BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//Zavod za pastoralno dejavnost Pridi.com - ECPv6.15.15//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-ORIGINAL-URL:https://portal.pridi.com
X-WR-CALDESC:Dogodki za Zavod za pastoralno dejavnost Pridi.com
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:Europe/Ljubljana
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20280326T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20281029T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20290325T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20291028T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20300331T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20301027T010000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20291001
DTEND;VALUE=DATE:20291002
DTSTAMP:20260610T002650
CREATED:20200930T175847Z
LAST-MODIFIED:20251001T054412Z
UID:10003478-1885507200-1885593599@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveta Terezija Deteta Jezusa: "Mala cvetka" s svetniškimi starši
DESCRIPTION:Sv. Terezija Deteta Jezusa (god 1. oktober) je živela kratko\, skrito in zelo preprosto življenje\, po smrti in objavi njenih spisov pa je postala ena najbolj priljubljenih svetnic. Na smrtni postelji je obljubila\, da bo po smrti trosila vrtnice iz nebes. \nLeta 2015 sta bila za svetnika razglašena tudi njena pobožna starša (god 12. julija). \n  \nIz življenja …\nSv. Terezija Deteta Jezusa se je rodila kot Marija Terezija Frančiška 2. januarja 1873 kot deveti otrok dokaj premožnih zakoncev Ludvika (urar in draguljar) in Zelije Martin (izdelovalka čipk) v francoskem mestu Alençn. \nPo materini smrti se je oče vdovec preselil s svojimi petimi preživelimi hčerami v Lisieux. Kot deklica je v svojem duhovnem življenju čudežno napredovala. Po zgledu svojih starejših sester je želela takoj vstopiti v karmel\, a je morala čakati do šestnajstega leta. Šele tedaj je lahko vstopila v karmeličanski red v Lisieuxu z redovnim imenom svoje vzornice\, sv. Terezije Avilske. \n \n \nSv. Terezija Deteta Jezusa je živela kratko\, a zelo intenzivno in globoko duhovno življenje. Kmalu je ugotovila svoj poklic: na skrivaj moliti in svoje trpljenje žrtvovati za duhovnike\, pozabiti nase in delati majhna dela ljubezni\, ker ni verjela\, da bi lahko opravljala velika dela. \nPrebrala je dela sv. Janeza od Križa\, kar je bilo za mlado karmeličanko dokaj nenavadno\, občudovala je mučeništvo karmeličank iz Compiègne\, ki so bile žrtve francoske revolucije in leta 1894 zase končno našla »malo pot«\, s katero je pokazala\, da je svetost mogoče doseči tudi z opravljanjem vsakodnevnim malih del z veliko ljubezni in ostati majhna pred Bogom. \nPo naročilu predstojnice je začela pisati svoje spomine iz otroških let in razmišljanja. Ti spomini so izšli v knjigi z naslovom Povest duše\, ki je bila prevedena v številne jezike. \nUmrla je 30. septembra 1897 v Lisieuxu v sluhu svetosti\, stara komaj 24 let. Na smrtni postelji je obljubila\, da bo po smrti trosila vrtnice iz nebes – s tem je imela v mislih milosti\, ki jih je hotela iz ljubezni do vseh ljudi izprositi od Boga. \n  \nČeščenje\nNjeno češčenje se je hitro razširilo. Za svetnico je bila razglašena leta 1925\, dve leti kasneje pa imenovana skupaj s sv. Frančiškom Ksaverijem za zavetnico misijonov. Zaradi njenih dragocenih spisov jo je papež sv. Janez Pavel II. leta 1997 razglasil še za cerkveno učiteljico. Nad njenim grobom je zrasla mogočna bazilika\, v katero letno prihaja ogromno število vernikov in je takoj za Lurdom najbolj priljubljen romarski kraj v Franciji. \n  \nUpodabljanje\nUmetniki jo upodabljajo kot ljubko kodrasto deklico ali kot mlado karmeličansko milega obraza in pogleda\, s cvetjem v naročju in križem. \n  \nZavetnica\nJe zavetnica Francije\, karmeličank in misijonov. \n  \nCerkve v Sloveniji\n\nPri nas je Tereziji Deteta Jezusa posvečena župnijska cerkev Kodeljevo v Ljubljani. \n\n\nGradiva:\n\nMISLI Terezije Deteta Jezusa: “Po smrti bom trosila cvetje iz nebes”\n\n  \n\nKARMELIČANKE\, izdane knjige v slov.: http://karmelicanke.rkc.si/karmelski-svetniki/sv-terezija-deteta-jezusa-presvetega-oblicja/\n\n  \n \n\nSv. Terezija Deteta Jezusa (v hr.) – 4:27 min: https://www.youtube.com/watch?v=mcSOzM4FHhQ\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-terezija-deteta-jezusa-mala-cvetka-s-svetniskimi-starsi/2029-10-01/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/09/10.-1.-Mala-cvetka1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20291003
DTEND;VALUE=DATE:20291004
DTSTAMP:20260610T002650
CREATED:20201002T142507Z
LAST-MODIFIED:20241014T070803Z
UID:10003578-1885680000-1885766399@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Evald: Dva Evalda črnolasi in plavolasi
DESCRIPTION:Obstajata dva sv. Evalda\, ki sta se rodila v istem kraju\, oba bila redovna brata ter mučeništvo pretrpela na isti dan. Enega so zaradi njegove barve las poimenovali »Črni«\, drugega pa »Beli« Evald. \n  \nIz življenja …\nČrnolasi in plavolasi sv. Evald sta bila rodna brata\, bratranca ali zgolj brata po veri.  \nŠolala sta se na Irskem. Zlasti črnolasi Evald je bil odličen poznavalec Svetega pisma\, oba pa sta bila zelo pobožna in pogumna. \nProti koncu 7. stoletja so ju poslali kot oznanjevalca na pogansko Saško\, da bi tam misijonarila. Evangelij sta oznanjala tako goreče\, da ju tudi grožnje razjarjenih poganov niso mogle odvrniti od njunega dela. \nKo sta nekoč spet pridigala\, so ju napadli. Plavolasega Evalda so ubili z mečem\, črnolasega pa so ubili po strašnem mučenju. Njuni trupli so vrgli v reko. To se je zgodilo 3. oktobra leta 693 v Dortmundu. \nLegenda pravi\, da je voda trupli nesla proti toku in da ju je obdajal svetel sij\, da so ju lahko našli in pokopali. \nPozneje je frankovski kralj Pipin dal njuni trupli prepeljati v Köln\, kjer so ju v srednjem veku zelo častili. \n  \nGradiva:\n\nDva Evalda (v ang.) – 2:51 min: https://gloria.tv/post/LKzR94hFCbVp4rvz6mFZLxpRD\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-evald-beli-in-crni/2029-10-03/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/10/Sv.-Evald-2.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20291005
