BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//Zavod za pastoralno dejavnost Pridi.com - ECPv6.15.15//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-WR-CALNAME:Zavod za pastoralno dejavnost Pridi.com
X-ORIGINAL-URL:https://portal.pridi.com
X-WR-CALDESC:Dogodki za Zavod za pastoralno dejavnost Pridi.com
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:Europe/Ljubljana
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20290325T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20291028T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20300331T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20301027T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20310330T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20311026T010000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20300203
DTEND;VALUE=DATE:20300204
DTSTAMP:20260614T103841
CREATED:20200202T115044Z
LAST-MODIFIED:20260204T060738Z
UID:10004411-1896307200-1896393599@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Blaž : Blažev žegen - Gradiva\, običaji\, pregovori ...
DESCRIPTION:Sv. Blaž je v koledarju svetnikov eden izmed najbolj priljubljenih pomočnikov v sili in h katerem se še posebej radi zatekamo po pomoč zoper bolezni grla.  \nNe ščiti le pred boleznimi grla. Je vsestranski zavetnik; tudi proti škodljivim besedam\, ki ranijo.  \nNa ta dan pri sv. maši verniki prejmejo Blažev žegen.  \nČe je na Blaževo oblačno\, bo o sv. Juriju zelena trava. \nNa Blaževo je vsega blaga (živine) god. \nSvečnice dan — zima van. To je laž\, pravi sv. Blaž. \n\nIz življenja …\nMed ljudmi so bili zaradi svojega poklica še zlasti spoštovani zdravniki. In če zdravniku dodamo še svetniško osebnost\, kot je to v primeru sv. Blaža\, potem je takšna oseba nepogrešljive v tamkajšnji skupnosti. \nSv. Blaž je živel v 3. stoletju v armenskem mestu Sebasti v današnji Turčiji. Kot izobražen človek in zdravnik se je dan in noč posvečal bolnikom\, zlasti revnim in zapuščenim. Kot pa kristjan ni zdravil le njihovega telesa\, ampak tudi njihovega duha. Z njegovim zdravljenjem je povezan tudi blagoslov grla\, ki ga v cerkvi delijo vsako leto na njegov god. Ta je povezan z njegovo legendarno ozdravitvijo\, ko je z molitvijo ozdravil dečka pred zadušitvijo\, ko se mu je v grlu zataknila ribja kost. Da njegovo zdravljenje ni imelo meja\, priča tudi izročilo\, ki pravi\, da je med preganjanjem\, ko je živel »puščavniško življenje« v planinski pečini\, postal celo »specialist« za divje živali\, ki so mu služile in prihajale k njemu\, ko so bile ranjene ali bolne. \nZaradi svoje dobrote in pobožnosti je sv. Blaž postal zelo priljubljen v Sebasti. Ko je umrl škof v Sebasti\, so njegovi meščani nemudoma izvolili za škofa sv. Blaža. Blaž\, ki je bil goreč zdravnik\, je postal še bolj goreč škof. Ko je začel cesar Licinij preganjati kristjane\, je vedel\, da mora najprej usmrtiti glavo – pastirja\, in da bo potem lažje z njegovo »čredo«. Čeprav so meščani sprva poskušali zaščititi svojega škofa s skrivanjem\, so ga preganjalci naposled vendarle našli in pridržali. Mučili so ga na vse mogoče načine\, da bi se Blaž le odrekel svoji veri. Izročilo pravi\, da so koščke njegovega telesa trgali z železnimi kavlji\, a so se njegove rane z Božjo pomočjo vedno znova celile. Ker se sv. Blaž veri ni odrekel\, so ga na koncu obglavili. Umrl je okrog leta 316. \nV srednjem veku se je njegovo češčenje razširilo po vseh krščanskih deželah in ga imajo za priprošnjika posebno zoper bolezni grla. \n  \nObičaji\nObičaj blaževega žegnja (blagoslova) izvira iz 16. stoletja. Duhovnik z dvema prekrižanima svečama v obliki križa\, ki jih približa vratu vernika\, nad njim moli: \n»Na priprošnjo svetega Blaža\,  \nškofa in mučenca\,  \nnaj te Bog varuje bolezni grla  \nin vsakega drugega zla.  \nV imenu Očeta in Sina in Svetega Duha.  \nAmen.«  \nSveči\, ki jih duhovnik uporablja pri tem\, simbolizirata luč in zmago svetlobe nad temo\, dobrega nad hudim. \n  \nBLAGOSLOV ZELIŠČNIH BOMBONOV na god. sv. Blaža\, ni nekaj povsem novega. \nŽe lavantinski obrednik je namreč ob godu sv. Blaža v času\, ko bomboni še niso bili vsem na voljo kot so danes\, vključeval tudi blagoslov krhljev. \nPo blagoslovu sveč se lahko doda blagoslov zeliščnih bombonov: \nVsemogočni večni Bog! \nTvojemu usmiljenju \nse zaupljivo priporočamo \nzlasti v bolezni\, \nsaj je tvoj Sin Jezus hodil okrog\, \ndelil dobrote in ozdravljal bolne. \nNa čudovite načine tudi v našem času  \nkažeš svojo božjo moč\, \nzato te ponižno prosimo\, \nblago+slovi na priprošnjo svetega Blaža \nte zeliščne bombone. \nNaj bodo tvojim vernim  \nzdravilo zoper bolezni v grlu \nin vsako drugo zlo. \nPo Kristusu\, našem Gospodu. Amen. \n In naj se pokropijo z blagoslovljeno vodo! \n Ministrant lahko ob mašniku\, ki s svečami deli blagoslov sv. Blaža\, drži pladenj z blagoslovljenimi bomboni in kdor želi\, lahko bonbon vzame domov. \n\nUpodobitve\nUmetniki sv. Blaža upodabljajo kot škofa s prekrižanima svečama v roki\, obdanega z gozdnimi živalmi ali z mučilnimi sredstvi; na Vzhodu ga upodabljajo skupaj s cerkvenimi očeti kot starčka z brado in kodrastimi lasmi. \n  \nZavetnik\nSv. Blaž je eden od štirinajstih pomočnikov v sili. Je priprošnjik proti boleznim v grlu\, kašlju\, zobobolu\, nepravim besedam … Je zavetnik zdravnikov\, trgovcev z volno\, čevljarjev\, krojačev\, pekov\, zidarjev\, domačih živali … \nMolimo\nDobri Oče\,\nnaj se veselimo zdravja v tem življenju na zemlji\nin s tvojo pomočjo pridemo v večno domovino.\nPotrdi nas v veri\,\nki jo je sveti Blaž izpovedal z mučeniško smrtjo. Amen. \n\nCerkve pri nas\nPri nas je sv. Blažu posvečena podružnična cerkev v Padni (župnija Krkavče) ter kapela v koprski stolni župniji. \n\nGradiva:\n \n  \n  \n \n  \nDrugi svetniki dneva:\n\nSv. Ana\, vdova in prerokinja\nBl. Jožefina Nicoli\nSv. Oskar\, škof\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-blaz-vsestranski-zavetnik/2030-02-03/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/02/02.-03.-sv.-Blaž-škof.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20300206
DTEND;VALUE=DATE:20300207
DTSTAMP:20260614T103841
CREATED:20200203T124412Z
LAST-MODIFIED:20250206T055124Z
UID:10004142-1896566400-1896652799@portal.pridi.com
SUMMARY:Japonski mučenci: 25 mučencev in sv. Pavel Miki - Gradiva
DESCRIPTION:26 japonskih mučencev je bilo križanih na griču v mestu Nagasaki\, kamor je pol stoletja prej ponesel krščansko vero sv. Frančišek Ksaverij.  \nMed japonskimi mučenci je bil tudi jezuit sv. Pavel Miki. \n  \nIz življenja sv. Pavla Mikija … \nSv. Pavel Miki se je rodil okoli leta 1564/66 v Kyotu na Japonskem v premožni družini. Pri petih letih je bil krščen\, z dvajsetimi leti pa je stopil v jezuitski noviciat. Po mašniškem posvečenju je postal znan kot dober pridigar in verski učitelj. Mnogo duš vseh slojev v japonski družbi je po njem sprejelo krščansko vero. \nVse svoje življenje je posvetil posnemanju križanega Kristusa in oznanjevanju evangelija. O tem pričajo številna pisma\, zlasti tista iz ujetništva. Eden od tedanjih japonskih vladarjev\, Toyotomi Hideyoshi\, je v