BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//Zavod za pastoralno dejavnost Pridi.com - ECPv6.15.15//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-WR-CALNAME:Zavod za pastoralno dejavnost Pridi.com
X-ORIGINAL-URL:https://portal.pridi.com
X-WR-CALDESC:Dogodki za Zavod za pastoralno dejavnost Pridi.com
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:Europe/Ljubljana
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20250330T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20251026T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20260329T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20261025T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20270328T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20271031T010000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260919
DTEND;VALUE=DATE:20260920
DTSTAMP:20260604T191038
CREATED:20210729T132633Z
LAST-MODIFIED:20260504T091318Z
UID:10005363-1789776000-1789862399@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Januarij: "Čudež sv. Januarija"
DESCRIPTION:Sv. Januarij je zavetnik mesta Neapelj in čudodelnik. Znan je predvsem po »čudežu sv. Januarija«. \n  \nIz življenja …\nSv. Januarij se je rodil v Neaplju ali v Beneventu v Italiji ugledni plemiški družini. Živel je na prehodu iz 3. v 4. stoletje. Bil je škof v Neaplju (nekateri viri navajajo Benevent). \nOdločno je nasprotoval arijskemu krivoverstvu in bil zaradi tega napaden in preganjan. Mučeništvo je prestal v času Dioklecijana 19. septembra 305. \nStaro izročilo pravi\, da je med njegovim mučenjem eni od žena uspelo ujeti nekaj njegove krvi v posodo. To kri hranijo v katedrali v Neaplju in se vsako leto ob svetnikovih obletnicah (1. maja\, 19. septembra in 16. decembra) za nekaj časa utekočini\, nato pa se spet strdi. Ta »čudež sv. Januarija« je do danes nepojasnjen. Med Neapeljčani velja prepričanje\, da zanje ne bi bilo dobro\, če se kri v steklenih posodicah ne bi utekočinila. Če se čudež zgodi z zamudo ali pa se sploh ne\, je to znamenje za preplah. \n  \nZavetnik\nJe zavetnik Neaplja\, proti vulkanskim izbruhom. \n  \nUpodobitve\nUmetniki sv. Januarija najpogosteje upodabljajo kot škofa z mečem\, obdanega z zvermi\, stoječega sredi plamenov. Nad evangelijem ima v levici običajno steklenički s krvjo\, v desnici pa drži škofovsko palico. \n  \nGradiva:\n \n\n\n\nSv. Januarij (v hr.) – 1:51 min: https://www.youtube.com/watch?v=IKkrjoQ2-s8\n\n\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-januarij-cudez-sv-januarija/2026-09-19/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2021/07/Sv.-Januarij-cudez.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260920
DTEND;VALUE=DATE:20260921
DTSTAMP:20260604T191038
CREATED:20210903T102714Z
LAST-MODIFIED:20260504T101632Z
UID:10005387-1789862400-1789948799@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Andrej Kim Taegon in drugi: Korejski mučenci
DESCRIPTION:Sv. Andrej Kim Taegon in Pavel Chong sta korejska mučenca. Krščansko se je prek Kitajske širilo v Korejo\, zlasti v 19. stoletju in pozneje. \n  \nO korejskih mučencih …\nTako kot v drugih deželah je bilo tudi v Koreji mnogo nasprotovanja\, preganjanja in mučenja zaradi krščanske vere. V Koreji je preganjanje potekalo v več časovnih obdobjih\, zlasti pa med leti 1839-1846 in 1866-1867. Mučenci so bili misijonarji\, ki so prihajali iz evropskih dežel\, pa tudi domači verniki in duhovniki. \nPapež Janez Pavel II. je leta 1984 razglasil za svete okoli sto mučencev\, ki so v Koreji neustrašno pričali za krščansko vero\, na čelu katerih sta duhovnik Andrej Kim Taegon in katehist Pavel Chong. Med njimi so trije škofje\, osem duhovnikov\, ostali pa so laiki (ne-poročeni\, mladi\, stari\, dečki). \n  \nGradiva:\n \nSv. Andrej Kim Taegorn (v hr.) – 2:48 min: https://www.youtube.com/watch?v=jLdJdt3cMg4 \n  \n \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-andrej-kim-taegon-in-drugi-korejski-mucenci/2026-09-20/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2021/09/20.-september-1a.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260921
DTEND;VALUE=DATE:20260922
DTSTAMP:20260604T191038
CREATED:20210726T110824Z
LAST-MODIFIED:20260504T095547Z
UID:10005381-1789948800-1790035199@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Matej: Apostol in evangelist
DESCRIPTION:Sv. Matej je napisal Matejev evangelij\, v katerem poudarja\, da je Jezus Kristus Davidov\, Abrahamov sin\, in predvsem\, da je dopolnil Staro zavezo. Matejev evangelij je med evangeliji najdaljši; obsega 28 poglavij. \nČe je sv. Matevž vedren\, prijetna bo jesen. \n\nIz življenja …\nSv. Matej se je rodil v 1. stoletju v Galileji. Samega sebe imenuje Matej\, evangelist Marko pa ga imenuje Levi\, Alfejev sin. Bil je carinik\, Jud v službi rimskih okupatorjev. Takšne ljudi je narod sovražil. In prav takega carinika Jezus pokliče za apostola\, verjetno je na njem odkril tudi pozitivne lastnosti. Poklical ga je: »Hodi za menoj« in Matej je vstal in šel za njim. Jezus ga je navznoter ganil z nevidnim sunkom svoje milosti. \nMed Jezusovimi učenci je Matej veljal za bolj izobraženega; kot cestninar je bil gotovo vešč branja in pisanja\, pa tudi Stara zaveza mu ni bila tuja\, saj se je pogosto skliceval nanjo. \nNapisal je evangelij\, izročilo pravi da v Judeji in to v hebrejščini (aramejščini)\, ki je bil nato preveden v grščino. \nPotem ko je zapustil Palestino\, naj bi šel oznanjat evangelij v Etiopijo\, kjer naj bi pretrpel mučeniško smrt. Njegove relikvije hranijo v Salernu na jugozahodu italijanskega “škornja”. \n  \nZavetnik\nSv. Matej je zavetnik knjigovodij\, finančnih in bančnih uslužbencev\, carinikov\, priprošnjik proti alkoholizmu. \n  \nUpodobitve\nUmetniki sv. Mateja najpogosteje upodabljajo z angelom oz. otrokom (Sinom človekovim) ob sebi\, pogosto ima ob sebi zvitek ali knjigo. Upodobljen je kot starejši človek z dolgo brado. Njegovi drugi atributi so še: mošnjiček\, sekira\, meč\, plačilna miza. \n  \nGradiva:\n \nSv. Matej (v hr.) – 4:18 min: https://www.youtube.com/watch?v=6JXcV7JhqQ8 \n  \n \nSv. Matej (v ang.) – 2:10 min: https://www.youtube.com/watch?v=2A1bNBUpiKc \n  \n \nZgodba o sv. Mateju (v ang.) – 16:01 min: https://www.youtube.com/watch?v=RbPecmTJ-k8 \n  \nPoklic\, navdihnjenje in mučeništvo sv. Mateja\nKadarkoli pridem v Rim vedno pohitim v cerkev svetega Ludvika Francoskega in stopim po cerkvi do kapele\, ki se nahaja desno od glavnega oltarja. Ustavim se\, če ni več poletje\, vržem kovanec za 100 lir v avtomat\, da se prižgo luči in opazujem – bogve katerikrat – svetega Mateja\, ki ga je naslikal slikar Caravaggio. \nNa levi steni je predstavljen poklic svetega Mateja. Cariniki ostrih obrazov sedijo za mizo – med njimi je deček\, ki bo imel nekoč prav tako neusmiljen obraz – s pohlepnimi očmi preštevajo denar. Na vratih se je v senci pojavil človek\, ki je stegnil svojo dolgo roko. Eden izmed carinikov je dvignil glavo. Njegove oči so se srečale z neznancem na pragu in z njegovo dolgo iztegnjeno roko. Ne da bi umaknil pogled s Skrivnostnega\, je Matej pokazal nase in brez besed vprašal: »Ali jaz?« \nJezus je prišel v skrivališče bančnikov\, si med njimi enega izbral in ga poklical. Ni šel v tempelj\, kjer so bili dostojanstveniki in pismouki; njegovo oko se ni ustavilo na farizeju\, ki se je do malenkosti držal božjega zakona in preziral carinike\, ki niso bili tako tenkovestni. Jezus je iztegnil svojo roko iz polmraka k Mateju\, ki ni sovražil denarja\, ki je znal krasti in goljufati; ki je imel rad to\, kar se vidi in otipa in se ni prav nič zanimal za neminljivo. Ali jaz? Jezus je v zgodovini nadaljeval s tako prakso. Poklical je tiste\, ki so najmanj pričakovali; išče take\, ki zijajo od začudenja\, ko zagledajo njegovo roko\, ki prihaja iz mraka in se sprašujejo: »Ali jaz?« Gre mimo tistih\, ki se imajo za bolj poklicane\, bolj vredne in bolj pripravljene. Ali jaz? \nNa oltarju kapele je nesmrtni Caravaggio naslikal navdihnjenje svetega Mateja. To navdihnjenje je prišlo nepričakovano. Ni uspel niti sesti na stol\, le z eno nogo se je nekako usedel. Stol je v takem položaju\, da bo vsak trenutek padel\, ena noga je v zraku. Mateja pa to ne zanima\, ves se je predal angelu\, ki mu govori besede\, on pa si jih beleži s točnostjo bančnika in neposrednostjo cestninarja. Človeka\, ki ga je Jezus poklical in ki se je odločil\, da bo šel za njim in njegovim naukom\, je presenetilo navdihnjenje. Prišlo je v takem trenutku\, ki ga je lahko najmanj pričakoval in ni uspel niti sesti; sili ga\, da si to zapiše\, ne s peresom in črnilom\, ampak z delom in trudom\, ne na papirus\, ampak v knjigo življenja. Tako hitro\, tako nenadoma in tako nevarno. Če se stol premakne\, bo padel. \nNa desni strani je večni Caravaggio predstavil mučeništvo svetega Mateja. Apostol umira na tleh pod udarci\, obkrožen je z mišičastimi ljudmi; ali ni med nasilniki tudi deček z nežnim obrazom\, ki je bil v skrivališču takrat\, ko je Učenik poklical Mateja? Angel prihaja\, da bi Mateju izročil palmo mučeništva – palmo zmage. To je usoda\, ki doleti tistega\, ki je šel za dolgo iztegnjeno roko\, ki je vabila iz teme\, iz Skrivnosti; vržen je bil na tla zaradi svoje telesne slabosti in zaradi hudobije drugih. Toda palma nikoli ne ovene. \nKadarkoli pridem v Rim – to ni tako malokrat – pohitim v cerkev svetega Ludvika Francoskega in gledam – moj Bog\, kdove katerikrat – poklic\, navdihnjenje in mučeništvo svetega Mateja na Caraggiovem platnu. Ko boste prišli v Rim – prej ali slej – pojdite k svetemu Ludviku Francoskemu … Ali jaz? \nPovzeto po Ivanu Golubu in oblikovano v PPS Božji klic sv. Mateja \n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-matej-apostol-in-evangelist/2026-09-21/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2021/07/Poklicanje-sv.-Mateja-Carravagio-1-.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260922
DTEND;VALUE=DATE:20260923
DTSTAMP:20260604T191038
CREATED:20200922T053600Z
LAST-MODIFIED:20260504T101754Z
UID:10005392-1790035200-1790121599@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Mavricij: Prvi temnopolti svetnik?