DTEND;VALUE=DATE:20291006
DTSTAMP:20260610T002650
CREATED:20201005T045504Z
LAST-MODIFIED:20241014T071051Z
UID:10003584-1885852800-1885939199@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveta Marija Favstina Kowalska: Glasnica Božjega usmiljenja
DESCRIPTION:5. oktobra praznujemo god sv. Marije Favstine Kowalske\, poljske redovnice in mistikinje\, ki je spodbujala pobožnost\, znano kot Božje usmiljenje. \n  \nIz življenja …\nSv. Favstina se je rodila 25. avgusta 1905 kot tretji izmed desetero otrok v revni in pobožni družini v poljski vasi Glogowiec. Pri krstu so ji dali imel Helena. Dvajsetletna je vstopila v Kongregacijo sester Marije Usmiljenja in prejela redovno ime Marija Favstina. Po raznih samostanih je vse življenje opravljala preprosta dela: bila je kuharica\, vrtnarica in vratarica. \nTa preprosta in skromna redovnica je po posebni božji milosti postala glasnica Božjega usmiljenja. Usmiljeni Jezus se ji je prvič prikazal 22. februarja 1931. Iz njegovega srca sta prihajala dva snopa žarkov v obliki krvi in vode. Jezus se ji je prikazal in razodel v več videnjih\, ter ji naročil naj širi češčenje Božjega usmiljenja\, rožni venec in litanije Božjega usmiljenja. \nSv. Favstina je imela tudi druge nadnaravne milosti\, kot npr. prerokovanje\, branje človeških src\, stigme\, videnja in drugo. \nZaradi tuberkuloze je umrla v sluhu svetosti 5. oktobra 1938\, stara komaj 33 let. Za njo je ostal njen dnevnik\, ki ga je začela pisati leta 1934. Iz njega veliko izvemo o sami sv. Favstini in o pobožnosti Božjega usmiljenja. \n  \nAli ste vedeli?\nSv. papež Janez Pavel II. je še posebej častil sv. Favstino in spodbujal pobožnost Božjega usmiljenja. Leta 1993 jo je razglasil za blaženo\, leta 2000 pa za sveto – obakrat na drugo velikonočno nedeljo (t. i. belo nedeljo)\, ki jo je določil za praznovanje nedelje Božjega usmiljenja. Omeniti pa velja\, da je na ta dan tudi sam umrl. \n  \nPodoba Jezusa z dvema žarkoma\n \nV zvezi s podobo je Jezus sv. Favstini obljubil: »Obljubljam\, da se tisti\, ki bo častil to podobo\, ne bo pogubil. Že na tem svetu mu obljubljam zmago nad sovražniki\, posebno še v smrtni uri. Jaz\, Gospod\, ga bom varoval kakor sovjo čast. Žarki na sliki označujejo kri in vodo\, ki je pritekla iz globine mojega usmiljenja takrat\, ko je bilo moje srce\, umirajoče na križu\, prebodeno s sulico.« \n  \nRožni venec božjega usmiljenja\nSv. Favstini je Jezus narekoval tudi molitev rožnega venca Božjega usmiljenja. V svojem dnevniku piše\, da je 14. septembra 1935 ob prihodu v kapelo v duši zaslišala\, kako naj moli »za pomiritev božje jeze«. \nMoli se podobno kakor navadni rožni venec: najprej očenaš in zdravamarijo ter vero. \nPri vseh petih desetkah na velikih jagodah (očenaša) molimo: »Večni Oče\, darujem Ti Telo in Kri\, dušo in božanstvo Tvojega preljubega Sina\, našega Gospoda Jezusa Kristusa\, v spravo za naše grehe in za grehe vsega sveta.« \nNa malih jagodah pa molimo: »Po Njegovem prebridkem trpljenju\, usmili se nas in vsega sveta.« \nNa koncu zadnje desetke se trikrat ponovi: »Sveti Bog\, sveti Močni Bog\, Sveti Nesmrtni Bog\, usmili se nas in vsega sveta.« \nKdor bo molil ta rožni venec\, je Jezus razodel sv. Favstini\, mu bo podelil veliko usmiljenje že v življenju\, posebno pa ob smrti. \n  \nUra velike milosti ob treh popoldne\nPobožnost\, ki je našemu Gospodu najljubša\, je češčenje njegovega trpljenja ob uri\, ko se spominjamo njegove smrti na križu. Po trpljenju in smrti Jezusa Kristusa se nam je odprlo Božje kraljestvo. Kakšna ljubezen bi morala napolnjevati naša srca in kako voljno bi morali odgovoriti na željo našega Gospoda\, ki je rekel s. Favstini: \n»Ob treh prosi Moje usmiljenje posebno za grešnike: čeprav za kratek trenutek se potopi v moje trpljenje\, posebno v mojo zapuščenost v trenutku agonije. To je ura velike milosti za ves svet. V tej uri ne bom odrekel ničesar duši\, ki me bo prosila po zasluženju mojega trpljenja. Spominjam te\, hči moja\, da se vedno\, ko ura bije tri\, popolnoma potopiš v moje usmiljenje\, ga častiš in poveličuješ\, kličeš Njegovo vsemogočnost na ves svet\, posebno na uboge grešnike; v tem trenutku se namreč Usmiljenje odpre na široko za vsako dušo. V tej uri lahko dosežeš s svojo priprošnjo vse zase in za druge; to je čas milosti za ves svet – trenutek\, ko je Usmiljenje zmagalo nad pravičnostjo. Hči moja\, poskušaj\, če je le mogoče\, moliti križev pot v tej uri\, če ti dolžnosti to dovoljujejo\, če pa to ni možno\, vsaj vstopi v kapelo za trenutek in polasti v presvetem oltarnem zakramentu moje srce\, ki je polno milosti\, potopi se v molitev\, kjerkoli si\, pa čeprav za kratek čas.« \n  \nPriporočljiva molitev ob treh popoldne\nTi si izdihnil\, Jezus\, toda vir življenja je stekel za duše in ocean usmiljenja se je odprl za ves svet.  \nO vir življenja\, neizmerno\, nedoumljivo Božje usmiljenje\, obdaj ves svet in se razlij na nas.  \nO kri in voda\, ki sta pritekli iz srca Jezusovega kot vir usmiljenja za nas\, zaupam v vaju. Amen. \n\nZavetnica\nSv. Favstina je zavetnica revnih družin\, otrok\, gospodinj\, kuharjev\, vrtnarjev\, vratarjev; mladih\, ki želijo v samostan. \n  \nGradiva:\n \n\nPričevanje papeža sv. Janeza Pavla II. o sv. Favstini Kowalski (v hr.) – 4:06 min: https://www.youtube.com/watch?v=mTaui38un9M\n\n  \n \n\nNapovednik FILMA o sv. Favstini: Ljubezen in usmiljenje – Napovednik FILMA (v ang.) – 2:01 min: https://www.youtube.com/watch?v=vXfIMCAA5SA\n\n  \n \n\nSv. Favstina – zgodba za otroke (v ang.) – 23:27 min: https://www.youtube.com/watch?v=WQPLAAQowmE\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-marija-favstina-kowalska-glasnica-bozjega-usmiljenja/2029-10-05/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/10/10.-05.-Sv.-Favstina-Kowalska1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20291006