strahu pred vplivom tujcev in pred širjenjem krščanstva začel leta 1587 načrtno preganjati misijonarje in japonske katoličane. Pavel Miki je bil zaprt decembra 1596. On in njegovi bratje v veri so morali prepešačiti okrog 1000 kilometrov od Kyota do Nagasakija. Med potjo so z njimi grdo ravnali\, jih žalili in psovali\, oni pa so slavili Vsemogočnega\, molili in peli »Tebe Boga hvalimo«. \nKo so 5. februarja 1597 prispeli v Nagasaki\, japonsko mesto z največjim številom katoličanov\, je bil Miki križan. S križa je imel svojo poslednjo pridigo\, v kateri je odpustil svojim krvnikom\, ponosen na to\, da je Japonec in katoličan. Poleg njega sta bila križana še druga dva japonska jezuita Janez Soan de Goto in Jakob Kisai ter še 23 drugih japonskih mučencev\, med katerimi je bilo šest frančiškanskih misijonarjev in 17 japonskih laikov. \nTako je 5. februarja 1597 na križu umrlo 26 ljudi. Križani so bili na griču v mestu Nagasaki\, pozneje imenovanem Sveti hrib\, kamor je 50 let prej ponesel krščansko vero sv. Frančišek Ksaverij. \n  \nMolimo\nO Bog\, moč svojih svetih\,\npo trpljenju na križu si v večno življenje poklical\nsvete japonske mučence Pavla in njegove tovariše.\nNaj tudi mi vero zvesto izpovedujemo\nin jo ohranimo do smrti. Amen. \n\nGradiva:\n \n  \n \n  \nDrugi svetniki dneva:\n\n Alfonz Marija Fusco\, duhovnik\, ustanovitelj\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-pavel-miki-in-25-japonskih-mucencev/2030-02-06/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/02/Japonski-mucenci-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20300222
DTEND;VALUE=DATE:20300223
DTSTAMP:20260614T103841
CREATED:20200219T150232Z
LAST-MODIFIED:20260223T104034Z
UID:10004432-1897948800-1898035199@portal.pridi.com
SUMMARY:Praznik Sedeža apostola Petra
DESCRIPTION:Jezus Kristus je imenoval dvanajst apostolov\, ki so mu sledili in sestavljali poseben zbor\, t. i. »dvanajsteri«. Med njimi pa je dal posebno nalogo Petru. Te njegove službe se Cerkev že od 4. stoletja spominja s praznikom\, ki nosi ime Sedež apostola Petra.  \n  \nKakršno je vreme na dan stola sv. Petra\, takšno ostane do velike noči. \n\nIz Svetega pisma\nPraznik Sedež apostola Petra nas spominja\, da je Kristus sezidal svojo Cerkev na Petru\, Skali\, in ga postavil za vrhovnega pastirja svoje črede (prim. Mt 16\,13-19). \nJezus je rekel Petru: »Ti si Peter in na tej skali bom sezidal svojo Cerkev in vrata podzemlja je ne bodo premagala. Dal ti bom ključe nebeškega kraljestva; in kar koli boš zavezal na zemlji\, bo zavezano v nebesih; in kar koli boš razvezal na zemlji\, bo razvezano v nebesih.« \n  \nOd zgodnjih krščanskih časov je sedež sv. Petra spoštovan kot simbol apostolove učiteljske oblasti. Služba rimskega škofa z različnimi dikasteriji se še danes imenuje Apostolski sedež oz. Sveti sedež. \n  \nMolimo\nVsemogočni Bog\,\nsvojo Cerkev si postavil \nna Petrovo izpoved vere kakor na skalo.\nNe dopusti\, da bi nam vero \nomajali viharji tega sveta. Amen. \n  \nGradiva:\n \n\nSedež apostola Petra (v hr.) – 2:34 min: https://www.youtube.com/watch?v=RdICMow91Eo\n\n  \n \n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sedez-apostola-petra-kaksen-praznik/2030-02-22/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/02/02.-22.-Sedež-apostola-Petra-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20300223
DTEND;VALUE=DATE:20300224
DTSTAMP:20260614T103841
CREATED:20200219T153010Z
LAST-MODIFIED:20260223T103329Z
UID:10004421-1898035200-1898121599@portal.pridi.com
SUMMARY:Magdalena Gornik: 47 let brez hrane?
