papeža Damaza I. (zato je pogosto upodobljen kot kardinal), od katerega je dobil zaupano nalogo, da prevede celotno Sveto pismo v latinski jezik. Po Damazovi smrti se je vrnil v Betlehem, kjer je vodil moški samostan in se še naprej posvečal Svetemu pismu in širjenju asketskega načina življenja vse do svoje smrti. Hieronimov prevod se imenuje »Vulgata« […]