DTEND;VALUE=DATE:20291007
DTSTAMP:20260610T002650
CREATED:20201005T142420Z
LAST-MODIFIED:20250818T120626Z
UID:10004303-1885939200-1886025599@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Bruno: Ustanovitelj kartuzijanov
DESCRIPTION:Sv. Bruno je ustanovitelj najstrožjega reda v Katoliški Cerkvi\, to je kartuzijanskega reda.  \nDanes je v svetu samo 22 kartuzij\, od tega pet ženskih\, s skupaj približno 380 redovniki in redovnicami. Ena izmed njih je na naših tleh v Pleterjah. \n  \nIz življenja …\nSv. Bruno se je rodil okoli leta 1030 v Kölnu v plemiški družini. Po študiju in mašniškem posvečenju je bil več kot dvajset let voditelj stolniške šole v Reimsu. Poučeval je teologijo\, filozofijo ter latinski in grški jezik. Ponujeno škofovsko čast je zavrnil. \nKer mu ni bilo všeč posvetno življenje\, v katerem so vladali razkošje\, korupcija\, pohlep\, je vstopil k benediktincem\, a jih je zapustil\, ker se mu je zdelo življenje v njem preveč lagodno\, premalo strogo. \nLeta 1084 se je sv. Bruno po vrsti hudih razočaranj umaknil v Grenoble (Francija)\, kjer je medtem postal škof njegov nekdanji učenec Hugo. Ta mu v samotni neprehodni dolini podaril košček zemlje z imenom Chartreuse\, kjer je sv. Bruno s svojimi somišljeniki ustanovil naselbino samotarjev\, v kateri je združil samotarski in skupni način življenja. Vsak menih je imel svojo celico\, trikrat na dan so se zbrali v cerkvi pri korni molitvi. Živeli so v popolnem molku. V svojih celicah so preživeli dneve v molitvi\, študiju in ročnem delu; mesa niso uživali. S tem je sv. Bruno benediktinsko pravilo zelo poostril in položil temelje najstrožjemu redu v Katoliški cerkvi: kartuzijanskemu redu. Tu je nastala Velika kartuzija\, ki je še danes matični samostan reda. \nLeta 1090 ga je papež Urban II.\, ki je bil tudi njegov nekdanji učenec\, povabil v Rim za svetovalca\, a sv. Bruno na papeškem dvoru ni ostal dolgo\, saj se v tej vlogi ni počutil dobro. Papež je spoznal\, da mu bo Bruno več pomagal z molitvijo v samoti kot kardinal na papeškem dvoru\, zato je pristal\, da se je leta 1092 umaknil v samoto La Torre v Kalabriji (Italija)\, kjer je ustanovil nov kartuzijanski samostan San Stefano del Bosco\, kjer je preživel zadnja leta svojega življenja. V njem je bil opat\, poleg molitve in dela pa je pisal tudi knjige. Umrl je 6. oktobra leta 1101. \n  \nUpodobitve\nUmetniki sv. Bruna upodabljajo kot kartuzijana v belem habitu s kapuco. Pogosto drži kazalec na ustnicah. Upodabljajo ga še z lobanjo\, knjigo\, križem\, mitro ali sedmimi zvezdami. \n  \nZavetnik\nJe zavetnik kartuzijanov\, priprošnjik proti obsedenosti in kugi. \n  \nKartuzije v Sloveniji\nV Sloveniji so delovale štiri kartuzije\, in sicer Žiče (1160)\, Jurklošter (1173)\, Bistra (1255) in edina še danes delujoča kartuzija v Pleterjah (1407). \n  \nDNEVNI RED red ob delavnikih v samostanu Pleterje:\n\n\n\n\nPatri\nBratje\n\n\n23.00\njutranjice bl. device Marije v celici\n\n\n\n\n23.30 \n\n\nJUTRANJICE v cerkvi \n\n\n\n\nhvalnice v cerkvi\nMarijine hvalnice v celici\nosebna molitev v celici\n\n\n6.00\nprima v celici\n\n\n\npremišljevanje in molitev\nmolitev\, premišljevanje in branje Svetega pisma\n\n\n7.00\n\nADORACIJA v cerkvi (prostovoljno) \n\n\n\n7.15\n\nZBORNA MAŠA \n\n\n\n8.00\ntiha maša v kapelici\nterca v celici\nbranje Svetega pisma\nročno delo\, študij\nterca v celici\ndelo\n\n\n11.00\nseksta v celici\, kosilo\, počitek\n\n\n13.00\nnona v celici\n\n\n\nročno delo\, študij\ndelo\n\n\n15.30\nMarijine večernice v celici\n\n\n15.45\nvečernice v cerkvi\n\n\n17.00\nvečerja\, molitev\, branje\nkonec dela\nvečernice\, večerja\n\n\n18.00\n\nSKLEPNA MOLITVENA URA \n\n\n\n\nMladi bratje\, ki so še v noviciatu\, imajo eno uro manj dela kot starejši\, saj morajo posvetiti ta čas študiju krščanskega nauka in\, če je potrebno\, slovenskega jezika. \n\nGradiva:\n\nKartuzijani in kartuzija Pleterje: http://www.kartuzija-pleterje.si/slo/index_slo.html\n\n \n\nSv. Bruno (v hr.) – 3:10 min: https://www.youtube.com/watch?v=udD66yduEqY\n\n  \n \n\nVelika Kartuzija (ob glasbi) – 8:10 min: https://www.youtube.com/watch?v=17dtFuMZqLE\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-bruno-ustanovitelj-najstrozjega-reda/2029-10-06/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/10/sv.-Bruno.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20291007
DTEND;VALUE=DATE:20291008
DTSTAMP:20260610T002650
CREATED:20201006T144404Z
LAST-MODIFIED:20241007T083254Z
UID:10003499-1886025600-1886111999@portal.pridi.com
SUMMARY:Praznik rožnovenske Matere Božje