DESCRIPTION:Sv. Mavricija častijo predvsem na nemškem in francoskem jezikovnem področju; tam veliko otrok nosi njegovo ime. V Sloveniji so mu posvečene tri cerkve. \n  \nIz življenja …\nSv. Mavricij se je rodil okoli leta 250 po vsej verjetnosti na teritoriju današnjega Sudana\, kjer se je krščanstvo zgodaj ukoreninilo. Po izročilu je bil sv. Mavricij rimski poveljnik 6600 članske Tebajske legije\, ki je bila večinoma krščanska. Tebajska je imenovana zato\, ker so bili njeni vojaki večinoma iz pokrajine Tebaide v Gornjem Egiptu. Mavricij je skrbel za njihovo telesno in duhovno formacijo. \nMavricijevi legionarji so bili leta 285 poslani čez Alpe na ozemlje današnje Švice z nalogo\, da nekje naredijo red in ustavijo vzpon krščanstva. Ker so zavrnili ukaz cesarja Maksimijana v zvezi s pobijanjem nedolžnih ljudi in darovanjem malikom\, jih je leta 286 dal surovi in kruti cesar vse poklati na kraju\, kjer je danes mesto in opatija St. Maurice (St. Moritz) ob reki Rhoni v Švici. \n  \nUpodobitve\nUmetniki sv. Mavricija najpogosteje upodabljajo kot rimskega poveljnika ali viteza s kopjem in zastavo\, od leta 1250 tudi kot temnopoltega Mavra. Mavricij je bil namreč po vsej verjetnosti črnec\, kajti njegovo ime v latinščini pomeni Maver oz. zamorec (črnec) – v starem veku se je severozahodna Afrika imenovala Mavretanija. \n  \nZavetnik\nSv. Mavricij je zavetnik vojakov\, orožarjev\, konj\, trgovcev\, vinske trte\, barvarjev\, stekloslikarjev\, izdelovalcev klobukov idr. poklicev; je priprošnjik v bojih\, proti protinu in obsedenosti. \n  \nCerkve v Sloveniji\nPri nas sta sv. Mavriciju posvečeni dve župnijski cerkvi\, in sicer v župniji Jurklošter (celjska škofija) in Šmarca – Duplica (ljubljanska nadškofija) ter ena podružnična cerkev v župniji Dobrnič (kraj Šmaver Rdeči Kal). \n  \nGradivo:\n \n\nSv. Mavricij – Prvi temnopolti svetnik (v ang.)  – 14:40 min\n\n  \n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-mavricij-prvi-temnopolti-svetnik/2026-09-22/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/09/09.-22.-Sv.-Mavricij1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260923
DTEND;VALUE=DATE:20260924
DTSTAMP:20260604T191038
CREATED:20200923T044222Z
LAST-MODIFIED:20260504T095807Z
UID:10003436-1790121600-1790207999@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti pater Pij: Stigmatik našega časa
DESCRIPTION:Vrsto let so se množice romarjev zbirale pri samostanu v italijanskem kraju San Giovanni Rotondo\, da bi videle duhovnika s stigmami. Kjerkoli Italijani živijo in delajo\, je zagotovo podoba p. Pija iz Pietrelcine. \nVsako leto njegov grob obišče okrog 7 milijonov ljudi\, to je dvakrat več kot Lurd. \n  \nIz življenja …\nSv. Pij se je rodil 25. maja 1887 kot drugi od osmih otrok v kmečki družini v Pietrelcini v Italiji. Že naslednji dan je bil krščen in dobil ime Frančišek (Francesco). Zgodaj so opazili\, da je veliko molil\, malo spal in iskal tišino. \nPri šestnajstih letih je vstopil h kapucinom in prevzel redovno ime Pij. Doma so bili vsi srečni. Leta 1910 je postal duhovnik. Do leta 1915 je služil kot kaplan v svojem kraju in iz zdravstvenih razlogov bival pri svojih starših. Leta 1916 so ga poslali v samostan San Giovanni Rotondo\, kjer je ostal do svoje smrti. Na mestu\, kjer je bila od leta 1910 opazna pordelost kože\, so se 20. septembra 1918 pojavile stigme – krvave rane na rokah in drugih mestih Kristusovih ran – ki so bile vidne vse do njegove smrti. Kljub temu\, da jih je skušal prikriti z rokavicami\, je p. Pij hitro zaslovel. V samostan so prihajali ljudje od daleč\, da bi bili pri njegovi sv. maši in spovedi\, da bi dobili njegov nasvet in tolažbo. Poleg drugih nadnaravnih sposobnosti je imel namreč tudi dar branja v dušah. Sredi tolikšnega občudovanja\, pa si je sam želel biti samo ubogi brat\, ki moli. Celi dan in velik del noči je preživel v pogovoru z Bogom. Ljubezen do bližnjega je v celoti izkazal tako\, da je več kot petdeset let sprejemal velike množice ljudi\, ki so se obračali nanj za spoved\, nasvet in tolažbo. »Nadlegovali« so ga povsod: v cerkvi\, zakristiji\, samostanu. A on ni nikogar zavrnil. Obujal jim je vero\, delil milost in prinašal luč. P. Pij je imel dar bilokacije\, torej je lahko bil hkrati na različnih krajih\, med drugim pa je Karlu Wojtyli napovedal izvolitev za papeža in poskus atentata leta 1981. \nHkrati pa je naraščal tudi skepticizem s strani njegovega reda in Vatikana. Leta 1922 so njegovo pastoralno delovanje omejili. To je bil hud udarec za p. Pija. Vernike pa to ni zanimalo. K njemu je prihajalo vedno več romarjev\, ki so jih organizirale v lastni režiji molitvene skupine\, p. Pij pa je nanje polagal roke. Zlasti v revnih\, trpečih in bolnih je videl Kristusovo podobo in se jim posebej daroval. Dolga leta je bolečine v ranah prenašal z osupljivo mirnostjo. Od leta 1940 je s pomočjo številnih donacij zgradil eno največjih klinik v Italiji\, ki se je odprla leta 1956. \nKo je leta 1968 umrl\, so ga v prisotnosti 100.000 ljudi pokopali v kripti samostanske cerkve. Za svetnika je bil razglašen leta 2002. \n»Svetost pomeni presegati sebe; pomeni popolno zmago nad vsemi našimi strastmi; pomeni resnično in stalno prezirati sebe in zemeljske stvari\, dokler nimamo rajši uboštva kot bogastva\, ponižanja bolj kot časti\, bolečine bolj kot užitka.« \n\nMolitev sv. patra Pija\nO Jezus\, moj Jezus\, daj mi otroško srce\, čisto in prozorno kakor studenec. \nBožja Mati\, izprosi mi preprosto srce\, ki ne bo preobčutljivo v trpljenju\, \nsrce velikodušno za žrtve\, nežno in sočutno\, \nzvesto in plemenito\, ki ne išče maščevanja za žalitve. \nNapravi blago in ponižno moje srce\, ki ljubi\, ne da bi zahtevalo ljubezen; \nveselo\, da ne pomeni nikomur nič\, da more živeti samo v Srcu tvojega Sina. \nNapravi moje srce veliko\, da ga nobena težava ne potre\, \nnobena nehvaležnost ne zapre\, nobena brezbrižnost ne utrudi; \nsrce\, ki bo trpelo samo za čast Jezusa Kristusa\, \nranjeno od Njegove ljubezni\, katere rana se zaceli samo v nebesih. Amen. \n\nMolimo\nDobri Oče\,  \nna priprošnjo sv. Pija iz Pietrelcine \nvzbudi v meni željo po molitvi in \npopolnem sprejemanju mojega križa. \nAmen. \n\nGradiva:\n \n\nPESEM bratov kapucinov – Pater Pij (3:35 min): https://www.youtube.com/watch?v=K3RcC0XDWAE\n\n  \n \n\nSv. Pij – dokumentarni FILM (v hr.) – 19:18 min: https://www.youtube.com/watch?v=-dOp4ybfRfE\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-p-pij-stigmatik-nasega-casa/2026-09-23/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/09/09.-23.-P.-Pij.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260924
DTEND;VALUE=DATE:20260925
DTSTAMP:20260604T191038
CREATED:20200923T071631Z
LAST-MODIFIED:20260105T134814Z
UID:10003442-1790208000-1790294399@portal.pridi.com
SUMMARY:Bl. Anton Martin Slomšek: Prvi slovenski blaženi
DESCRIPTION:God bl. Antona Martina Slomška obhajamo 24. septembra. Na nedeljo\, ki je po datumu najbližje njegovemu godu\, pa obhajamo t. i. Slomškovo nedeljo.  \n  \nIz življenja …\n\nBl. Anton Martin Slomšek se je rodil 26. novembra 1800 na Slomu pri Ponikvi kot prvi od osmih otrok v kmečki družini. Mati je na porodu osmega umrla. Na Ponikvi se je odlikoval kot najboljši učenec nedeljske šole\, ki jo je vodil kaplan Jakob Prašnikar. Čeprav naj bi na očetovo željo ostal na kmetiji\, sta mati in Prašnikar dosegla\, da je šolanje nadaljeval. Šolal se je v Celju\, Ljubljani\, Senju in Celovcu\, kjer je stopil v semenišče in bil 8. septembra 1824 posvečen v duhovnika. Ponudbo predstojnikov za doktorski študij je odklonil\, ker mu je bilo pri srcu dušno pastirstvo. \n \nKot kaplan je služboval na Bizeljskem in pri Novi Cerkvi. Od 1829 do 1838 je bil duhovni voditelj bogoslovcev v celovškem bogoslovju\, potem pa šest let župnik v Vuzenici\, kjer je napisal izredno uspeli priročnik za nedeljske šole z naslovom Blaže in Nežica v nedeljski šoli. Leta 1844 je postal kanonik na škofiji v Št. Andražu v Labotski dolini (v današnji Avstriji)\, a se je po dveh letih vrnil v Celje\, kjer je prevzel službi župnika in opata. Slomšek je bil odličen pridigar. Veliko je tudi pisal; tudi pesmi\, od katerih je mnogo ponarodelih. Kot veliki buditelj narodne zavesti je odločno zagovarjal slovenstvo\, vrednost materinega jezika in dolžnost živeli iz duhovnih in narodnih korenin. \nA. M. Slomšek\, Tomaž Perko\n5. julija 1846 je bil v salzburški stolnici posvečen v škofa. V letu 1859 je prenesel sedež škofije iz Št. Andraža na Koroškem v Maribor ter preuredil škofijske meje. Močno si je močno prizadeval za oblikovanje duhovnikov\, z ljudskimi misijoni in knjižicami pa je pri vernikih poglabljal vero. Umrl je 24. septembra 1862 v Mariboru; pokopali so ga na mariborskem mestnem pokopališču\, leta 1941 so njegove posmrtne ostanke prenesli v frančiškansko cerkev\, 1978 pa v stolnico. \nTik pred svojo smrtjo je zapisal: \n»Ko sem postal duhovnik\, sem upal da bom srečen; ko sem postal župnik\, sem začel biti zaskrbljen; in če kot škof premislim svoje dolžnosti\, veliko odgovornost in napore; tedaj se moram tresti…« \n\nPostopek za beatifikacijo\nPostopek je potekal v treh obdobjih. Prvo imenujemo pripravljalno in je trajalo do leta 1925 (63 let)\, sledil je škofijski del postopka v Mariboru. Leta 1962 je bila zbrana dokumentacija posredovana v Rim. Tam se je začel t. i. apostolski del postopka\, ki se je končal 19. septembra 1999\, ko je Antona Martina Slomška za blaženega slovesno razglasil papež Janez Pavel II. v Mariboru. \n \nPostulator \nMsgr. dr. Marjan Turnšek\, zaslužni nadškof \nMolitev za kanonizacijo\nNebeški Oče! \nBlaženi škof Anton Martin Slomšek \nje luč na poti našega krščanskega življenja. \nNaj nas spremlja njegov zgled \nin podpira njegova priprošnja\, \nda bomo v edinosti s teboj \nin med seboj napredovali v veri\, \nupanju in ljubezni in bodo uslišane \nnaše prošnje za njegovo kanonizacijo. \n To prosimo\, po Kristusu našem Gospodu. \nAmen. \n\nPo Slomšku je poimenovanih mnogo ustanov\, krajev in zgradb\nJe glavni zavetnik celjske škofije. V tej škofiji sta mu posvečeni kar dve župniji (Celje – Bl. Anton Martin Slomšek\, Velenje – Bl. Anton Martin Slomšek)\, a obe sta še brez župnijskih cerkva. \nCerkve v Sloveniji: Slomšku so posvečene tri cerkve\, ena župnijska (župnija Maribor – Košaki) in dve podružnični\, in sicer v župniji Sv. Jedrt Nad Laškim (v kraju Rečica) ter v župniji Črensovci (v kraju Gornja Bistrica). Posvečene so mu tudi kapele\, in sicer v župniji Beltinci\, Križevci pri Ljutomeru\, Sv. Duh – Veliki trn\, Maribor – Sv. Janez Krstnik v bogoslovnem semenišču) … \nOd leta 1985 mariborska škofija podeljuje Odličje škofa A. M. Slomška\, od leta 1999 se podeljuje Slomškovo bralno priznanje. Obstoji tudi Slomškova romarska pot. \n\nGradiva:\n \n\nVIDEO pesem Glej že sonce zahaja (A. M. Slomšek) – 4:13 min\n\n  \n\n \n\n\nPESEM o A. M. Slomšku – 3:18 min\n\n  \n\n \n\n\nVIDEO pesem En hribček bom kupil (A. M. Slomšek) – 2:30 min\nKNJIGA Otrok Luči. Zgodovinska povest o Antonu Martinu Slomšku\, F. Hrastelj\, Družina 2005.\nBlaženi Anton Martin Slomšek\, Majda Strašek Januš\, Ognjišče.\n\n\nVeč na spletni strani Nadškofije Maribor >>> \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n\n\n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/bl-anton-martin-slomsek-prvi-slovenski-blazeni/2026-09-24/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/09/09.-24.-bl.-Anton-Martin-Slomšek1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260924