DESCRIPTION:Mistikinja Magdalena Gornik je slovenski svetniški kandidat. Njen grob iz leta v leto obiskuje vedno več ljudi … \n  \nIz življenja …\n\nMarija Magdalena Gornik se je rodila 19. julija 1835 na Gori nad Sodražico v preprosti kmečki družini kot tretji od sedmih otrok. Sprva je bila povsem običajna deklica\, ki je pomagala pri delu in se družila z vrstnicami.  \nBog pa je na poseben način posegel v njeno življenje spomladi leta 1847. Tedaj je na njivi zagledala neznano ženo\, ki se ji je predstavila kot Jezusova mati in ji naročila\, naj Jezusa ljubi. Pri prvem sv. obhajilu je začutila Jezusovo ljubezen. Močneje ko je čutila Jezusovo bližino\, bolj slabotna je postajala telesno. Zbolela je tako močno\, da je morala nekaj časa ostati v postelji. Nobeno zdravilo ji ni pomagalo. Čudežno je ozdravela avgusta 1848\, ob drugem Marijinem prikazanju. Marija ji povedala\, da bo ob trdni veri v Boga od njega prejela vse\, tudi hrano za svoje življenje. Odtlej Magdalena do konca svojega življenja ni zaužila nobene telesne jedi; hranila se je s skrivnostno nebeško jedjo. Magdalena je imela vsak dan nenavadna doživetja (zamaknjenja\, videnja\, stigme\, mistično obhajilo). \n47 let je živela brez zemeljske hrane; pogosto je doživela zamaknjenja. Na svojem telesu je nosila znamenja Kristusovih ran – stigme. Med zamaknjenji je prejemala mistično obhajilo in skrivnostno jed\, od katere je tudi živela. Ti zunanji darovi pa so se v njenem življenju prepletali z izrednim\, mističnim trpljenjem\, s katerim je zadoščevala za žalitve Božje ljubezni. \nUmrla je 23. februarja 1896 v sluhu svetosti. \n  \nNjen grob iz leta v leto obiskuje vedno več ljudi. \n  \n  \nMolitev k Magdaleni Gornik\nVsemogočni Bog\, Oče luči\,\nod Tebe prihaja vsak dober dar.\nSvojo služabnico Magdaleno Gornik\nsi obdaril s čudovitimi darovi \nmističnih milosti in bogoljubnega življenja.\nUsliši naše molitve in poveličaj jo\,\nda bo pred vesoljno Cerkvijo\nprišteta k zveličnim.\nPo Kristusu našem Gospodu. Amen. \nOče naš … Zdrava Marija … Slava Očetu. \nDobri Bog\, po priprošnji Magdalene Gornik\, \nMi podeli milost …* \n  \nUslišanja na njeno priprošnjo pošljite na naslov: Nadškofija Ljubljana\, Ciril-Metodov trg 4\, p. p. 1990\, 1001 Ljubljana. \n\nGradiva: \n \n\nDokumentarni FILM Magdalena Gornik slovenska svetnica – 1:14:24 min\n\n  \n \n\nNa GROBU Magdalene Gornik – 1:13 minut\n\n  \n\nKNJIGA Marija Magdalena Gornik\, France M. Dolinar\, 2019\, 40 str.\nKNJIGA Kraljič\, Martina. Magdalena Gornik. Medvedica : Kulturno društvo Magdalene Gornik\, 2009.\n\n  \nVeč na spletni strani župnije Sodražica >>> \n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/magdalena-gornik-47-let-brez-hrane/2030-02-23/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/02/Gornik-film1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20300224
DTEND;VALUE=DATE:20300225
DTSTAMP:20260614T103841
CREATED:20200222T130316Z
LAST-MODIFIED:20260223T103651Z
UID:10004427-1898121600-1898207999@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Matija: Led razbija\, če ga ni\, ga pa naredi