DESCRIPTION:Praznik rožnovenske Matere Božje je pravzaprav spomin na zmago krščanske vojske nad Turki v znameniti pomorski bitki pri Lepantu 7. oktobra 1571. \n  \nO prazniku …\nZmago v tej bitki so kristjani s papežem Pijem V. pripisovali goreči molitvi rožnega venca\, v kateri so prosili Marijo pomoči. Papež Pij V. je namreč katoliške vernike pozval k molitvi rožnega venca\, v kateri so prosili Marijo pomoči. To zmago so pripisovali molitvi rožnega venca. Na dan odločilne bitke 7. oktobra 1571 so se namreč zbrale bratovščine rožnega venca in goreče molile to molitev. \nPoznejši papeži\, zlasti Leon XIII.\, ki je napisal kar 16 okrožnic o rožnem vencu\, so to molitev pospeševali. Papež Leon XIII. je oktober uvedel kot mesec rožnega venca. \nK širjenju te molitve so prispevala tudi prikazovanja v Lurdu in Fatimi ter stiske krščanskega ljudstva. \n  \nMolitev rožnega venca\nMolitev rožnega venca se je izoblikovala ob koncu 16. stoletja in je obsegala tri dele po 50 Zdravamarij. Ta oblika je ostala nespremenjena do konca 20. stoletja\, ko je papež sv. Janez Pavel II. dodal še četrti\, t. i. svetli del\, za razumevanje in bolj pobožno molitev rožnega venca pa je leta 2002 izdal Apostolsko pismo Rožni venec Device Marije. \n  \nVeseli del\nGovori o Jezusovem ROJSTVU. Skrivnosti:\n1. ki si ga Devica od Svetega Duha spočela\n2. ki si ga Devica v obiskovanju Elizabete nosila\n3. ki si ga Devica rodila\n4. ki si ga Devica v templju darovala\n5. ki si ga Devica v templju našla \n  \nSvetli del \nGovori o Jezusovem ŽIVLJENJU in DELOVANJU. Skrivnosti:\n1. ki je bil krščen v Jordanu\n2. ki je v Kani naredil prvi čudež\n3. ki je oznanjal božje kraljestvo\n4. ki je na gori razodel svoje veličastvo\n5. ki je postavil sveto evharistijo \n  \nŽalostni del\nGovori o Jezusovem TRPLJENJU in smrti. Skrivnosti:\n1. ki je za nas krvavi pot potil\n2. ki je za nas bičan bil\n3. ki je za nas s trnjem kronan bil\n4. ki je za nas težki križ nesel\n5. ki je za nas križan bil \n  \nČastitljivi del\nGovori o Jezusovem VSTAJENJU. Skrivnosti:\n1. ki je od mrtvih vstal\n2. ki je v nebesa šel\n3. ki je Svetega Duha poslal\n4. ki je tebe\, Devica\, v nebesa vzel\n5. ki je tebe\, Devica\, v nebesih kronal \n\nGradiva:\n \n\nRožnovenska Mati Božja (v ang.) – 2:25 min: https://www.youtube.com/watch?v=BYAq73_65-w\n\n  \n \n\nRožnovenska Mati Božja (v hr.) – 3:44 min: https://www.youtube.com/watch?v=v5vDk-m-1Ho\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/praznik-roznovenske-matere-bozje/2029-10-07/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/10/10.-07.-Rožnovenska-Devica-Marija1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20291009
DTEND;VALUE=DATE:20291010
DTSTAMP:20260610T002650
CREATED:20201008T115609Z
LAST-MODIFIED:20260504T063903Z
UID:10004318-1886198400-1886284799@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Janez Henrik Newman: Svetnik\, ki nagovarja srce
DESCRIPTION:»Kakor se sončna ura ravna po SONCU\,  \ntako se hočem tudi jaz ravnati edinole po tebi\, Gospod\,  \nče me le hočeš sprejeti in me voditi.«  \n(J. H. Newman)\n  \nIz življenja …\nSv. Janez Henrik Newman (John Henry Newman) je bil rojen 1801 v Londonu kot najstarejši sin bankirja. Njegov oče je bil član prostozidarske lože\, mati pa kalvinske vere. Janez Henrik je že kot otrok je temeljito prebral Biblijo. Pri 16 letih je pod vplivom anglikanskega teologa Thomasa Scotta doživel svoje »prvo spreobrnjenje«. Po študiju literature\, matematike\, prava in nato še teologije na Oxfordu ter nekaj letih profesure je bil leta 1825 posvečen v duhovnika v anglikanski Cerkvi. Postal je vikar univerzitetne cerkve v Oxfordu. S svojimi poglobljenimi in bogatimi pridigami je nato osem let poučeval in vzgajal svoje poslušalce\, zlasti študente in učitelje. Newman je objavil pridige v seriji knjig\, v katerih se je zavzemal za anglikansko cerkev kot srednjo pot (»via media«) med protestantizmom in Katoliško cerkvijo\, zaradi česar je zaslovel po vsej državi\, a postal sumljiv pri hierarhiji. Želel je prenoviti anglikansko državno Cerkev z vrnitvijo k izvirom. Prenova je kasneje dobila ime oxfordsko gibanje. \n \nLeta 1842 se je Newman umaknil iz javnega življenja in se po treh letih obsežnih študij\, zlasti zgodnjih cerkvenih očetov in svetnikov\, spreobrnil v katoliško vero\, ki je bila takrat v Angliji povezana z družbenim izobčenjem. Zapuščal je Cerkev\, v kateri je bil rojen in krščen in jo je iskreno ljubil. \nZ nekaterimi prijatelji\, ki so tudi postali katoličani\, je odšel v Rim\, kjer je leta 1847 prejel duhovniško posvečenje. \nKo se je vrnil v Anglijo\, je v Birminghamu\, kasneje pa tudi v Londonu\, ustanovil oratorij\, duhovniške skupnosti po vzoru sv. Filipa Nerija. Po letu 1850\, ko je bila Katoliška cerkev v državi ponovno »dovoljena«\, je postal eden najbolj znanih cerkvenih obrazov v Angliji. Štiri leta je bil tudi rektor novoustanovljene katoliške univerze v Dublinu. Newman je učil\, da če smo sprejeli Kristusovo resnico in zastavili svoje življenje zanj\, ne more biti ločenosti med tem\, kar verujemo ter med tem\, kako živimo svoje življenje. \nNeutrudno si je prizadeval dvigniti vero in samozavest katoliških laikov – pogosto gre za irske delavce\, ki v viktorijanski dobi niso bili veliko cenjeni. \nPriznanja je Newman doživel šele na tara leta. Leta 1877 je bil imenovan za prvega častnega profesorja v Oxfordu\, leta 1879 ga je papež Leon XIII. imenoval za kardinala. Njegovo kardinalsko geslo je bilo: Srce govori srcu. Od leta 1886 je njegovo zdravje začelo pešati. \nUmrl je leta 1890 zaradi pljučnice v Birminghamu. \nZa njim je ostalo več kot 80 knjig pridig\, teoloških del\, dva romana in pesmi. \n  \nČeščenje\nPapež Benedikt XVI. ga je leta 2010 razglasil za blaženega\, papež Frančišek pa leta 2019 za svetega. \n  \nGradiva:\n\nSV. JANEZ HENRIK NEWMAN. ŠMARNICE za odrasle\, Bogdan Dolenc – slov.\n\n  \n\nMISLI sv. J. H. Newmana ob POSTNEM ČASU – slov.\n\n  \n\nMISLI sv. J. H. Newmana ob POSTNEM ČASU – slov.\n\n  \n\nKRIŽEV POT sv. J. H. Newmana – slov.\n\n  \n\nMISLI sv. J. H. Newmana pred VNEBOHODOM: Pot k Očetu – slov.\n\n  \n\nMOLITVE za pomoč v trpljenju sv. J. H. Newmana – slov.\n\n  \n \n\nsv. Janez Henrik Newman\, svetnik: https://www.youtube.com/watch?v=inTlXymu70s\n\n  \n \n\nŽivljenje sv. Janeza Henrika Newmana (v ang.): https://www.youtube.com/watch?v=AoChOhQ0Z1E\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-john-henry-newman-svetnik-ki-nagovarja-srce/2029-10-09/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/10/10.-9.-Newman1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20291011