DTEND;VALUE=DATE:20260925
DTSTAMP:20260604T191038
CREATED:20200924T134633Z
LAST-MODIFIED:20260504T121056Z
UID:10005399-1790208000-1790294399@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Nikolaj iz Flüe: Zavetnik ločenih
DESCRIPTION:Svetega Nikolaja iz Flüe oz. brata Klausa so ljudje častili kot svetnika že za časa njegovega življenja. Zakaj? \n  \nIz življenja …\nSv. Nikolaj iz Flüe se je rodil leta 1417 v premožnejši kmečki družini na gori Flüe v Švici. Že v mladih letih je bil zelo pobožen in je kazal mistične darove. \n  \nPoročil se je z Dorotejo Wyss in imela sta deset otrok. Vedno in povsod je spodbujal mir. Ko je bil vpoklican v vojsko\, je ščitil žene in otroke ter zavzeto varoval in rešil številne samostane in cerkve. Pravijo\, da se je v eni roki boril z mečem\, v drugi pa z rožnim vencem. \nPo mnogih videnjih se je leta 1467 odločil za puščavniško življenje. V dogovoru s svojo ženo in otroci se je umaknil v sotesko Ranft\, kjer je puščavniško živel dvajset let. Jedel ni ničesar\, razen svetega obhajila. \nPri tem »živečem svetniku«\, ki so ga klicali »brat Klaus«\, so iskali nasvet ljudje vseh slojev od blizu in daleč. S svojim političnim vplivom je leta 1481 rešil enotnost švicarske konfederacije\, in zaradi česar velja za glavnega zavetnika Švice. Njegov kip je v poslopju zvezne vlade v Bernu. \nUmrl je v puščavi leta 1487\, star sedemdeset let. \n  \nUpodobitve\nSv. Nikolaja umetniki najpogosteje upodabljajo kot suhega bradatega puščavnika s palico in rožnim vencem. \n  \nZavetnik\nJe zavetnik Švice\, papeške švicarske garde\, v težavah v zakonu\, velikih družin\, ločenih zakoncev. \n  \nGradivo:\n \n\nNikolaj iz Flue – Brat Klaus (v nem.) 35:35 min: https://www.youtube.com/watch?v=iOEdE5DuZm4\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-nikolaj-brat-klaus-zavetnik-locenih/2026-09-24/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/09/09.-25.-Sv.-Nikolaj-iz-F1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260926
DTEND;VALUE=DATE:20260927
DTSTAMP:20260604T191038
CREATED:20200925T123956Z
LAST-MODIFIED:20240923T104335Z
UID:10003450-1790380800-1790467199@portal.pridi.com
SUMMARY:Sv. Kozma in Damijan: Zavetnika zdravnikov
DESCRIPTION:Sv. Kozma in Damijan sta zavetnika zdravnikov in lekarnarjev. Poleg sv. Roka in sv. Boštjana sta bila češčena tudi kot pomočnika proti kugi. \n\nIz življenja …\nSv. Kozma in Damijan sta bila najmlajša brata dvojčka iz bogate krščanske družine\, ki sta na začetku 4. stoletja delovala v Siriji kot ugledna zdravnika. Nad bolniki sta vselej naredila znamenje križa\, molila in se odpovedala kakršnemukoli honorarju. Pa ne zato\, ker bi bila sveta brata slaba zdravnika. \n \nStaro izročilo pravi\, kakšna mojstra sta bila! Nekoč sta zdravila moškega z bolno nogo. Medtem ko je on spal\, sta mu brata odrezala razjedeno nogo in vstavila nogo ravnokar umrlega črnca. Ko se je bolnik prebudil\, je bi presenečen – eno nogo je imel belo\, drugo pa črno\, a obe zdravi! \nPogosto sta zdravila tudi s pomočjo Božjih čudežev in ob zdravljenju poganske bolnike spreobračala h krščanstvu. Na paciente nista gledala kot na številke\, ampak vedno kot na ljudi z nesmrtno dušo\, ki jo je treba nujno rešiti\, še bolj kot telo. \nDržavni upravitelj Lizija je zato dal oba brata ujeti in zaslišati. Ko sta pogumno priznala\, da sta kristjana\, so ju grobo mučili in po strogem zaporu obglavili. \n\nUpodobitve\nUmetniki ju upodabljajo kot zdravnika v dolgi vzhodnjaški obleki z medicinskimi instrumenti. Pogosto upodabljajo omenjeni čudež presaditve noge. \n\nZavetnika\nSta zavetnika bolnikov\, zdravnikov in lekarnarjev\, kirurgov\, zobozdravnikov\, živinozdravnikov\, medicinskih fakultet\, zdravstvenih šol. Poleg sv. Roka in sv. Boštjana sta bila češčena kot pomočnika proti kugi. \nNa današnji praznik sv. Kozma in Damijana želimo vsem zdravstvenim sodelavcem in tistim\, ki strežete bolnikom\, blagoslovljen dan. \nDa bi še naprej svoje poslanstvo izpolnjevali iz zgleda in priprošnje sv. Kozma in Damijana! \nDodajamo nekaj utrinkov v PPS obliki iz življenja sv. Kozma in Damijana (PPS). \n\nCerkve v Sloveniji\nSv. Kozmi in Damijanu so v Sloveniji posvečene tri župnijske cerkve (Koštabona\, Krka\, Kuzma v Prekmurju) in 6 podružničnih cerkva\, kot je razvidno iz spodnje tabele. \nPODRUŽNIČNE CERKVE posvečene sv. Kozmi in Damijanu:\n\n\n\nŠt.\nŽUPNIJA (škofija)\nNASELJE s cerkvijo\n\n\n1.\nČrniče (KP škofija)\nMalovše\n\n\n2.\nIlirska Bistrica   (KP škofija)\nVelika Bukovica\n\n\n3.\nPodnanos (KP škofija)\nPodbrje\n\n\n4.\nStopiče (NM škofija)\nDolž\n\n\n5.\nŠentjernej (NM škofija)\nGorenje Gradišče\n\n\n6.\nPrevalje (MB nadškofija)\nStražišče\n\n\n\n\nGradiva:\n \nSv. Kozma in Damijan (v ang.) – 1:58 min: https://www.youtube.com/watch?v=nI7A3MeOMW8 \n  \n \nSv. Kozma in Damijan (v hr.) – 2:16 min: https://www.youtube.com/watch?v=TQLqT8WmgrI \n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-kozma-in-damijan-zavetnika-zdravnikov/2026-09-26/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/09/09.-26.-Sv.-Kozma-in-Damijan1a.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260927
DTEND;VALUE=DATE:20260928
DTSTAMP:20260604T191038
CREATED:20210803T105829Z
LAST-MODIFIED:20250926T050555Z
UID:10003455-1790467200-1790553599@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Vincencij Pavelski: Ustanovitelj lazaristov
DESCRIPTION:Sv. Vincencij Pavelski je apostol krščanske ljubezni. Ustanovil je misijonsko skupnost lazaristov\, skupaj s sv. Ludoviko de Marillac pa Družbo hčera krščanske ljubezni\, znane kot usmiljenke. \n  \n\nIz življenja …\nSv. Vincencij Pavelski se je rodil leta 1581 kot tretji izmed šestih otrok v kmečki družini nedaleč od Daxa v jugozahodni Franciji. V otroških letih je pasel živino. \nKer je bil bistre glave je šel na šolanje v Dax in nato v Toulouse. Leta 1600 je bil posvečen v duhovnika ter nadaljeval študij. Kmalu nato so ga\, ko je bil na poti iz Marseilla v Toulouse\, ujeli turški morski roparji\, ga vklenili in odpeljali v Afriko\, kjer je dve leti preživel kot suženj med muslimani. V tem času je bil trikrat prodan. Zadnji njegov lastnik je bil odpadli duhovnik\, ki se mu je prebudila vest\, potem ko je njegova žena sv. Vincenca zelo rada poslušala prepevati krščanske pesmi. Možu je potem očitala\, kako je mogel odpasti od tako lepe vere. Prepudila se mu je vest\, tako da je skupaj z Vincencem in ženo ušel na ladjici in se izkrcal v Franciji. \nLeta 1608 je prišel v Pariz\, kjer je spoznal kardinala Berulla\, močno duhovno osebo\, in tudi sam začel živeti resnejše duhovno življenje. Vse bolj je bil aktiven v pastorali in tudi druge spodbujal k skrbi za uboge. \nLeta 1625 je ustanovi misijonsko skupnost lazaristov\, katere glavno poslanstvo je oznanjevanje evangelija ubogim\, zlasti z ljudskimi misijoni. To družbo duhovnikov je poimenoval po matičnem samostanu sv. Lazarja v Parizu. \nLeta 1633 je skupaj s sv. Ludoviko de Marillac (goduje 15. marca) ustanovil še Družbo hčera krščanske ljubezni oz. usmiljenke\, kateri glavna skrb so bolniki in ubogi. \nBil je zelo aktiven\, prisoten na cerkvenem\, državnem in vojnem področju. \nUmrl je leta 1660. \n  \n\nZavetnik\nSv. Vincencij Pavelski je zavetnik krščanskih dobrodelnih ustanov\, lazaristov\, usmiljenk\, sirot … \n  \n\nUpodobitve\nUmetniki ga najpogosteje upodabljajo v duhovniški obleki\, obdanega z otroki\, sužnji ali jetniki. Na nekaterih upodobitvah v roki drži goreče srce. Obstoji tudi njegov avtentični portret\, na katerem ja naslikan kot dobrotljiv starejši moški s čepico na glavi. \n  \n\nGradiva:\n\nMISLI\, CITATI Sv. Vincencija Pavelskega\n\n  \n \n\nSv. Vincencij Pavelski (v hr)- 3:09 min: https://www.youtube.com/watch?v=ZknAoF-Hz_o\n\n  \n \n\nSv. Vincencij Pavelski (v ang.) – 2:51 min: https://www.youtube.com/watch?v=z09a627Atto\n\n  \n \n\nZgodba o sv. Vincenciju Pavelskem (v ang.) – 10:42 min: https://www.youtube.com/watch?v=0RHBqt3nads\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-vincencij-pavelski-ustanovitelj-lazaristov/2026-09-27/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2021/08/sv.-Vincencij-Pavelski-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260928
DTEND;VALUE=DATE:20260929
DTSTAMP:20260604T191038
CREATED:20200928T061252Z
LAST-MODIFIED:20240923T104854Z
UID:10003460-1790553600-1790639999@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Venčeslav Češki: Zavetnik vinarjev
DESCRIPTION:Sv. Venčeslav (češko Václav) je bil češki knez med leti 921 in 929. Je prvi češki svetnik. \n  \nIz življenja …\nSv. Venčeslav je pri dvanajstih letih ostal brez očeta\, zato ga je vzgajala babica sv. Ljudmila\, ki je bila prva češka krščanska vojvodinja in jo je krstil sam sv. Modest. Ker je bil še mladoleten\, je namesto njega vladala njegova mati\, ki je bila sicer krščena\, vendar je bila slaba kristjanka. Sv. Ljudmila je dala Venčeslava šolati k učencem sv. Modesta. \nVzgojen je bil krščansko\, zato je kot češki knez vodil mirno politiko in spodbujal pravičnost. V načrtu je imel dosledno uvajanje krščanstva v deželo in socialni ter kulturni dvig češkega naroda. \nSkrbel je za reveže\, sužnje in brezpravne. Vsak dan se je udeležil svete maše. Bil je velik častilec svetega Rešnjega telesa. Osebno je obdeloval vinograd\, iz katerega je pripravljal mašno vino. \nNjegov veliki nasprotnik je bil njegov poganski brat Boleslav I.\, ki ga je 28. septembra leta 929 z zarotniki pred vrati cerkve ubil. \nPokopan je v katedrali sv. Vida v Pragi\, ki jo je dal sam zgraditi. \n\nZavetnik\nSv. Venčeslav je nacionalni zavetnik Češke. Je tudi zavetnik pridelovalcev vina in piva. \n\nUpodobitve\nUmetniki ga upodabljajo kot kneza s kopjem in ščitom\, na katerem je njegov dvoglavi orlovski grb. \n\nGradiva:\n \n\nSv. Venčeslav (v ang.) – 2:00 min: https://www.youtube.com/watch?v=raxyo8yRYwE\n\n  \n \n\nSv. Venčeslav (v hr.) – 2:55 min: https://www.youtube.com/watch?v=7QFX3vVKjs4\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-venceslav-ceski-zavetnik-vinarjev-pivovarjev/2026-09-28/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/09/09.-28.-Sv.-Venčeslav1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260929