DESCRIPTION:Pri nas je zelo znan vremenski rek: »Matija led razbija\, če ga ni\, ga pa naredi.« \nSv. Matija je edini apostol\, ki ga Jezus ni neposredno poklical in izbral na to mesto. Z žrebom (kockanjem) ga je izbrala prva skupnost\, da zapolni prosto mesto\, ki ga je zasedal Juda. \n  \nIz življenja …\nSv. Matija se je rodil je v Betlehemu in je bil eden od dvainsedemdesetih Jezusovih učencev\, ki jih je Jezus poslal oznanjat Božje kraljestvo (prim. Lk 10\,1). Po Jezusovem vnebohodu so ga z žrebom izbrali kot naslednika izdajalca Juda Iškarijota v krogu dvanajsterih apostolov (prim. Apd 1\,22-26); na binkošti je prejel Svetega Duha. \nO njegovi smrti je več izročil. Najbolj razširjeno\, ki je tudi v Zlati legendi (Legenda aurea) pa pravi\, da so ga pogani okrog leta 63 v Etiopiji najprej skoraj do smrti kamnali\, nato pa obglavili s sekiro. \n\nUpodobitve\nNa upodobitvah dvanajsterih apostolov sv. Matija najpogosteje ni. To pa zato\, ker ga izpodriva sv. Pavel. \nSv. Matija pogosto upodabljajo z mečem\, sekiro\, kamnom ali knjigo. \n  \nZavetnik\nJe zavetnik tesarjev\, kovačev\, gradbenih delavcev\, mesarjev in slaščičarjev\, priprošnjik proti alkoholizmu\, neplodnosti v zakonu … \nV koledarju vesoljne Cerkve je njegov spomin sicer 14. maja\, pri nas pa že od nekdaj 24. februarja. \n  \nMolimo\nO Bog\, sv. Matija si izbral za apostola\nin z njim dopolnil apostolski zbor.\nNa njegovo priprošnjo pokliči v svoji ljubezni\ntudi nas med število svojih izvoljenih. Amen. \n\n\nCerkve posvečene sv. Matiji\nPri nas je sv. Matiji posvečenih šest cerkva\, in sicer: \n\ndve župnijski cerkvi (v župniji Bučka v KP škofiji in v župniji Slap v NM škofiji) ter\nštiri podružnične cerkve: v župniji Cerklje na Gorenjskem v naselju Zalog (LJ nadškofija)\, v župniji Drežnica v naselju Drežniške Ravne (KP škofija)\, v župniji Stopiče v naselju Zajčji vrh (NM škofija)\, v župniji Toplice v naselju Lazi (NM škofija).\n\n\n\n\nGradiva:\n \n  \n \n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-matija-led-razbija-ce-ga-ni/2030-02-24/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/02/sv.-Matija.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20300225
DTEND;VALUE=DATE:20300226
DTSTAMP:20260614T103841
CREATED:20200224T115222Z
LAST-MODIFIED:20260223T104248Z
UID:10004438-1898208000-1898294399@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveta Valburga: Iz svetniške družine
DESCRIPTION:Ob prebivanju življenjepisa svetnikov odkrijemo primere\, ko je iz ene družine izšlo več svetnikov.  \nEna takšnih je družina iz Wessexa (Anglija)\, v kateri so dosegli svetništvo štirje njeni člani: oče Rihard\, hči Valburga ter sinova sv. Vilibald in sv. Vunibald\, – zaradi apostolskega dela na evropski celini v 8. stoletju.  \nDanes obhajamo spomin sv. Valburge. \n\nIz življenja …\nSv. Valburga\, rojena okoli leta 710 v Wessexu\, je že od mladih nog živela v benediktinskem samostanu Wimborne v Angliji\, kjer je bila opatinja njena sorodnica sv. Lioba. Okrog leta 750 je prišla na povabilo svojega strica sv. Bonifacija v Nemčijo\, kjer sta bila že njena brata sv. Vilibald in sv. Vunibald\, ki sta v Heidenheimu sezidala dvojni samostan. \n  \nSv. Valburga je vodila ženski\, sv. Vunibald pa moškega. Ko je Vunibald zbolel\, ga je negovala vse do njegove smrti leta 761. Po njegovi smrti je prevzela vodstvo obeh samostanov. \nBila je izredno sposobna\, slovela je po