DTEND;VALUE=DATE:20291012
DTSTAMP:20260610T002650
CREATED:20200601T104019Z
LAST-MODIFIED:20251007T060314Z
UID:10003566-1886371200-1886457599@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Janez XXIII.: Papež Janez Dobri\, sklical 2. vatiknski koncil
DESCRIPTION:Sv. Janez XXIII. je “revolucionarni” papež\, ki je odprl 2. vatikanski koncil. \n  \nIz življenja …\n\nRojen je bil 25. novembra 1881 v lombardski vasici Sotto il Monte pri Bergamu v revni kmečki družini kot četrti otrok od štirinajstih z imenom Angelo Giuseppe Roncalli. Obiskoval je semenišče v Bergamu in nadaljeval študij teologije v Rimu\, kjer je bil leta 1904 posvečen v duhovnika. \nV času prve svetovne vojne je bil vpoklican v vojsko kot bolničar. V škofiji Bergamo je služil v semenišču ter delal z mladimi. \nV Rimu je bil profesor patristike na lateranski univerzi. Leta 1925 je bil posvečen za škofa. »Pokorščina in mir« je bilo njegovo škofovsko geslo. Vstopil je v diplomatsko službo Svetega sedeža in odšel v Bolgarijo\, Turčijo in Grčijo\, a to je bilo med drugo svetovno vojno. Leta 1945 postane nuncij v Parizu (Francija)\, leta 1953 pa beneški patriarh in kardinal. \nPo smrti papeža Pija XII. je 28. oktobra 1958 izvoljen za papeža. Kot papež si je izbral ime Janez. Morda so zaradi njegove visoke starosti pričakovali\, da bo le »prehodni papež«\, tradicionalni papež\, a navdihnjen s Svetim Duhom za božič leta 1959 napove 2. vatikanski koncil in ga odpre 11. oktobra 1962 v baziliki sv. Petra. Sam je vodil sicer le dve seji koncila; umrl je za rakom v Rimu 3. junija 1963 na binkoštni ponedeljek\, v starosti 82 let. \nDanes je znan kot »revolucionarni« papež\, ki je odprl okna\, da bi v Cerkvi zapihal svež veter. Je eden izmed najvplivnejših papežev v zgodovini. \n»Il Papa buono – dobri papež«\, kot ga ljubkovalno imenujejo Italijani\, počiva pod Hieronimovim oltarjem v baziliki sv. Petra. Leta 2000 je bil razglašen za blaženega\, leta 2014 pa za svetnika. \nNjegov praznični dan je ponekod dan otvoritve drugega vatikanskega koncila\, in ne dan njegove smrti. \nS petnajstimi leti je začel pisati duhovni dnevnik Dnevnik duše\, ki je izšel tudi v slovenščini. \n  \nUpodobitve\nIz njegovih fotografij lahko opazimo\, da je bil majhne in čokate postave\, a človek velike dobrote in miline. \n  \nGradiva:\n\nMISLI sv. Janeza XXIII.: Šel bom v Jezusovo šolo\n\n  \n \n\nSv. Janez XXIII. (v hr.) – 5:26 min: https://www.youtube.com/watch?v=JYV80_bSrFo\n\n  \n \n\nFILM – Dobri papež: Janez XXIII. (v ang.) – 1:56:33 min: https://www.youtube.com/watch?v=PlaJV0UZqxo\n\n  \n\nSv. Janez XXIII. (v ang.) – 8:53 min: https://saltandlighttv.org/john23/\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-janez-xxiii-dobri-papez-revolucionarni-papez/2029-10-11/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/06/06.-03.-sv.-Janez-XXIII.-dobri-papež1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20291012
DTEND;VALUE=DATE:20291013
DTSTAMP:20260610T002650
CREATED:20201011T175256Z
LAST-MODIFIED:20251002T072306Z
UID:10004313-1886457600-1886543999@portal.pridi.com
SUMMARY:Sv. Karlo Acutis: Svetnik v jeansu in supergah
DESCRIPTION:Na vprašanje o svojih prihodnjih načrtih je sv. Karlo (Carlo) Acutis\, ki je umrl 12. oktobra 2006 pri 15 letih zaradi levkemije\, odgovoril: »Vedno biti združen z Jezusom – to je moj življenjski načrt«.   \n  \nIz življenja …\nSv. Karlo Acutis se je rodil leta 1991 v Londonu\, kjer so delali njegovi starši\, potem pa se je družina vrnila v Italijo.  Bil je običajen fant\, vesel\, miren\, iskren\, rad je pomagal drugim in se družil\, imel je prijatelje. Izredno nadarjen je bil za delo z računalniki. Rad je programiral in tehnološko znanje uporabljal za širjenje lepega sporočila naše vere. \nOdkar je prejel prvo sveto obhajilo\, se je vsak dan udeležil svete maše in veliko premolil. K spovedi je hodil tedensko. Popolnoma ga je prevzela ljubezen do Boga in svete evharistije. Eden od njegovih največjih informatičnih podvigov je bil povezan prav s slednjim: katalogizacija ehvarističnih čudežev iz vsega sveta. Projekt je začel pri 11. letih. Tedaj je starše prosil\, da so ga začeli voziti po vseh svetih krajih\, kjer so se zgodili evharistični čudeži\, ki so priznani od Cerkve. Po dveh letih in pol je končal s projektom. Uspelo mu je obiskati več kot 136 krajev evharističnih čudežev in ustvariti spletno stran o evharističnih čudežih iz vsega sveta.  \nZaradi njegove neverjetne velikodušnosti so ga zanimali vsi ljudje: neznanci\, invalidi\, otroci\, berači … Biti blizu Karla je pomenilo biti blizu izvira sveže vode. \nBil je in ostaja vzor zlasti mladim\, ki se sprašujejo\, ali je sploh mogoče biti hkrati svet\, normalen in edinstven. »Vsi ljudje so rojeni kot izvirniki«\, je rekel Karlo\, »a mnogi umrejo kot kopije«. Karlo je želel umreti kot original. To je zanj pomenilo\, da ga vodi Kristus\, na katerega je bil vedno osredotočen. \nPapež Frančišek ga je 10. oktobra 2020 razglasil za blaženega. Poudaril je\, da nam je Carlo lahko zgled tudi v tem\, kako splet in tehnologijo uporabiti za dobre namene. \n  \nAtributi\nNjegovi najpogostejši atriburi so prenosnik\, rožni venec in Najsvetejše. \n  \nZavetnik\nSv. Karlo Acutis je zavetnik mladih in računalniških programerjev. \n  \nSvetnik Oratorja 2021\nSnovalci ORATORIJA so se odločili\, da otroke leta 2021 navdihuje prav Karlo Acutis. \n»Vsi ljudje so rojeni kot izvirniki\, a mnogi umrejo kot fotokopije.« \n»Moj življenjski program je biti vedno blizu Jezusu.