DTEND;VALUE=DATE:20260930
DTSTAMP:20260604T191038
CREATED:20200929T062236Z
LAST-MODIFIED:20251215T102124Z
UID:10003465-1790640000-1790726399@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Mihael\, Gabrijel in Rafael: Nadangeli
DESCRIPTION:Na današnji dan Cerkev se s skupnim praznikom spominjamo vseh treh nadangelov oz. božjih poslancev s posebnimi nalogami\, ki jih omenja Sveto pismo: sv. Mihaela\, Gabrijela in Rafaela.  \nNa ta dan so namreč posvetili rimsko cerkev sv. Mihaela\, katerega praznik je znan že v 5. stoletju. \n  \nMolimo\nO\, vi\, sveti nadangeli\, pridite s svojimi trumami in svojo močjo!  \nPokažite nam\, ljudem\, svojo moč in pomoč\,  \nda se nam srce razvname v Božjo čast in  \nv čast Marijino\, vaše in naše Kraljice. Amen. \n  \nSv. Mihael\nSv. Mihael pomeni »Kdo je kakor Bog?« Nadangel Mihael je v Svetem pismu omenjen petkrat\, najpogosteje v Danielovi knjigi. Še posebno je pomembno besedilo v knjigi Razodetja (Raz 12\,7-9)\, zaradi katerega Mihael velja za vrhovnega angela in kneza nebeške vojske. V Stari zavezi je češčen kot varuh izvoljenega ljudstva\, v Novi zavezi pa kot zavetnik umirajočih\, ki tehta ob smrti duše. \n  \nMolimo\nSveti nadangel Mihael\, brani nas v boju\, \nbodi nam v pomoč zoper zlobnost in \nzalezovanje hudega duha. \nUkroti naj ga Bog\, ponižno zato prosimo. \nIn ti\, vodnik nebeške vojske\, \nsatana in druge hudobne duhove\, \nki hodijo po svetu v pogubo duš\, \nz božjo pomočjo v pekel pahni. \nAmen. \n  \nNastanek te molitve \nPapež Leon XIII. (1903) je imel nekoč po sv. maši videnje\, da satan in njegovi ne bodo dosegli svojega cilja\, in to zaradi molitev\, dobrih del in žrtev. Videl je tudi\, da bo v tem boju za življenje in smrt predvsem igral veliko vlogo nadangel Mihael\, ko bo delil najsilnejšo moč. Ta prikazen je napotila papeža\, da je napisal to molitev k njemu\, ki je bila še v 60-ih letih prejšnjega stoletja predpisana po vsaki sv. maši. Mnogi so jo uporabljali kot eksorcistično molitev za izganjanje hudega duha. Bog nam po njej daje mnogo milosti in veliko zaščito nadangela Mihaela. \n  \nSv. Gabrijel\nGabrijel pomeni »Božja moč«. Tudi on je omenjen v Danielovi knjigi (8\,16-26)\, a njegova najpomembnejša naloga je bila oznanjenje učlovečenja Božjega Sina (Lk 1\,26-38). Potem ko je Zahariji oznanil rojstvo Janeza Krstnika\, je šest mesecev kasneje Mariji oznanil rojstvo Božjega Sina in ji razložil\, kako se bo to zgodilo. \nPapež Pij XII. ga je razglasil za zavetnika telekomunikacij: telegrafa\, telefona\, radia in televizije. \n  \nSv. Rafael – Angel zdravljenja\n \n(Bogoslužni spomin nadangela Rafaela se je sprva obhajalo ločeno\, 24. oktobra\, pozneje pa je bil združen z godom že omenjenih dveh nadangelov in ga obhajamo tudi na današnji dan). \nRafael pomeni »Bog je ozdravil« ali »Božje zdravilo« in je omenjen v Tobitovi knjigi. Ozdravi Tobita in Saro. \nJe zavetnik potnikov. \n  \n  \n  \n\n\n\nCerkve v Sloveniji\nNadangelu Mihaelu je v Sloveniji posvečenih 66 cerkva (27 župnijskih\, 39 podružničnih) in šest kapel\, kot je razvidno iz spodnje tabele. \n  \nŽUPNIJSKE CERKVE posvečene nadangelu Mihaelu:\n\n\n\nŠt.\nŽUPNIJA (Škofija)\n\n\n1.\nBiljana (KP škofija)\n\n\n2.\nBloke (LJ nadškofija)\n\n\n3.\nČatež – Zaplaz (NM škofija)\n\n\n4.\nČrešnjevec (MB nadškofija)\n\n\n5.\nDovje (LJ nadškofija)\n\n\n6.\nGorenje Polje (KP škofija)\n\n\n7.\nGrosuplje (LJ nadškofija)\n\n\n8.\nKamnje (KP škofija)\n\n\n9.\nKobjeglava (KP škofija)\n\n\n10.\nKrkavče (KP škofija)\n\n\n11.\nLjubljana – Barje (LJ nadškofija)\n\n\n12.\nLokev (KP škofija)\n\n\n13.\nMengeš (LJ nadškofija)\n\n\n14.\nNovo mesto – Šmihel (NM škofija)\n\n\n15.\nPilštajn (CE škofija)\n\n\n16.\nPišece (CE škofija)\n\n\n17.\nRadlje ob Dravi (MB nadškofija)\n\n\n18.\nRovte (LJ nadškofija)\n\n\n19.\nSkopo (KP škofija)\n\n\n20.\nŠmihel  (KP škofija)\n\n\n21.\nŠmihel nad Mozirjem (CE škofija)\n\n\n22.\nŠmihel pri Žužemberku (NM škofija)\n\n\n23.\nŠoštanj (CE škofija)\n\n\n24.\nTinjan (KP škofija)\n\n\n25.\nVeržej (MS škofija)\n\n\n26.\nVransko (CE škofija)\n\n\n27.\nŽetale (CE škofija)\n\n\n\n\nPODRUŽNIČNE CERKVE posvečene nadangelu Mihaelu:\n\n\n\nŠt.\nŽUPNIJA (Škofija)\nNASELJE s cerkvijo\n\n\n1.\nBanja Loka (NM škofija)\nBorovec – razvaline?\n\n\n2.\nBatuje (KP škofija)\nSelo (++)\n\n\n3.\nBoštanj (NM škofija)\nKompolje (++)\n\n\n4.\nBučka (NM škofija)\nDolenje Radulje\n\n\n5.\nČatež ob Savi (NM škofija)\nCerina\n\n\n6.\nČrmošnjice (NM škofija)\nNova Gora – razvaline\n\n\n7.\nČrnomelj (NM škofija)\nDesinec (++)\n\n\n8.\nDobovec (LJ nadškofija)\nZavršje\n\n\n9.\nDole pri Litiji (LJ nadškofija)\nVelika Goba (++)\n\n\n10.\nDuplje (LJ nadškofija)\nZgornje Duplje\n\n\n11.\nFram (MB nadškofija)\nFram (++)\n\n\n12.\nGoče (KP škofija)\nErzelj\n\n\n13.\nHinje (NM škofija)\nPolom\n\n\n14.\nHoče (MB nadškofija)\nRazvanje (++)\n\n\n15.\nHorjul (LJ nadškofija)\nSamotorica (++)\n\n\n16.\nHrenovice (KP škofija)\nŠmihel\n\n\n17.\nHrušica (KP škofija)\nMale Loče\n\n\n18.\nIg (LJ nadškofija)\nIška vas\n\n\n19.\nIlirska Bistrica  (KP škofija)\nDolnji Zemon\n\n\n20.\nKranj – Drulovka/Breg (LJ nadškofija)\nDrulovka\n\n\n21.\nLaško (CE škofija)\nŠmihel\n\n\n22.\nLog pod Mangartom (KP škofija)\nStrmec\n\n\n23.\nOsilnica (NM škofija)\nPapeži (++)\n\n\n24.\nPeče (LJ nadškofija)\nPeške Kandrše\n\n\n25.\nPlanina pri Rakeku (LJ nadškofija)\nJakovica\n\n\n26.\nPoljane – Dolenjske Toplice (NM škofija)\nNova gora\n\n\n27.\nRadmirje (CE škofija)\nRadmirje\n\n\n28.\nSemič (NM škofija)\nVavpča vas\n\n\n29.\nSladka gora (CE škofija)\nPod Nunsko goro\n\n\n30.\nSmlednik (LJ nadškofija)\nMoše\n\n\n31.\nSora (LJ nadškofija)\nDol\n\n\n32.\nŠempas (KP škofija)\nŠmihel\n\n\n33.\nŠenčur (LJ nadškofija)\nOlševek (++)\n\n\n34.\nTemnica (KP škofija)\nLipa\n\n\n35.\nTolmin (KP škofija)\nLjubinj\n\n\n36.\nTrebnje (NM škofija)\nDečja vas\n\n\n37.\nVeliki Gaber (LJ nadškofija)\nMali Gaber\n\n\n38.\nVidem – Krško (CE škofija)\nStara vas\n\n\n39.\nVinica (NM škofija)\nDamelj (++)\n\n\n\nKAPELE:\n\n\n\n\n1.\nAnkaran (KP škofija)\nLovran – Čampore (++)\n\n\n2.\nIzola (KP škofija)\nIzola (++)\n\n\n3.\nJarenina (MB nadškofija)\nJarenina (++)\n\n\n4.\nKubed (KP škofija)\nKubed (++)\n\n\n5.\nLibeliče (MB nadškofija)\nLibeliče\n\n\n6.\nSostro (LJ nadškofija)\nSostro (++)\n\n\n\n  \n  \nGradiva:\n \n\nPraznik nadangelov (v ang.) – 1:55 min: https://www.youtube.com/watch?v=nimeh0094yg\n\n  \n \n\nNadangeli sv. Mihael\, Gabrijel in Rafael (v hr.) – 5:04 min: https://www.youtube.com/watch?v=iGTtWKUp4gI\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-mihael-gabriel-in-rafael-nadangeli/2026-09-29/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/09/09.-29.-Nadangeli1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260930
DTEND;VALUE=DATE:20261001
DTSTAMP:20260604T191038
CREATED:20200929T171508Z
LAST-MODIFIED:20240923T105950Z
UID:10003470-1790726400-1790812799@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Hieronim: Prevajalec Biblije\, zavetnik Škofije Koper
DESCRIPTION:Sv. Hieronim je eden od štirih velikih zahodnih cerkvenih učiteljev. Rodil se je okoli leta 345 v mestu Stridonu v rimski Dalmaciji\, ki je po vsej verjetnosti ležalo na Krasu. \n  \nIz življenja …\nHieronim se je rodil v krščanski družini. Imel je še mlajšega brata\, ki je kasneje postal puščavnik in sestro\, ki je postala spokornica. Študirat je prišel v Rim\, kjer ga je po solidni pripravi krstil papež Liberij. \nTo je zanj pomenilo začetek novega življenja. Poln nemirnega duha se je odpravil na številna potovanja po Evropi ter prispel v sirsko Antiohijo\, kjer je živelo mnogo učenih puščavnikov in menihov. Živel je asketsko ter se učil hebrejščine in grščine ter se poglabljal v študij Svetega pisma. Leta 379 se je dal posvetiti za duhovnika in se je vrnil v Rim\, kjer je užival glas učenega človeka. \nPostal je svetovalec in tajnik papeža Damaza I. (zato je pogosto upodobljen kot kardinal)\, od katerega je dobil zaupano nalogo\, da prevede celotno Sveto pismo v latinski jezik. Po Damazovi smrti se je vrnil v Betlehem\, kjer je vodil moški samostan in se še naprej posvečal Svetemu pismu in širjenju asketskega načina življenja vse do svoje smrti. Hieronimov prevod se imenuje »Vulgata« in je bil v uporabi do drugega vatikanskega koncila – torej več kot 1500 let! Za Cerkev in njeno življenje je zapustil nekaj pomembnih spisov. \nUmrl je 30. septembra 419 ali 420 v Betlehemu v Palestini. \n\nČeščenje\nV 13. stoletju so Hieronimove posmrtne ostanke zaradi turške nevarnosti prepeljali iz Betlehema v Rim\, kjer jih častijo v baziliki Marije Snežne. Kot odločilna avtoriteta za razlago svetih spisov in meniškega življenja je bil leta 1295 povišan v cerkvenega očeta skupaj s sv. Ambrožem\, sv. Avguštinom in sv. Gregorjem Velikim. \nMed 23. in 26. oktobrom 2019 je v Ljubljani v okviru Hieronimovega leta (ob 1600-letnici smrti) potekal simpozij Hieronymus noster (Naš Hieronim) na pobudo prof. dr. Rafka Valenčiča. \nKongregacija za bogoslužje in disciplino zakramentov je 25. julija 2020 sv. Hieronima razglasila za zavetnika Škofije Koper. \n\nUpodobitve\nUmetniki ga najpogosteje upodabljajo kot starega puščavnika ali spokornika s kardinalskim klobukom na tleh\, ob pisalni mizi\, z levom. \n\nZavetnik\nJe glavni zavetnik koprske škofije\, Dalmacije in mesta Lyon; je zavetnik asketov in učenjakov\, študentov\, arheologov\, romarjev\, knjižničarjev\, prevajalcev; je priprošnjik proti očesnim boleznim. \n\nMolitev sv. Hieronima\nSveti Oče nebeški\, ti si dal življenje vsemu\, kar obstaja. Ti si postavil svetove na svoje mesto\, jim dal trdnost in določil pot.  \nPoglej nas\, tvoje uboge slabotne otroke\, ki nas bičajo sile narave\, ki jih je vzel v roke tvoj sovražnik.  \nO sveti nebeški Oče\, ne dopusti\, da pride na nas uničenje. Ne dopusti\, da se pretrga nebo in zemlja odpre svoje žrelo\, od koder bo bruhala ogenj.  \nPoloži svoje usmiljeno srce v njeno nedrje\, da bo pomirjena in bo ravnala po tvoji volji.  \nSveti Oče\, naš preljubi Stvarnik in vsemogočni Bog! Le tebi se izročamo in upamo\, da bo tako\, kot ti želiš in hočeš\, zato te prosimo\, varuj in vodi nas. \nGospod\, poveličaj našo molitev in trud\, da bosta vredna pred Teboj! Spravi in izravnaj\, kar je krivo v meni\, da bom odprt za svetost in milost\, ki jo želiš izliti vame.  \nGlej\, v meni gori ljubezen do tvoje žrtve na križu. Hvali in ljubi te moja duša\, ponižno slavi te moje srce.  \nOdgrni tančico\, ki me loči od Tebe\, da bom vekomaj eno s Teboj. Amen.  \n\nCerkve v Sloveniji\nPri nas je sv. Hieronimu posvečena ena župnijska cerkev (Kozana)\, pet podružničnih cerkva in ena kapela. Kot je razvidno iz tabele\, so vse bolj na teritoriju koprske škofije oz. v njeni bližini. \n\n\n\nŠt.\nŽUPNIJA (škofija)\nNASELJE s cerkvijo\n\n\n1.\nKozana (KP škofija) – ŽUPNIJSKA CERKEV\nKozana\n\n\n2.\nKoper – stolna župnija Marijinega v. (KP škofija)\nBošamarin\n\n\n3.\nPodnanos (KP škofija)\nNanos – Pobočje\n\n\n4.\nPrem (KP škofija)\nČelje\n\n\n5.\nRovte (LJ nadškofija)\nPetkovec\n\n\n6.\nUnec (LJ nadškofija)\nIvanje selo (++)\n\n\n7.\nKnežak (KP škofija) – KAPELA\nKoritnice\n\n\n\n\nGradiva:\n \n\nCerkev sv. Hieronima v Čeljah pri Premu – 2:49 min: https://www.youtube.com/watch?v=qwltituMsZk\n\n  \n \n\nSv. Hieronim\, cerkveni učitelj (v hr.) – 4:53 min: https://www.youtube.com/watch?v=nlE-lf0Te-U\n\n  \n \n\nSv. Hieronim (v ang.) – 3:22 min: https://www.youtube.com/watch?v=wmqf8XNB9us\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-hieronim-prevajalec-biblije-zavetnik-skofije-koper/2026-09-30/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/09/09.-30.-Sv.-Hieronim1a.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261001
DTEND;VALUE=DATE:20261002
DTSTAMP:20260604T191038
CREATED:20200930T175847Z
LAST-MODIFIED:20251001T054412Z
UID:10003475-1790812800-1790899199@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveta Terezija Deteta Jezusa: "Mala cvetka" s svetniškimi starši
DESCRIPTION:Sv. Terezija Deteta Jezusa (god 1. oktober) je živela kratko\, skrito in zelo preprosto življenje\, po smrti in objavi njenih spisov pa je postala ena najbolj priljubljenih svetnic. Na smrtni postelji je obljubila\, da bo po smrti trosila vrtnice iz nebes. \nLeta 2015 sta bila za svetnika razglašena tudi njena pobožna starša (god 12. julija). \n  \nIz življenja …\nSv. Terezija Deteta Jezusa se je rodila kot Marija Terezija Frančiška 2. januarja 1873 kot deveti otrok dokaj premožnih zakoncev Ludvika (urar in draguljar) in Zelije Martin (izdelovalka čipk) v francoskem mestu Alençn. \nPo materini smrti se je oče vdovec preselil s svojimi petimi preživelimi hčerami v Lisieux. Kot deklica je v svojem duhovnem življenju čudežno napredovala. Po zgledu svojih starejših sester je želela takoj vstopiti v karmel\, a je morala čakati do šestnajstega leta. Šele tedaj je lahko vstopila v karmeličanski red v Lisieuxu z redovnim imenom svoje vzornice\, sv. Terezije Avilske. \n \n \nSv. Terezija Deteta Jezusa je živela kratko\, a zelo intenzivno in globoko duhovno življenje. Kmalu je ugotovila svoj poklic: na skrivaj moliti in svoje trpljenje žrtvovati za duhovnike\, pozabiti nase in delati majhna dela ljubezni\, ker ni verjela\, da bi lahko opravljala velika dela. \nPrebrala je dela sv. Janeza od Križa\, kar je bilo za mlado karmeličanko dokaj nenavadno\, občudovala je mučeništvo karmeličank iz Compiègne\, ki so bile žrtve francoske revolucije in leta 1894 zase končno našla »malo pot«\, s katero je pokazala\, da je svetost mogoče doseči tudi z opravljanjem vsakodnevnim malih del z veliko ljubezni in ostati majhna pred Bogom. \nPo naročilu predstojnice je začela pisati svoje spomine iz otroških let in razmišljanja. Ti spomini so izšli v knjigi z naslovom Povest duše\, ki je bila prevedena v številne jezike. \nUmrla je 30. septembra 1897 v Lisieuxu v sluhu svetosti\, stara komaj 24 let. Na smrtni postelji je obljubila\, da bo po smrti trosila vrtnice iz nebes – s tem je imela v mislih milosti\, ki jih je hotela iz ljubezni do vseh ljudi izprositi od Boga. \n  \nČeščenje\nNjeno češčenje se je hitro razširilo. Za svetnico je bila razglašena leta 1925\, dve leti kasneje pa imenovana skupaj s sv. Frančiškom Ksaverijem za zavetnico misijonov. Zaradi njenih dragocenih spisov jo je papež sv. Janez Pavel II. leta 1997 razglasil še za cerkveno učiteljico. Nad njenim grobom je zrasla mogočna bazilika\, v katero letno prihaja ogromno število vernikov in je takoj za Lurdom najbolj priljubljen romarski kraj v Franciji. \n  \nUpodabljanje\nUmetniki jo upodabljajo kot ljubko kodrasto deklico ali kot mlado karmeličansko milega obraza in pogleda\, s cvetjem v naročju in križem. \n  \nZavetnica\nJe zavetnica Francije\, karmeličank in misijonov. \n  \nCerkve v Sloveniji\n\nPri nas je Tereziji Deteta Jezusa posvečena župnijska cerkev Kodeljevo v Ljubljani. \n\n\nGradiva:\n\nMISLI Terezije Deteta Jezusa: “Po smrti bom trosila cvetje iz nebes”\n\n  \n\nKARMELIČANKE\, izdane knjige v slov.: http://karmelicanke.rkc.si/karmelski-svetniki/sv-terezija-deteta-jezusa-presvetega-oblicja/\n\n  \n \n\nSv. Terezija Deteta Jezusa (v hr.) – 4:27 min: https://www.youtube.com/watch?v=mcSOzM4FHhQ\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-terezija-deteta-jezusa-mala-cvetka-s-svetniskimi-starsi/2026-10-01/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/09/10.-1.-Mala-cvetka1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261002
DTEND;VALUE=DATE:20261003
DTSTAMP:20260604T191038
CREATED:20201001T125321Z
LAST-MODIFIED:20241001T073650Z
UID:10003481-1790899200-1790985599@portal.pridi.com
SUMMARY:Praznik sv. angelov varuhov
DESCRIPTION:Cerkev danes obhaja spomin svetih angelov varuhov. Prav je\, da se kdaj vprašamo: \n\nKakšen je moj odnos z angelom varuhom\, ki ga je Gospod poslal\, da bi me varoval in spremljal na poti? \nGa poslušam? \nMu zjutraj zaželim dobro jutro? Mu rečem: ‘Varuj me med spanjem’? \nSe z njim pogovarjam? Ga vprašam za nasvet?\n\n\nO prazniku …\nSveti angeli varuhi so duhovna bitja\, o katerih Sveto pismo pogosto govori. Kristjani so že v 3. in 4. stoletju začeli angelom varuhom izkazovati posebno češčenje in se jim tudi priporočati v molitvi. \nSv. Bazilij Veliki je v 4. stoletju učil\, da ima »vsak vernik ob strani angela kot varuha in vodnika\, ki ga vse življenje ščiti\, varuje in vodi.« \nSv. Bernard iz Clairvauxa je v 12. stoletju učil\, da so angeli varuhi dokaz\, »da nam Nebesa ne odrekajo ničesar\, kar bi nam bilo lahko v pomoč« in da nam zato postavljajo »ob stran nebeške duhove\, da bi nas varovali\, poučevali in vodili«. \nPoseben praznik angelov varuhov je nastal v 15. stoletju v Španiji\, papež pa ga je leta 1670 razširil na vso Cerkev in nastavil na 2. oktober. \n\nKatekizem Katoliške cerkve o angelih varuhih uči to\, kar piše in poudarja Sveto pismo: \n»Od otroštva do smrti spremlja človeško življenje njihovo varstvo in njihova priprošnja. ‘Vsak vernik ima ob svojih straneh angela kot zaščitnika in pastirja\, da ga vodi k življenju’ (sv. Bazilij).« (KKC 336) \nSplošno o angelih pa pravi: \n»Angeli so ustvarjeni duhovi\, ki nenehno slavijo Boga in ki služijo njegovim odrešenjskim načrtom glede drugih ustvarjenih bitij: ‘Pri vseh naših dobrih delih sodelujejo angeli’ (sv. Tomaž Akvinski). \nAngeli obdajajo Kristusa\, svojega Gospoda. Služijo mu še posebej pri izpolnjevanju njegovega odrešenjskega poslanstva glede ljudi. \nCerkev časti angele\, ki ji pomagajo na njenem zemeljskem romanju in varujejo vse ljudi.« (KKC 350-352). \nPapež Frančišek pravi: \n»Naš angel varuh ni samo z nami\, ampak tudi gleda Boga Očeta. Je v odnosu z njim. Je vsakodnevni most. Od trenutka\, ko se prebudimo\, do trenutka\, ko gremo v posteljo\, nas spremlja. Je vez med nami in Bogom Očetom. Angel predstavlja vsakdanja vrata\, odprta v transcendenco\, v srečanje z Očetom. Angel mi pomaga hoditi\, kajti gleda Očeta in pozna pot. Ne pozabimo teh spremljevalcev na poti.« \n\nMolimo\nSveti angel\, varuh moj \nbodi verno ti z menoj. \nStoj mi noč in dan ob strani\, \nvsega hudega me brani. \nPrav prisrčno prosim te\, \nvaruj me in vodi me. \nAmen. \nGradiva:\n\nSveti angel – razložen OTROKOM: https://www.salve.si/wp-content/uploads/2019/07/Sveti-angel-razlo%C5%BEen-otrokom-vsebina-kazalo.pdf\n\n  \n \n\nSveti angeli varuhi (v hr.) – 2:24 min: https://www.youtube.com/watch?v=5qsI4Mq0Vcw\n\n  \n \n\nRes obstoji angel varuh? (v nem.) – 1:05: https://www.youtube.com/watch?v=POtUAzxLBqU\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/praznik-sv-angelov-varuhov/2026-10-02/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/10/10.-2.-Angel-varuh1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261003
DTEND;VALUE=DATE:20261004
DTSTAMP:20260604T191038
CREATED:20201002T142507Z
LAST-MODIFIED:20241014T070803Z
UID:10003575-1790985600-1791071999@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Evald: Dva Evalda črnolasi in plavolasi
DESCRIPTION:Obstajata dva sv. Evalda\, ki sta se rodila v istem kraju\, oba bila redovna brata ter mučeništvo pretrpela na isti dan. Enega so zaradi njegove barve las poimenovali »Črni«\, drugega pa »Beli« Evald. \n  \nIz življenja …\nČrnolasi in plavolasi sv. Evald sta bila rodna brata\, bratranca ali zgolj brata po veri.  \nŠolala sta se na Irskem. Zlasti črnolasi Evald je bil odličen poznavalec Svetega pisma\, oba pa sta bila zelo pobožna in pogumna. \nProti koncu 7. stoletja so ju poslali kot oznanjevalca na pogansko Saško\, da bi tam misijonarila. Evangelij sta oznanjala tako goreče\, da ju tudi grožnje razjarjenih poganov niso mogle odvrniti od njunega dela. \nKo sta nekoč spet pridigala\, so ju napadli. Plavolasega Evalda so ubili z mečem\, črnolasega pa so ubili po strašnem mučenju. Njuni trupli so vrgli v reko. To se je zgodilo 3. oktobra leta 693 v Dortmundu. \nLegenda pravi\, da je voda trupli nesla proti toku in da ju je obdajal svetel sij\, da so ju lahko našli in pokopali. \nPozneje je frankovski kralj Pipin dal njuni trupli prepeljati v Köln\, kjer so ju v srednjem veku zelo častili. \n  \nGradiva:\n\nDva Evalda (v ang.) – 2:51 min: https://gloria.tv/post/LKzR94hFCbVp4rvz6mFZLxpRD\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-evald-beli-in-crni/2026-10-03/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/10/Sv.-Evald-2.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261004
DTEND;VALUE=DATE:20261005
DTSTAMP:20260604T191038
CREATED:20201003T154403Z
LAST-MODIFIED:20240923T104122Z
UID:10003445-1791072000-1791158399@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Frančišek Asiški: Prvi svetnik s Kristusovimi ranami?