svoji modrosti in svetosti. Posvečala se je misijonskemu delu\, zlasti vzgoji mladine. Pod njenim vodstvom se je dvojni samostan razvil v misijonsko središče na nemških tleh. \nSv. Valburga\, ki je že za časa svojega življenja slovela po svetosti\, je umrla 25. februarja 779 v Heidenheimu v Nemčiji. \n  \nUpodobitve\nUpodabljajo jo kot opatinjo s palico\, knjigo redovnih pravil\, steklenico olja\, včasih tudi s tremi klasi – z njimi naj bi rešila lačnega otroka gotove smrti. \n  \nZavetnica\nJe zavetnica porodnic\, kmetov\, domačih živali; priporočajo se ji pri kašlju\, ugrizih psov\, steklini\, pri očesnim boleznim in za dobro rast pridelkov. \n  \nCerkve v Sloveniji\nPri nas je sv. Valburgi posvečena podružnična cerkev v Valburgi v župniji Smlednik. \n\nGradiva:\n \n  \n \n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-valburga-iz-svetniske-druzine/2030-02-25/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/02/Valburga.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20300226
DTEND;VALUE=DATE:20300227
DTSTAMP:20260614T103841
CREATED:20210221T181134Z
LAST-MODIFIED:20260223T104521Z
UID:10004443-1898294400-1898380799@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Aleksander Aleksandrijski: Patriarh mentor svetemu Atanaziju
DESCRIPTION:Sv. Aleksander je leta 313 postal Aleksandrijski škof\, to je ravno tedaj\, ko se je prenehalo preganjanje Cerkve z milanskim ediktom leta 313. \nVodil je dogmatsko borbo proti krivoverstvu arijanizmu. Zakaj? Duhovnik Arij je zanikal Kristusovo božanstvo in zaradi česar potemtakem njegova mati Marija ni Božja Mati. \nSv. Aleksander je sodeloval na prvem vesoljnem cerkvenem zboru v Niceji (321) in na njem imel pomembno vlogo. V boju proti arijanizmu mu je zelo pomagal njegov diakon sv. Atanazij\, ki ga je kasneje tudi nasledil na sedežu aleksandrijskega patriarhata. \nSv. Aleksander je umrl leta 328. \nNekatera njegova pisma in pridige so ohranjena in predstavljena v veliki »Patrologia Graeca«. \n  \nGradiva:\n \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-aleksander-aleksandrijski-mentor-sv-antanaziju/2030-02-26/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2021/02/Sv.-Aleksander-Aleksandrijski-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20300227
DTEND;VALUE=DATE:20300228
DTSTAMP:20260614T103841
CREATED:20200225T081127Z
LAST-MODIFIED:20260223T104754Z
UID:10004448-1898380800-1898467199@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Gabrijel od Žalostne Matere Božje: Zavetnik duhovnikov\, mladine
DESCRIPTION:Bil je zelo živahen mladenič\, strasten lovec\, rad je imel ples\, lepe obleke … \n  \nIz življenja …\nSv. Gabrijel od Žalostne Matere Božje se je rodil leta 1838 v Assisiju\, kjer je bil njegov oče guverner papeške države. Pri krstu je dobil ime Frančišek Possenti. \nStarši so bili izjemno pobožni\, kar je osvojil tudi mali Frančišek. Mati mu je kmalu umrla. Pri devetnajstih letih je stopil v red sv. Pavla od Križa in postal redovnik pasionist\, kjer je dobil redovno ime Gabrijel od Žalostne Matere Božje. Zlasti prisrčno je častil Marijo; prav ob njeni podobi je osemnajstleten doživel notranje razsvetljenje. \nSicer je bil zelo živahen mladenič\, strasten lovec\, rad je imel ples in lepe obleke – podobno