« \n»Svetost ni v dodajanju\, temveč odvzemanju: manj prostora zame in več za Boga.« \n»Če bi ljudje vedeli\, kaj je večnost\, bi naredili vse\, da spremenijo svoje življenje.« \n(Karlo Acutis) \n\nGradiva:\n  \n\nCITATI mame o svojem sinu sv. Karlu Akutisu\n\n  \n \nSpoznaj Karla Acutisa (v slov. in ang.) – 3:05 min: https://www.youtube.com/watch?v=e_pUNA9W8Cc \n\n \n\nAntonia Acutis: “Karlo je bil božji vplivnež” (1. del)\n\n  \n \n\nAntonia Acutis: “Imamo nov Karlov čudež\, ki se je zgodil po beatifikaciji!” (2. del)\n\n  \n \n\nFotografije in videi s sv. Karlom Acutisom – 4:13 min: https://www.youtube.com/watch?v=vK404haEznM\n\n  \n \n\nŽivljenje sv. Karla Acutisa (v ang.) – 7:02 min: https://www.youtube.com/watch?v=yC_oZIY_f5w\n\n  \n \n\nO mladem Karlu Acutisu (v ang.) – 1:07 min: https://www.youtube.com/watch?v=mOP3AxKH7R4\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/bl-carlo-acutis-mladi-cisto-svezi-svetnik/2029-10-12/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/10/10.-12.-Karel-Acutis1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20291013
DTEND;VALUE=DATE:20291014
DTSTAMP:20260610T002650
CREATED:20201012T134339Z
LAST-MODIFIED:20241014T070415Z
UID:10003572-1886544000-1886630399@portal.pridi.com
SUMMARY:Bl. Aleksandrina Maria da Costa: Zavetnica mladih
DESCRIPTION:Aleksandrino Mario da Costa je sv. papež Janez Pavel II. leta 2004 razglasil za blaženo. \n  \nIz življenja …\nBl. Aleksandrina se je rodila 30. marca 1904 kot nezakonski otrok v kraju Balasar na Portugalskem. Bila je veselo\, razposajeno in ljubeče kmečko dekle. Z materjo in sestro je živela v hiši stricev. Ko je bila stara 14 let\, so v hišo nasilno vdrli trije moški in hoteli dekleta zlorabiti. Aleksandrina je skočila skozi okno štiri metre globoko in na dvorišču pobrala velik kos lesa\, ter se z njim vrnila v sobo in pogumno pregnala napadalce. A zaradi posledic tega padca je bilo njeno zdravje iz dneva v dan slabše … \nLeta 1925 jo je paraliza položila v posteljo. Več kot 30 let se je priklenjena na posteljo žrtvovala za spreobrnjenje grešnikov in za mir v svetu. Štiri leta je vsak petek po tri ure podoživljala Kristusovo trpljenje. Od leta 1942 (to je dobrih 13 let) ni razen vsakodnevne hostije zaužila ne hrane ne pijače. Njena ljubezen do evharistije in Marije ter njeno mistično življenje\, so vzor svetosti. \nKo je ohromela\, je skoraj tri leta neprestano prosila za čudežno ozdravljenje in se zaobljubila\, da bo v primeru uslišanja postala misijonarka. Ko je spoznala\, da je trpljenje njena življenjska poklicanost\, ga je z veseljem sprejela. Kot izraz globokega združenja s Kristusom je doživljala mistična videnja. \nNa njen predlog je papež Pij XII. oktobra 1942 v Fatimi človeštvo posvetil Brezmadežnemu srcu Marijinemu. \nUmrla je 13. oktobra 1955\, njeno telo pa počiva v kapeli cerkve v Balasarju. Tu je zapisano: “Grešniki\, če vam lahko posmrtni ostanki mojega telesa pomagajo pri odrešitvi\, se jim približajte\, stopite nanje in jih teptajte\, dokler ne izginejo. Toda ne grešite več; ne žalite našega Gospoda!” To izraža njeno življenje za odrešenje duš. \n  \nUpodobitve\nOhranjene so njene fotografije; na vseh lahko opazimo poseben smehljaj. \n  \nZavetnica\nJe zavetnica mladih\, spokornic\, proti nečistovanju. \n  \nGradiva:\n \n\nBl. Aleksandrina Maria da Costa (v ang.) – 13:35 min: https://www.youtube.com/watch?v=ptpUTupar7w\n\n  \n \n\nBl. Aleksandrina Maria da Costa (v ang.) – 4:32 min: https://www.youtube.com/watch?v=zCU89jmIWWU\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/bl-aleksandrina-maria-da-costa-zavetnica-mladih/2029-10-13/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/10/Aleksandrina-Costa.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20291014
DTEND;VALUE=DATE:20291015
DTSTAMP:20260610T002650
CREATED:20201013T120255Z
LAST-MODIFIED:20251014T110110Z
UID:10003520-1886630400-1886716799@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Kalist I.: »Kalistove katakombe« v Rimu
DESCRIPTION:Sv. Kalist velja za enega najbolj »življenjskih« papežev svoje dobe. Papeževal je pet let (217-222)\, najbolj znan pa je po t. i. »Kalistovih katakombah« v Rimu\, ki jih je upravljal preden je postal papež. \n  \nIz življenja …\nO sv. Kalistu je znano\, da se je rodil kot suženj leta 155 v Rimu. Kot osvobojenec je bil po nedolžnem kaznovan zaradi poneverbe denarja na bičanje in prisilno delo v rudnikih na Sardiniji. Osvobodila ga ugledna Rimljanka Marija z drugimi kristjani. Papež Zefirin\, ki je poznal njegovo nadarjenost in pobožnost\, ga je poklical v Rim in posvetil v diakona. V upravo mu je izročil pokopališče\, danes tako imenovane »Kalistove katakombe« ob stari Apijski cesti. Skrbel je tudi za cerkveno premoženje\, s tem pa za reveže in trpeče kristjane. \nPo smrti papeža Zefirina so ga izvolili za papeža. Kot papež je ostal ponižen\, ohranil pa je velik čut za reveže in zapostavljene. \nHipolit in Teritulijan sta mu zamerila\, ker je bil prizanesljiv do tistih\, ki so odpadli od krščanske vere in se kasneje vrnili vanjo\, kakor tudi do nekaterih krivovercev. Nestrpnost do Kalista se je povečevala\, tako da ga je razjarjena množica vrgla skozi okno hiše\, kjer je z verniki obhajal bogoslužje. Umrl je leta 222 v Rimu. \nNjegove relikvije so kasneje prenesli v danes najstarejšo Marijino cerkev v mestni četrti Trastevere\, ki jo je dal zgraditi on sam; kot prvo cerkev v Rimu\, posvečeno Jezusovi materi Mariji. \n  \nUpodobitev\nUmetniki sv. Kalista upodabljajo kot bradatega papeža z mlinskim kamnom ali vodnjakom\, atributa njegovega domnevnega mučeništva. \n  \nZavetnik\nJe zavetnik grobarjev. \n  \nGradivo:\n\nMISLI sv. papeža Janeza XXIII. o Kalistovih katakombah: prostoru mučencev in upanja\n\n  \n \n\nKalist I.\, papež in mučenec (v hr.) – 2:32 min: https://www.youtube.com/watch?v=T6Vov3XzPE8\n\n  \n \n\nKalistove katakombe (v ang.) – 3:49 min: https://www.youtube.com/watch?v=EZ3IPc1bUuI\n\n  \n \n\nSv. Kalist (v ang.) – 1:37 min: https://www.youtube.com/watch?v=GNBg3GBK4qE\n\n  \n \n\nSv. Kalist (v ang.) – 1:56 min: https://www.youtube.com/watch?v=91g9I1XYJcM\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-kalist-i-kalistove-katakombe-v-rimu/2029-10-14/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/10/10.-14.-Sv.-Kalist1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20291021