DESCRIPTION:4. oktobra obhajamo god sv. Frančiška Asiškega\, ki je ustanovitelj reda manjših bratov\, klaris in tretjega reda.  \nZnan je po svojem uboštvenem življenju in spoštljivem sobivanju s Stvarstvom.  \nJe tudi prvi (pri)znani primer svetnika s Kristusovimi ranami. \n\nIz življenja …\nSv. Frančišek se je rodil leta 1181/82 v Assisiju kot Janez Bernardone\, a so ga vsi klicali Frančišek (Francesco). Njegova mati Pika je bila Francozinja\, oče Peter pa premožen trgovec s suknom. Frančišek je do svojega štiriindvajsetega leta živel precej lahkomiselno življenje. Očetu je pomagal pri prodaji blaga\, njegova glavna »dejavnost« pa so bile zabave in druženje s prijatelji. Povsod je moral biti glavni\, »kralj zabave«. Mladi Frančišek si je zelo želel postati vitez\, a je bil kmalu ujet v vojni s Peruggio in imel v ječi eno leto časa za razmislek o svojem življenju. Po prihodu iz ječe je zabave zamenjal s samoto v naravi in z druženjem s siromašnimi ljudmi\, zlasti z gobavci. \nPotem pa pride do popolnega preobrata v njegovem življenju. V svoji duši je slišal Božji klic in se mu odzval. Med molitvijo v napol razpadli cerkvici sv. Damijana sliši Jezusov glas s križa: »Frančišek\, pojdi in popravi mojo razpadajočo hišo!« Njegovi prvi »nalogi« sta bili ureditev zapuščenih cerkva sv. Damijana in sv. Marije Angelske\, imenovane Porciunkula. Ko njegov oče odkrije\, da na skrivaj prodaja njegovo blago\, da bi imel denar za obnovo cerkva\, sledi Frančiškov drugi korak. \nOdpove se bogatemu življenju\, odreče se celo svojim staršem in dediščini\, zavedajoč se\, da lahko Jezusu sledi le tisti\, ki se je pripravljen odpovedati vsemu. Zavestno postane »najmanjši med najmanjšimi«. Dobesedno vzame Jezusove besede ob odpošiljanju učencev: »Ne nosite s seboj ne denarnice ne torbe ne sandal« (Lk 10\,4). Hoditi je začel bos\, oblečen v grobo sivorjavo haljo opasano z vrvjo ter s svojim radikalnim uboštvom pričevati o veliki Božji ljubezni. Hotel je živeti v uboštvu\, kot je živel Kristus in apostoli. \nKmalu so se njegovemu idealu pridružili tovariši in Frančišek je kmalu spoznal\, da njegova skupnost potrebuje pravilo. Okoli leta 1210 je v Rimu dobil papeško dovoljenje za red manjših bratov. Vedno več mladih moških se je pridružilo redu. V Assisiju so si postavili koče okoli porcijunkulske cerkvice. \nDve leti kasneje je skupaj s sv. Klaro Asiško iz plemiške družine ustanovil drugi\, ženski red: klarise pri cerkvici sv. Damijana. \nOkoli leta 1221 je bil dodan še tretji red za laike. Redovne hiše so nastale po vsej Evropi. \nFrančišek\, ki je v času križarskih vojn zaman poskušal spreobrniti egiptovskega sultana\, si je prislužil njegovo spoštovanje. \nLeta 1224 je Frančišek prejel Kristusove rane\, iz katerih je pozneje večkrat tekla kri. Vedno znova so ga pestile bolezni\, na koncu je skoraj popolnoma oslepel. Zvečer 3. oktobra 1226 so ga na njegovo željo prinesli v porciunkulsko cerkvico in položili na gola tla\, kjer je za vedno zatisnil oči\, star komaj 44 let. \nŽe drugo leto po smrti je bil razglašen za svetnika. \n \n\nUpodobitve\nUmetniki ga najpogosteje upodabljajo odetega v preprosto oblačilo in s Kristusovimi ranami. Ob njem vidimo lobanjo\, knjigo\, križ\, podirajočo se cerkev\, lilijo\, jagnje ali volka. Včasih ga upodabljajo\, kako pridiga pticam\, pri negovanju gobavcev … \n\nZavetnik\nJe zavetnik Italije\, Assisija\, revnih\, frančiškanov\, trgovcev\, socialnih delavcev\, ekologov. Je priprošnjik proti glavobolu in kugi. \nMolitev sv. Frančiška Asiškega\nO vzvišeni in veličastni Bog\, razsvetli temine mojega srca. \nDaj mi pravo vero\, trdno upanje\, popolno ljubezen\, globoko ponižnost\, \nrazumnost in spoznanje\, da se bom držal tvojih zapovedi. Amen. \n\nGradiva:\n \n\nLaudato si’ mi signore – z odlomki iz FILMA Frančišek in Klara – 6:06 min\n\n  \n \n\nZgodba za otroke o sv. Frančišku Asiškem (v ang.) – 11:31 min: https://www.youtube.com/watch?v=53EwseKjkh8\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-francisek-asiski-prvi-svetnik-s-kristusovimi-ranami/2026-10-04/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/10/10.-4.-Sv.-Frančišek-Asiški1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261005
DTEND;VALUE=DATE:20261006
DTSTAMP:20260604T191038
CREATED:20201005T045504Z
LAST-MODIFIED:20241014T071051Z
UID:10003581-1791158400-1791244799@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveta Marija Favstina Kowalska: Glasnica Božjega usmiljenja
DESCRIPTION:5. oktobra praznujemo god sv. Marije Favstine Kowalske\, poljske redovnice in mistikinje\, ki je spodbujala pobožnost\, znano kot Božje usmiljenje. \n  \nIz življenja …\nSv. Favstina se je rodila 25. avgusta 1905 kot tretji izmed desetero otrok v revni in pobožni družini v poljski vasi Glogowiec. Pri krstu so ji dali imel Helena. Dvajsetletna je vstopila v Kongregacijo sester Marije Usmiljenja in prejela redovno ime Marija Favstina. Po raznih samostanih je vse življenje opravljala preprosta dela: bila je kuharica\, vrtnarica in vratarica. \nTa preprosta in skromna redovnica je po posebni božji milosti postala glasnica Božjega usmiljenja. Usmiljeni Jezus se ji je prvič prikazal 22. februarja 1931. Iz njegovega srca sta prihajala dva snopa žarkov v obliki krvi in vode. Jezus se ji je prikazal in razodel v več videnjih\, ter ji naročil naj širi češčenje Božjega usmiljenja\, rožni venec in litanije Božjega usmiljenja. \nSv. Favstina je imela tudi druge nadnaravne milosti\, kot npr. prerokovanje\, branje človeških src\, stigme\, videnja in drugo. \nZaradi tuberkuloze je umrla v sluhu svetosti 5. oktobra 1938\, stara komaj 33 let. Za njo je ostal njen dnevnik\, ki ga je začela pisati leta 1934. Iz njega veliko izvemo o sami sv. Favstini in o pobožnosti Božjega usmiljenja. \n  \nAli ste vedeli?\nSv. papež Janez Pavel II. je še posebej častil sv. Favstino in spodbujal pobožnost Božjega usmiljenja. Leta 1993 jo je razglasil za blaženo\, leta 2000 pa za sveto – obakrat na drugo velikonočno nedeljo (t. i. belo nedeljo)\, ki jo je določil za praznovanje nedelje Božjega usmiljenja. Omeniti pa velja\, da je na ta dan tudi sam umrl. \n  \nPodoba Jezusa z dvema žarkoma\n \nV zvezi s podobo je Jezus sv. Favstini obljubil: »Obljubljam\, da se tisti\, ki bo častil to podobo\, ne bo pogubil. Že na tem svetu mu obljubljam zmago nad sovražniki\, posebno še v smrtni uri. Jaz\, Gospod\, ga bom varoval kakor sovjo čast. Žarki na sliki označujejo kri in vodo\, ki je pritekla iz globine mojega usmiljenja takrat\, ko je bilo moje srce\, umirajoče na križu\, prebodeno s sulico.« \n  \nRožni venec božjega usmiljenja\nSv. Favstini je Jezus narekoval tudi molitev rožnega venca Božjega usmiljenja. V svojem dnevniku piše\, da je 14. septembra 1935 ob prihodu v kapelo v duši zaslišala\, kako naj moli »za pomiritev božje jeze«. \nMoli se podobno kakor navadni rožni venec: najprej očenaš in zdravamarijo ter vero. \nPri vseh petih desetkah na velikih jagodah (očenaša) molimo: »Večni Oče\, darujem Ti Telo in Kri\, dušo in božanstvo Tvojega preljubega Sina\, našega Gospoda Jezusa Kristusa\, v spravo za naše grehe in za grehe vsega sveta.« \nNa malih jagodah pa molimo: »Po Njegovem prebridkem trpljenju\, usmili se nas in vsega sveta.« \nNa koncu zadnje desetke se trikrat ponovi: »Sveti Bog\, sveti Močni Bog\, Sveti Nesmrtni Bog\, usmili se nas in vsega sveta.« \nKdor bo molil ta rožni venec\, je Jezus razodel sv. Favstini\, mu bo podelil veliko usmiljenje že v življenju\, posebno pa ob smrti. \n  \nUra velike milosti ob treh popoldne\nPobožnost\, ki je našemu Gospodu najljubša\, je češčenje njegovega trpljenja ob uri\, ko se spominjamo njegove smrti na križu. Po trpljenju in smrti Jezusa Kristusa se nam je odprlo Božje kraljestvo. Kakšna ljubezen bi morala napolnjevati naša srca in kako voljno bi morali odgovoriti na željo našega Gospoda\, ki je rekel s. Favstini: \n»Ob treh prosi Moje usmiljenje posebno za grešnike: čeprav za kratek trenutek se potopi v moje trpljenje\, posebno v mojo zapuščenost v trenutku agonije. To je ura velike milosti za ves svet. V tej uri ne bom odrekel ničesar duši\, ki me bo prosila po zasluženju mojega trpljenja. Spominjam te\, hči moja\, da se vedno\, ko ura bije tri\, popolnoma potopiš v moje usmiljenje\, ga častiš in poveličuješ\, kličeš Njegovo vsemogočnost na ves svet\, posebno na uboge grešnike; v tem trenutku se namreč Usmiljenje odpre na široko za vsako dušo. V tej uri lahko dosežeš s svojo priprošnjo vse zase in za druge; to je čas milosti za ves svet – trenutek\, ko je Usmiljenje zmagalo nad pravičnostjo. Hči moja\, poskušaj\, če je le mogoče\, moliti križev pot v tej uri\, če ti dolžnosti to dovoljujejo\, če pa to ni možno\, vsaj vstopi v kapelo za trenutek in polasti v presvetem oltarnem zakramentu moje srce\, ki je polno milosti\, potopi se v molitev\, kjerkoli si\, pa čeprav za kratek čas.« \n  \nPriporočljiva molitev ob treh popoldne\nTi si izdihnil\, Jezus\, toda vir življenja je stekel za duše in ocean usmiljenja se je odprl za ves svet.  \nO vir življenja\, neizmerno\, nedoumljivo Božje usmiljenje\, obdaj ves svet in se razlij na nas.  \nO kri in voda\, ki sta pritekli iz srca Jezusovega kot vir usmiljenja za nas\, zaupam v vaju. Amen. \n\nZavetnica\nSv. Favstina je zavetnica revnih družin\, otrok\, gospodinj\, kuharjev\, vrtnarjev\, vratarjev; mladih\, ki želijo v samostan. \n  \nGradiva:\n \n\nPričevanje papeža sv. Janeza Pavla II. o sv. Favstini Kowalski (v hr.) – 4:06 min: https://www.youtube.com/watch?v=mTaui38un9M\n\n  \n \n\nNapovednik FILMA o sv. Favstini: Ljubezen in usmiljenje – Napovednik FILMA (v ang.) – 2:01 min: https://www.youtube.com/watch?v=vXfIMCAA5SA\n\n  \n \n\nSv. Favstina – zgodba za otroke (v ang.) – 23:27 min: https://www.youtube.com/watch?v=WQPLAAQowmE\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-marija-favstina-kowalska-glasnica-bozjega-usmiljenja/2026-10-05/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/10/10.-05.-Sv.-Favstina-Kowalska1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261006
DTEND;VALUE=DATE:20261007
DTSTAMP:20260604T191038
CREATED:20201005T142420Z
LAST-MODIFIED:20250818T120626Z
UID:10003491-1791244800-1791331199@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Bruno: Ustanovitelj kartuzijanov