kot njegov krstni zavetnik sv. Frančišek Asiški. Zato je bilo za mnoge presenečenje\, ko se je odločil za strogi red pasionistov. \nŠtudiral je v kraju Isola del Gran Sasso v Italiji\, kjer je umrl za jetiko 27. februarja 182 v sluhu svetosti. \nŽelel je postati duhovnik\, a je zgodnjo smrt kljub temu sprejel kot »sestro«. Ob njegovem grobu so se že kmalu začeli dogajati čudeži\, zato je njegov grob postal pravi romarski kraj. Letno ga obišče več kot 600.000 romarjev. \nZa blaženega je bil razglašen leta 1908\, za svetnika pa leta 1920. Papež Leon XIII. ga je imenoval »Alojzij današnjih dni«. \n  \nZavetnik\nJe zavetnik Katoliške akcije\, klerikov\, mladine. \n  \nUpodobitve\nUmetniki ga upodabljajo kot mladeniča v redovni obleki\, z rokami sklenjenimi v molitev; pogosto s križem in lilijo. \n  \nGradiva:\n\n \n  \nDrugi svetniki dneva:\n\nBl. Jožef Tous y Soler\, kapucin\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-gabrijel-od-zaloste-matere-bozje-alojzij-danasnjih-dni/2030-02-27/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/02/02.-27.-sv.-Gabrijel-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20300228
DTEND;VALUE=DATE:20300301
DTSTAMP:20260614T103841
CREATED:20200227T105426Z
LAST-MODIFIED:20260223T104954Z
UID:10004453-1898467200-1898553599@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Roman: "Kristusov junak"\, zavetnik duševnih bolnikov
DESCRIPTION:Sv. Romanu pripisujejo dar ozdravljanja bolnikov. Še zlasti se omenja ozdravitev dveh gobavcev\, potem ko ju je objel.  \nStari življenjepisci ga imenujejo »Kristusov junak«. \n  \nIz življenja …\nSv. Roman se je rodil okoli leta 390 v Sekvaniji v vznožju gorovja Jura v Franciji; v premožni\, a zelo verni družini. \nV mladosti ga je začela voditi misel o puščavniškem življenju. Ob prebiranju življenjepisov velikih vzhodnih puščavnikov si je izdelal načrt za samostojno samotarsko naselitev. Izbral si je samotno dolino v pogorju Jura. \n  \nZamisel je uresničil ter osnoval samostan za puščavnike. Sledili so mu številni\, tako da je ustanovil več moških samostanov in enega ženskega. Pridružila sta se mu tudi rodna brat in sestra. Posvečen je bil za duhovnika. Sv. Romana stari življenjepisci imenujejo »Kristusov junak«\, ker je povsem pripadal Bogu. \nSv. Roman se je odločil obiskati kraj mučeništva Tebanske legije\, skupine 6600 katoliških vojakov\, ki so bili ubiti leta 286\, ker niso hoteli pomagati pri izkoreninjenju krščanstva. Med tem potovanjem je sveti menih naletel na dva gobavca in ju čudežno ozdravil. Novice o tem čudežu so se razširile in sv. Roman je postal znan kot »Božji mož«. \nUmrl je okoli leta 465 v samostanu La Balme med obiskom svoje sestre redovnice. Tam je njegov grob\, na katerega še danes romajo verniki. \n  \nZavetnik\nJe zavetnik duševnih bolnikov in utopljencev. \n  \nUpodobitve\nUpodabljajo ga v meniški obleki z zvoncem v roki in s košaro za kruh na vrvi; okrog pasu ima železno spokorniško verigo. Pogosto ga upodabljajo kot opata z modelom cerkve oziroma samostana v roki. \n  \nGradiva:\n \n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-roman-za-dusevne-bolnike/2030-02-28/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/02/02.-28.-sv.-Roman-1.jpg
END:VEVENT
END:VCALENDAR