DTEND;VALUE=DATE:20291022
DTSTAMP:20260610T002650
CREATED:20201019T164359Z
LAST-MODIFIED:20251030T061849Z
UID:10004315-1887235200-1887321599@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveta Uršula in tovarišice: Za dober zakon
DESCRIPTION:“Če je na sv. Uršule dan lepo\, bo lepa jesen in si bo tudi lenuh pripravil dovolj stelje”\, pravi vremenski pregovor. \n  \nIz življenja …\nRedko katera svetnica si je kot sv. Uršula pridobila toliko priljubljenosti in spoštovanja\, čeprav o njej dejansko ni znano skoraj nič. O obstoju te svetnice priča napis iz 4. ali 5. stoletja\, najdenem v Kölnu\, ki omenja mučeništvo Uršule in njenih tovarišic devic (na tem kraju je bila pozneje postavljena cerkev) in več različic čudovitih legend o njenem mučeništvu. \nPo eni izmed različici je bila Uršula hči krščanskega kralja v Bretaniji (današnji Franciji) v 5. stoletju. Bila je izjemno lepa in vsestransko nadarjena. Nadlegovali so jo snubci\, ona pa je vse zavrnila. Tako je bilo vse dokler je ni za svojega sina  zaprosil za roko sam angleški kralj Agripa. Uršula je tedaj dobro premislila\, kako zavrniti kralja? Zato si je za svoje soglasje izmislila tri »nemogoče« pogoje: prvič\, da ji pošlje deset najlepših devic kot spremljevalke\, vsaka od njih pa mora imeti tisoč svojih služabnic ter brodovje za vse; drugič\, da njej in njenim spremljevalkam tri leta pred poroko omogoči potovanja in romanja v velika svetišča; in tretjič\, da se princ in ves njegov dvor spreobrnejo v krščanstvo\, ker se ne bo poročila s poganom. \nPričakovala je hitro angleško opustitev poroke\, a njena modrost\, lepota in odločnost so mladega snubca tako očarali\, da se je strinjal z vsemi tremi pogoji. In tako se je zbralo 11.000 devic (verjetno jih je bilo le 11) – Uršulinih spremljevalk za romanje v Rim. \nNa poti nazaj so jih blizu Kölna napadli Huni in pobili vse\, razen Uršule. Z njo\, kot s kraljevo hčerjo\, se je želel poročiti vodja Hunov. Ko ga je odločno zavrnila\, ji je v srce izstrelil tri puščice. Po njeni smrti je z neba prišla vojska 11.000 angelov in pregnala Hune iz mesta. Prebivalci Kölna pa so jo slovesno pokopali in svoje mesto postavili pod zavetništvo sv. Uršule in njenih tovarišic. \n  \nAli ste vedeli?\nV srednjem veku so nastale številne bratovščine sv. Uršule\, katere člani so bili celo škofje in kralji\, ki so se ji priporočali kot priprošnjici za srečno smrt in prehod v večnost. V 16. stoletju pa je sv. Angela Merici ustanovila redovno družbo uršulinke\, za zavetnico katerih je izbrala sv. Uršulo\, zavetnico učiteljskega poklica\, šol in izobraževanja. Krištof Kolumb je nove otoke\, ki jih je odkril leta 1493\, v čast sv. Uršuli in njenim tovarišicam poimenoval Deviški otroki. \n  \nUpodobitev\nUmetniki sv. Uršulo najpogosteje upodabljajo kot princeso s krono\, puščico\, palmo\, golobom ali zastavo s križem\, z ladjo; včasih kot zavetnico s plaščem\, pod katerim ščiti svoje spremljevalke. \n  \nZavetnica\nJe zavetnica Kölna\, učiteljic in vzgojiteljic\, mladine\, bolnih otrok\, trgovcev s tkaninami; priporočajo se ji za dobro poroko in dober zakon ter srečno zadnjo uro. \n  \nCerkve v Sloveniji\nSv. Uršuli je pri nas posvečenih 12 cerkva\, kot je razvidno iz spodnjih tabel. \n\nŽUPNIJSKA CERKEV posvečena sv. Uršuli:\n\n\n\nŠt.\nŽUPNIJA (Škofija)\n\n\n1.\nJagršče (KP škofija)\n\n\n\nPODRUŽNIČNE CERKVE posvečene sv. Uršuli:\n\n\n\nŠt.\nŽUPNIJA (Škofija)\nNASELJE s cerkvijo\n\n\n1.\nKranj – Šmartin (LJ nadškofija)\nSrednje Bitnje\n\n\n2.\nMirna peč (NM škofija)\nGolobinjek\n\n\n3.\nPolhov gradec (LJ nadškofija)\nSetnica\n\n\n4.\nPoljane – Dolenjske Toplice (NM škofija)\nMali Rigelj\n\n\n5.\nStara Cerkev (NM škofija) – porušena\nStari Breg\n\n\n6.\nStara Loka (LJ nadškofija)\nPevno\n\n\n7.\nŠentjurij – Podkum (LJ nadškofija)\nBorovak\n\n\n8.\nŠkofljica (LJ nadškofija)\nLanišče\n\n\n9.\nDramlje (CE škofija)\nŠedina\n\n\n10.\nStari trg pri Slovenj Gradcu (MB nadškofija)\nUršlja gora\n\n\n11.\nSv. Martin na Pohorju (MB nadškofija)\nBojtina\n\n\n12.\nŠt. Janž na Dravskem polju – Starše (MB nadškofija)\nPrepolje\n\n\n\nKAPELA: \n\n\n\n\n1.\nSv. Danijel nad Prevaljami (MB nadškofija)\nŠentane\n\n\n\n\nGradiva:\n \n\nSv. Uršula (v hr.) – 1:34 min: https://www.youtube.com/watch?v=RVx456Ze6nU\n\n  \n \n\n11.000 devic – sv. Uršula (v ang.) – 28:11 min: https://www.youtube.com/watch?v=9w5FZw-UVOI\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-ursula-in-tovarisice-za-dober-zakon/2029-10-21/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/10/sv.-Ursula-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20291022
DTEND;VALUE=DATE:20291023
DTSTAMP:20260610T002650
CREATED:20201021T204639Z
LAST-MODIFIED:20251128T111825Z
UID:10004326-1887321600-1887407999@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Janez Pavel II.: Prvi slovanski papež