DESCRIPTION:Sv. Bruno je ustanovitelj najstrožjega reda v Katoliški Cerkvi\, to je kartuzijanskega reda.  \nDanes je v svetu samo 22 kartuzij\, od tega pet ženskih\, s skupaj približno 380 redovniki in redovnicami. Ena izmed njih je na naših tleh v Pleterjah. \n  \nIz življenja …\nSv. Bruno se je rodil okoli leta 1030 v Kölnu v plemiški družini. Po študiju in mašniškem posvečenju je bil več kot dvajset let voditelj stolniške šole v Reimsu. Poučeval je teologijo\, filozofijo ter latinski in grški jezik. Ponujeno škofovsko čast je zavrnil. \nKer mu ni bilo všeč posvetno življenje\, v katerem so vladali razkošje\, korupcija\, pohlep\, je vstopil k benediktincem\, a jih je zapustil\, ker se mu je zdelo življenje v njem preveč lagodno\, premalo strogo. \nLeta 1084 se je sv. Bruno po vrsti hudih razočaranj umaknil v Grenoble (Francija)\, kjer je medtem postal škof njegov nekdanji učenec Hugo. Ta mu v samotni neprehodni dolini podaril košček zemlje z imenom Chartreuse\, kjer je sv. Bruno s svojimi somišljeniki ustanovil naselbino samotarjev\, v kateri je združil samotarski in skupni način življenja. Vsak menih je imel svojo celico\, trikrat na dan so se zbrali v cerkvi pri korni molitvi. Živeli so v popolnem molku. V svojih celicah so preživeli dneve v molitvi\, študiju in ročnem delu; mesa niso uživali. S tem je sv. Bruno benediktinsko pravilo zelo poostril in položil temelje najstrožjemu redu v Katoliški cerkvi: kartuzijanskemu redu. Tu je nastala Velika kartuzija\, ki je še danes matični samostan reda. \nLeta 1090 ga je papež Urban II.\, ki je bil tudi njegov nekdanji učenec\, povabil v Rim za svetovalca\, a sv. Bruno na papeškem dvoru ni ostal dolgo\, saj se v tej vlogi ni počutil dobro. Papež je spoznal\, da mu bo Bruno več pomagal z molitvijo v samoti kot kardinal na papeškem dvoru\, zato je pristal\, da se je leta 1092 umaknil v samoto La Torre v Kalabriji (Italija)\, kjer je ustanovil nov kartuzijanski samostan San Stefano del Bosco\, kjer je preživel zadnja leta svojega življenja. V njem je bil opat\, poleg molitve in dela pa je pisal tudi knjige. Umrl je 6. oktobra leta 1101. \n  \nUpodobitve\nUmetniki sv. Bruna upodabljajo kot kartuzijana v belem habitu s kapuco. Pogosto drži kazalec na ustnicah. Upodabljajo ga še z lobanjo\, knjigo\, križem\, mitro ali sedmimi zvezdami. \n  \nZavetnik\nJe zavetnik kartuzijanov\, priprošnjik proti obsedenosti in kugi. \n  \nKartuzije v Sloveniji\nV Sloveniji so delovale štiri kartuzije\, in sicer Žiče (1160)\, Jurklošter (1173)\, Bistra (1255) in edina še danes delujoča kartuzija v Pleterjah (1407). \n  \nDNEVNI RED red ob delavnikih v samostanu Pleterje:\n\n\n\n\nPatri\nBratje\n\n\n23.00\njutranjice bl. device Marije v celici\n\n\n\n\n23.30 \n\n\nJUTRANJICE v cerkvi \n\n\n\n\nhvalnice v cerkvi\nMarijine hvalnice v celici\nosebna molitev v celici\n\n\n6.00\nprima v celici\n\n\n\npremišljevanje in molitev\nmolitev\, premišljevanje in branje Svetega pisma\n\n\n7.00\n\nADORACIJA v cerkvi (prostovoljno) \n\n\n\n7.15\n\nZBORNA MAŠA \n\n\n\n8.00\ntiha maša v kapelici\nterca v celici\nbranje Svetega pisma\nročno delo\, študij\nterca v celici\ndelo\n\n\n11.00\nseksta v celici\, kosilo\, počitek\n\n\n13.00\nnona v celici\n\n\n\nročno delo\, študij\ndelo\n\n\n15.30\nMarijine večernice v celici\n\n\n15.45\nvečernice v cerkvi\n\n\n17.00\nvečerja\, molitev\, branje\nkonec dela\nvečernice\, večerja\n\n\n18.00\n\nSKLEPNA MOLITVENA URA \n\n\n\n\nMladi bratje\, ki so še v noviciatu\, imajo eno uro manj dela kot starejši\, saj morajo posvetiti ta čas študiju krščanskega nauka in\, če je potrebno\, slovenskega jezika. \n\nGradiva:\n\nKartuzijani in kartuzija Pleterje: http://www.kartuzija-pleterje.si/slo/index_slo.html\n\n \n\nSv. Bruno (v hr.) – 3:10 min: https://www.youtube.com/watch?v=udD66yduEqY\n\n  \n \n\nVelika Kartuzija (ob glasbi) – 8:10 min: https://www.youtube.com/watch?v=17dtFuMZqLE\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-bruno-ustanovitelj-najstrozjega-reda/2026-10-06/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/10/sv.-Bruno.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261007
DTEND;VALUE=DATE:20261008
DTSTAMP:20260604T191038
CREATED:20201006T144404Z
LAST-MODIFIED:20241007T083254Z
UID:10003496-1791331200-1791417599@portal.pridi.com
SUMMARY:Praznik rožnovenske Matere Božje
DESCRIPTION:Praznik rožnovenske Matere Božje je pravzaprav spomin na zmago krščanske vojske nad Turki v znameniti pomorski bitki pri Lepantu 7. oktobra 1571. \n  \nO prazniku …\nZmago v tej bitki so kristjani s papežem Pijem V. pripisovali goreči molitvi rožnega venca\, v kateri so prosili Marijo pomoči. Papež Pij V. je namreč katoliške vernike pozval k molitvi rožnega venca\, v kateri so prosili Marijo pomoči. To zmago so pripisovali molitvi rožnega venca. Na dan odločilne bitke 7. oktobra 1571 so se namreč zbrale bratovščine rožnega venca in goreče molile to molitev. \nPoznejši papeži\, zlasti Leon XIII.\, ki je napisal kar 16 okrožnic o rožnem vencu\, so to molitev pospeševali. Papež Leon XIII. je oktober uvedel kot mesec rožnega venca. \nK širjenju te molitve so prispevala tudi prikazovanja v Lurdu in Fatimi ter stiske krščanskega ljudstva. \n  \nMolitev rožnega venca\nMolitev rožnega venca se je izoblikovala ob koncu 16. stoletja in je obsegala tri dele po 50 Zdravamarij. Ta oblika je ostala nespremenjena do konca 20. stoletja\, ko je papež sv. Janez Pavel II. dodal še četrti\, t. i. svetli del\, za razumevanje in bolj pobožno molitev rožnega venca pa je leta 2002 izdal Apostolsko pismo Rožni venec Device Marije. \n  \nVeseli del\nGovori o Jezusovem ROJSTVU. Skrivnosti:\n1. ki si ga Devica od Svetega Duha spočela\n2. ki si ga Devica v obiskovanju Elizabete nosila\n3. ki si ga Devica rodila\n4. ki si ga Devica v templju darovala\n5. ki si ga Devica v templju našla \n  \nSvetli del \nGovori o Jezusovem ŽIVLJENJU in DELOVANJU. Skrivnosti:\n1. ki je bil krščen v Jordanu\n2. ki je v Kani naredil prvi čudež\n3. ki je oznanjal božje kraljestvo\n4. ki je na gori razodel svoje veličastvo\n5. ki je postavil sveto evharistijo \n  \nŽalostni del\nGovori o Jezusovem TRPLJENJU in smrti. Skrivnosti:\n1. ki je za nas krvavi pot potil\n2. ki je za nas bičan bil\n3. ki je za nas s trnjem kronan bil\n4. ki je za nas težki križ nesel\n5. ki je za nas križan bil \n  \nČastitljivi del\nGovori o Jezusovem VSTAJENJU. Skrivnosti:\n1. ki je od mrtvih vstal\n2. ki je v nebesa šel\n3. ki je Svetega Duha poslal\n4. ki je tebe\, Devica\, v nebesa vzel\n5. ki je tebe\, Devica\, v nebesih kronal \n\nGradiva:\n \n\nRožnovenska Mati Božja (v ang.) – 2:25 min: https://www.youtube.com/watch?v=BYAq73_65-w\n\n  \n \n\nRožnovenska Mati Božja (v hr.) – 3:44 min: https://www.youtube.com/watch?v=v5vDk-m-1Ho\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/praznik-roznovenske-matere-bozje/2026-10-07/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/10/10.-07.-Rožnovenska-Devica-Marija1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261008
DTEND;VALUE=DATE:20261009
DTSTAMP:20260604T191038
CREATED:20201007T161253Z
LAST-MODIFIED:20241007T083513Z
UID:10003502-1791417600-1791503999@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Simeon: Za blagoslov otrok
DESCRIPTION:Sv. Simeon\, prerok in svetopisemski mož\, ni bil duhovnik. \n  \nIz življenja …\nSv. Simeon je bil star pravičen in bogaboječ človek – laik\, ki je živel v Jeruzalemu in mu je bilo prerokovano\, da ne bo umrl prej\, dokler ne bo videl Jezusa. In dočakal je ta dan ter prerokoval\, da je Jezus luč v razsvetljenje poganov. \nSv. Luka je zapisal (Lk 2\,25-35): In ko so starši prinesli dete Jezusa (v tempelj) …\, ga je tudi Simeon vzel v naročje\, slavil Boga in rekel: \n»Gospodar\, zdaj odpuščaš svojega služabnika \npo svoji besedi v miru\, \nkajti moje oči so videle tvojo rešitev\, \nki si jo pripravil pred obličjem vseh ljudstev …« \n  \nPotem ko je bil Simeon kot predstavnik starozaveznega ljudstva prepoznal Jezusa kot Mesija\, je blagoslovil Marijo in Jožefa ter rekel Mariji\, da je Jezus postavljen v padec in vstajenje mnogih v Izraelu in v znamenje\, ki se mu nasprotuje in da bo njeno lastno dušo presunil meč bolečin. \n  \nUpodobitve\nUmetniki Simeona upodabljajo kot starčka z malim Jezusom v naročju. \n\nZavetnik\nSv. Simeon je zavetnik Zadra (Hrvaška)\, za blagoslov otrok. \n  \nGradiva:\n \n\nSv. starec Simeon (v hr.) – 2:26 min: https://www.youtube.com/watch?v=KjQxZqFWn3E\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-simeon-za-blagoslov-otrok/2026-10-08/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/10/10.-08.-Sv.-Simeon1a.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261009
DTEND;VALUE=DATE:20261010
DTSTAMP:20260604T191038
CREATED:20201008T115609Z
LAST-MODIFIED:20260504T063903Z
UID:10003507-1791504000-1791590399@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Janez Henrik Newman: Svetnik\, ki nagovarja srce