DESCRIPTION:Sv. Janez Pavel II. je prvi slovanski papež in po več stoletjih prvi papež\, ki ni Italijan.  \nJe eden od najmlajših papežev v zadnjem času\, njegov pontifikat pa med najdaljšimi v zgodovini Cerkve\, saj je trajal skoraj sedemindvajset let.  \nBil je karizmatičen papež\, sposoben zbrati velike množice. \n  \nIz življenja …\nKarol Wojtyła se je rodil 18. maja 1920 v Wadowicah na Poljskem kot najmlajši od treh otrok. Svoje sestre ni poznal\, saj je umrla pred njegovim rojstvom. \nKo je bil star devet let\, mu je umrla mati\, tri leta kasneje pa starejši brat. Karol je ostal sam z očetom. Po končani gimnaziji sta se z očetom preselila v Krakov\, kjer je Karol študiral literaturo in se posveti svoji strasti: igranju. \nKo se je začela vojna\, je začel delati v kamnolomu\, da bi se izognil deportaciji v Nemčijo. Leto kasneje (1941) mu je umrl tudi oče. \nKarol je začel »tajno« študirati tečaje teologije; tajno zato\, ker so nacisti preganjali poljsko duhovščino\, in bil leta v duhovnika posvečen leta 1946. Nato je za dve leti odšel izpopolnit svojo teološko izobrazbo v Rim\, da bi postal profesor etike v krakovskem bogoslovju in na teološki fakulteti v Lublinu. Leta 1958 je bil imenovan in posvečen kot najmlajši poljski pomožni škof v Krakovu. \nNjegov grb z napisom »Totus Tuus – Ves Tvoj«\, ki se nanaša na Božjo Mater Marijo\, ga je spremljal vse življenje. Sodeloval je na 2. Vatikanskem koncilu\, leta 1964 je bil imenovan za nadškofa v Krakovu\, leta 1967 pa za kardinala. \n16. oktobra 1978 so ga kardinali\, zbrani v konklavu\, izvolili za Petrovega naslednika. Privzel je ime Janez Pavel II. in 22. oktobra slovesno nastopil petrinsko službo (zato je tega dne njegov god). 13 maja 1981\, na obletnico Marijinih prikazovanj v Fatimi\, je bil hudo ranjen v poskusu atentata na Trgu sv. Petra. Kasneje je svojega atentatorja obiskal v zaporu in mu odpustil. \nV svojem dolgem pontifikatu vodenja Cerkve je okrepil upanje vernikov; govoril s svetom\, nagovarjal narode (dvakrat je obiskal Slovenijo)\, govoril z državniki\, umetniki\, igralci\, športniki; pogosto je komuniciral z novinarji; hodil je v zapore\, obiskoval zanemarjene in zapuščene. Iz njegove neizmerne ljubezni do mladih so se leta 1985 rodila svetovna srečanja mladih\, ki so na različnih koncih sveta združila milijone mladih. \nRazglasil je 1.345 blaženih in 483 svetnikov. \nLeta 2003 je bila uradno potrjena njegova Parkinskonova bolezen\, a se ni umaknil\, vse dokler so ga noge nosile. \nZ velikim sočutjem prebivalstva je umrl v Vatikanu 2. aprila 2005\, na predvečer nedelje Božjega usmiljenja\, ki jo je sam razglasil nekaj let prej. \nNa nedeljo Božjega usmiljenja 2011 ga je papež Benedikt XVI. razglasil za blaženega\, leta 2014 pa ga je papež Frančišek razglasil skupaj s papežem Janezom XXIII. za svetega. \n  \nGradiva:\n \n\nNajslajši trenutki Janeza Pavla II. ob GLASBI – 5:35 min: https://www.youtube.com/watch?v=P498ZWdGIjU\n\n  \n \n\nPapež Janez Pavel II. mladim v Postojni (v slov.) – 9:18 min: https://www.youtube.com/watch?v=rlQkIQMcQyg\n\n  \n \n\nŽivljenje Karola Wojtyła – animirani film (v slov.) – 26:13 min: https://www.youtube.com/watch?v=5q8QuKdDaAc&list=PLuL_MDcWQgzzJYnR4idLP1fjNB3LOzygN&index=8\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-janez-pavel-ii-prvi-slovanski-papez/2029-10-22/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/10/Janez-Pavel-II-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20291027
DTEND;VALUE=DATE:20291028
DTSTAMP:20260610T002650
CREATED:20251128T114616Z
LAST-MODIFIED:20251128T114616Z
UID:10004331-1887753600-1887839999@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Evarist: Četrti papež
DESCRIPTION:Sv. Evarist\, rojen v 1. stoletju v Antiohiji\, je bil četrti papež po sv. Petru. Rimsko Cerkev je vodil pod cesarjem Trajanom. \n  \nIz življenja …\nPapež sv. Evarist je Rim razdelil na sedem diakonatov. Rim je tako razdelil na 25 župnij. Papeževal je osem let. \nPosvetil je petnajst škofov\, sedemnajst duhovnikov in sedem diakonov. \nV njegovem času so v Rim pripeljali škofa sv. Ignacija Antiohijskega\, da bi ga kot kristjana vrgli zverem. Sv. Evarist je verjetno pretrpel mučeništvo\, in to leta 108. \nPokopan je v Vatikanu\, blizu groba apostola Petra. \n  \nGradiva:\n \nSv. Evarist I.\, papež (v hr.) – 1:50 min: https://www.youtube.com/watch?v=O0d5v0Q9Fe8 \n  \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-evarist-cetrti-papez-2/2029-10-27/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2021/10/sant-evaristo-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20291029
DTEND;VALUE=DATE:20291030
DTSTAMP:20260610T002650
CREATED:20241029T132505Z
LAST-MODIFIED:20251128T115333Z
UID:10004337-1887926400-1888012799@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveta Ermelinda: Puščavnica v imenitnih oblačilih
DESCRIPTION:Sv. Hermelinda ali Ermelinda (skrajšano Linda) je laikinja puščavnica.  \n  \nIz življenja …\nSv. Ermelinda se je rodila leta 510 v Lovenjoelu v Belgiji v plemiški družini\, ki je bila v sorodstvu z družino Pipin. \nImela je veliko snubcev\, a se je že v otroštvu zaobljubila devištvu. Kljub želji staršev\, da bi se dobro poročila\, je zavrnila poroko in se umaknila na del družinskega posestva\, kjer je živela v molitvi\, tišini in pokori. Želela je več miru\, zato se je preselila drugam\, kjer je živela strogo življenje v samoti. \nTežave je imela z dvema mladima snubcema\, zaradi česar je pobegnila v Meldret in tam ostala do svoje smrti. \nUmrla je 29. oktobra leta 590. Na njenem grobu je bil postavljen ženski samostan. \n  \nUpodobitve\nUmetniki sv. Lindo najpogosteje upodabljajo kot puščavnico v imenitnih oblačilih. \n  \nZavetnik\nSv. Linda je zavetnica proti očesnim boleznim\, vročici in boleznim sklepov. \n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-ermelinda-puscavnica-v-imenitnih-oblacilih-2/2029-10-29/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/10/Sv.-Ermelinda-1.jpg
END:VEVENT
END:VCALENDAR