DESCRIPTION:»Kakor se sončna ura ravna po SONCU\,  \ntako se hočem tudi jaz ravnati edinole po tebi\, Gospod\,  \nče me le hočeš sprejeti in me voditi.«  \n(J. H. Newman)\n  \nIz življenja …\nSv. Janez Henrik Newman (John Henry Newman) je bil rojen 1801 v Londonu kot najstarejši sin bankirja. Njegov oče je bil član prostozidarske lože\, mati pa kalvinske vere. Janez Henrik je že kot otrok je temeljito prebral Biblijo. Pri 16 letih je pod vplivom anglikanskega teologa Thomasa Scotta doživel svoje »prvo spreobrnjenje«. Po študiju literature\, matematike\, prava in nato še teologije na Oxfordu ter nekaj letih profesure je bil leta 1825 posvečen v duhovnika v anglikanski Cerkvi. Postal je vikar univerzitetne cerkve v Oxfordu. S svojimi poglobljenimi in bogatimi pridigami je nato osem let poučeval in vzgajal svoje poslušalce\, zlasti študente in učitelje. Newman je objavil pridige v seriji knjig\, v katerih se je zavzemal za anglikansko cerkev kot srednjo pot (»via media«) med protestantizmom in Katoliško cerkvijo\, zaradi česar je zaslovel po vsej državi\, a postal sumljiv pri hierarhiji. Želel je prenoviti anglikansko državno Cerkev z vrnitvijo k izvirom. Prenova je kasneje dobila ime oxfordsko gibanje. \n \nLeta 1842 se je Newman umaknil iz javnega življenja in se po treh letih obsežnih študij\, zlasti zgodnjih cerkvenih očetov in svetnikov\, spreobrnil v katoliško vero\, ki je bila takrat v Angliji povezana z družbenim izobčenjem. Zapuščal je Cerkev\, v kateri je bil rojen in krščen in jo je iskreno ljubil. \nZ nekaterimi prijatelji\, ki so tudi postali katoličani\, je odšel v Rim\, kjer je leta 1847 prejel duhovniško posvečenje. \nKo se je vrnil v Anglijo\, je v Birminghamu\, kasneje pa tudi v Londonu\, ustanovil oratorij\, duhovniške skupnosti po vzoru sv. Filipa Nerija. Po letu 1850\, ko je bila Katoliška cerkev v državi ponovno »dovoljena«\, je postal eden najbolj znanih cerkvenih obrazov v Angliji. Štiri leta je bil tudi rektor novoustanovljene katoliške univerze v Dublinu. Newman je učil\, da če smo sprejeli Kristusovo resnico in zastavili svoje življenje zanj\, ne more biti ločenosti med tem\, kar verujemo ter med tem\, kako živimo svoje življenje. \nNeutrudno si je prizadeval dvigniti vero in samozavest katoliških laikov – pogosto gre za irske delavce\, ki v viktorijanski dobi niso bili veliko cenjeni. \nPriznanja je Newman doživel šele na tara leta. Leta 1877 je bil imenovan za prvega častnega profesorja v Oxfordu\, leta 1879 ga je papež Leon XIII. imenoval za kardinala. Njegovo kardinalsko geslo je bilo: Srce govori srcu. Od leta 1886 je njegovo zdravje začelo pešati. \nUmrl je leta 1890 zaradi pljučnice v Birminghamu. \nZa njim je ostalo več kot 80 knjig pridig\, teoloških del\, dva romana in pesmi. \n  \nČeščenje\nPapež Benedikt XVI. ga je leta 2010 razglasil za blaženega\, papež Frančišek pa leta 2019 za svetega. \n  \nGradiva:\n\nSV. JANEZ HENRIK NEWMAN. ŠMARNICE za odrasle\, Bogdan Dolenc – slov.\n\n  \n\nMISLI sv. J. H. Newmana ob POSTNEM ČASU – slov.\n\n  \n\nMISLI sv. J. H. Newmana ob POSTNEM ČASU – slov.\n\n  \n\nKRIŽEV POT sv. J. H. Newmana – slov.\n\n  \n\nMISLI sv. J. H. Newmana pred VNEBOHODOM: Pot k Očetu – slov.\n\n  \n\nMOLITVE za pomoč v trpljenju sv. J. H. Newmana – slov.\n\n  \n \n\nsv. Janez Henrik Newman\, svetnik: https://www.youtube.com/watch?v=inTlXymu70s\n\n  \n \n\nŽivljenje sv. Janeza Henrika Newmana (v ang.): https://www.youtube.com/watch?v=AoChOhQ0Z1E\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-john-henry-newman-svetnik-ki-nagovarja-srce/2026-10-09/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/10/10.-9.-Newman1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261010
DTEND;VALUE=DATE:20261011
DTSTAMP:20260604T191038
CREATED:20201009T181615Z
LAST-MODIFIED:20241009T120455Z
UID:10003512-1791590400-1791676799@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Daniel Comboni: Ustanovitelj kombonijancev
DESCRIPTION:Sv. Daniel Combani\, misijonski škof\, je deloval kot misijonar v Sudanu\, kjer je pred njim oral ledino slovenski svetniški kandidat Ignacij Knoblehar. Nekajkrat sta se osebno srečala. \nUstanovil je misijonski redovni skupnosti kombonijance in kombonijanke\, ki imajo danes več kot 4000 članov po vsem svetu. \n  \nIz življenja …\nSv. Daniel Combani se je rodil 15. marca 1831 v kraju Limone ob Gardskem jezeru v Italiji. Bil je edini preživeli od osmih otrok pobožne družine. Spodbudo za misijon v Afriki je dobil v šoli od duhovnika Nicola Mazza. \nŠtudiral je teologijo\, medicino in mnoge tuje jezike. \nLeta 1854 je bil posvečen v duhovnika. \nLeta 1864 je sestavil misijonski za evangelizacijo Srednje Afrike\, ki je med drugimi vključeval oznanjevanje evangelija s pomočjo domačih afriških duhovnikov in sodelavcev ter osvoboditev od suženjstva. Leta 1867 je našel priložnost\, da je papežu Piju IX. predstavil svoj program\, in v Veroni odprl svoj misijonski zavod za Afriko\, iz katere so se razvili redovniki kombonijanci\, in odprl svojo prvo podružnico v Kairu. Naslednje leto je iz zvestobe papežu zavrnil državno čast in več let potoval po Evropi\, da je zbral sredstva za svoje misijonske projekte. \nNa 1. vatikanskem koncilu je sodeloval kot svetovalec veronskega škofa in za svoje projekte požel naklonjenost koncilskih očetov in papeža. \nLeta 1872 je v Veroni zaživela njegova ženska misijonska družina\, pozneje imenovane misijonske sestre kombonijanke. \nLeto pozneje je sam odpotoval v Kartum in tu postal škof in apostolski vikar za osrednjo Afriko. V najtežjih pogojih je obiskoval misijonske postaje\, ki jih je ustanovil in se sestal s krajevnimi plemenskimi voditelji\, da bi se pogajal o odpravi suženjstva. V letih 1877 in 1878 je današnji Sudan zaradi naravnih nesreč in lakote izgubil polovico prebivalstva\, vključno s številnimi sodelavci Combonija. \nV začetku oktobra 1881 ga je nenadoma začela tresti mrzlica\, ki ji je podlegel 10. oktobra v Kartumu. \nLeta 1996 je bil razglašen za blaženega\, leta 2003 pa za svetega. \n  \nGradiva:\n \n\nSv. Daniel Combani (v hr.) – 3:44 min: https://www.youtube.com/watch?v=1RtF2IcDbkI\n\n  \n \n\nSv. Daniel Comboni – animirani film – 10:41 min: https://www.youtube.com/watch?v=zjNru_dgnDs\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-daniel-comboni-srecal-se-je-z-nasim-ignacijem-knobleharjem/2026-10-10/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/10/10.-10.-Sv.-Daniel-Combani1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261011
DTEND;VALUE=DATE:20261012
DTSTAMP:20260604T191038
CREATED:20200601T104019Z
LAST-MODIFIED:20251007T060314Z
UID:10003563-1791676800-1791763199@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Janez XXIII.: Papež Janez Dobri\, sklical 2. vatiknski koncil
DESCRIPTION:Sv. Janez XXIII. je “revolucionarni” papež\, ki je odprl 2. vatikanski koncil. \n  \nIz življenja …\n\nRojen je bil 25. novembra 1881 v lombardski vasici Sotto il Monte pri Bergamu v revni kmečki družini kot četrti otrok od štirinajstih z imenom Angelo Giuseppe Roncalli. Obiskoval je semenišče v Bergamu in nadaljeval študij teologije v Rimu\, kjer je bil leta 1904 posvečen v duhovnika. \nV času prve svetovne vojne je bil vpoklican v vojsko kot bolničar. V škofiji Bergamo je služil v semenišču ter delal z mladimi. \nV Rimu je bil profesor patristike na lateranski univerzi. Leta 1925 je bil posvečen za škofa. »Pokorščina in mir« je bilo njegovo škofovsko geslo. Vstopil je v diplomatsko službo Svetega sedeža in odšel v Bolgarijo\, Turčijo in Grčijo\, a to je bilo med drugo svetovno vojno. Leta 1945 postane nuncij v Parizu (Francija)\, leta 1953 pa beneški patriarh in kardinal. \nPo smrti papeža Pija XII. je 28. oktobra 1958 izvoljen za papeža. Kot papež si je izbral ime Janez. Morda so zaradi njegove visoke starosti pričakovali\, da bo le »prehodni papež«\, tradicionalni papež\, a navdihnjen s Svetim Duhom za božič leta 1959 napove 2. vatikanski koncil in ga odpre 11. oktobra 1962 v baziliki sv. Petra. Sam je vodil sicer le dve seji koncila; umrl je za rakom v Rimu 3. junija 1963 na binkoštni ponedeljek\, v starosti 82 let. \nDanes je znan kot »revolucionarni« papež\, ki je odprl okna\, da bi v Cerkvi zapihal svež veter. Je eden izmed najvplivnejših papežev v zgodovini. \n»Il Papa buono – dobri papež«\, kot ga ljubkovalno imenujejo Italijani\, počiva pod Hieronimovim oltarjem v baziliki sv. Petra. Leta 2000 je bil razglašen za blaženega\, leta 2014 pa za svetnika. \nNjegov praznični dan je ponekod dan otvoritve drugega vatikanskega koncila\, in ne dan njegove smrti. \nS petnajstimi leti je začel pisati duhovni dnevnik Dnevnik duše\, ki je izšel tudi v slovenščini. \n  \nUpodobitve\nIz njegovih fotografij lahko opazimo\, da je bil majhne in čokate postave\, a človek velike dobrote in miline. \n  \nGradiva:\n\nMISLI sv. Janeza XXIII.: Šel bom v Jezusovo šolo\n\n  \n \n\nSv. Janez XXIII. (v hr.) – 5:26 min: https://www.youtube.com/watch?v=JYV80_bSrFo\n\n  \n \n\nFILM – Dobri papež: Janez XXIII. (v ang.) – 1:56:33 min: https://www.youtube.com/watch?v=PlaJV0UZqxo\n\n  \n\nSv. Janez XXIII. (v ang.) – 8:53 min: https://saltandlighttv.org/john23/\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-janez-xxiii-dobri-papez-revolucionarni-papez/2026-10-11/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/06/06.-03.-sv.-Janez-XXIII.-dobri-papež1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261012
DTEND;VALUE=DATE:20261013
DTSTAMP:20260604T191038
CREATED:20201011T175256Z
LAST-MODIFIED:20251002T072306Z
UID:10003486-1791763200-1791849599@portal.pridi.com
SUMMARY:Sv. Karlo Acutis: Svetnik v jeansu in supergah
DESCRIPTION:Na vprašanje o svojih prihodnjih načrtih je sv. Karlo (Carlo) Acutis\, ki je umrl 12. oktobra 2006 pri 15 letih zaradi levkemije\, odgovoril: »Vedno biti združen z Jezusom – to je moj življenjski načrt«.   \n  \nIz življenja …\nSv. Karlo Acutis se je rodil leta 1991 v Londonu\, kjer so delali njegovi starši\, potem pa se je družina vrnila v Italijo.  Bil je običajen fant\, vesel\, miren\, iskren\, rad je pomagal drugim in se družil\, imel je prijatelje. Izredno nadarjen je bil za delo z računalniki. Rad je programiral in tehnološko znanje uporabljal za širjenje lepega sporočila naše vere. \nOdkar je prejel prvo sveto obhajilo\, se je vsak dan udeležil svete maše in veliko premolil. K spovedi je hodil tedensko. Popolnoma ga je prevzela ljubezen do Boga in svete evharistije. Eden od njegovih največjih informatičnih podvigov je bil povezan prav s slednjim: katalogizacija ehvarističnih čudežev iz vsega sveta. Projekt je začel pri 11. letih. Tedaj je starše prosil\, da so ga začeli voziti po vseh svetih krajih\, kjer so se zgodili evharistični čudeži\, ki so priznani od Cerkve. Po dveh letih in pol je končal s projektom. Uspelo mu je obiskati več kot 136 krajev evharističnih čudežev in ustvariti spletno stran o evharističnih čudežih iz vsega sveta.  \nZaradi njegove neverjetne velikodušnosti so ga zanimali vsi ljudje: neznanci\, invalidi\, otroci\, berači … Biti blizu Karla je pomenilo biti blizu izvira sveže vode. \nBil je in ostaja vzor zlasti mladim\, ki se sprašujejo\, ali je sploh mogoče biti hkrati svet\, normalen in edinstven. »Vsi ljudje so rojeni kot izvirniki«\, je rekel Karlo\, »a mnogi umrejo kot kopije«. Karlo je želel umreti kot original. To je zanj pomenilo\, da ga vodi Kristus\, na katerega je bil vedno osredotočen. \nPapež Frančišek ga je 10. oktobra 2020 razglasil za blaženega. Poudaril je\, da nam je Carlo lahko zgled tudi v tem\, kako splet in tehnologijo uporabiti za dobre namene. \n  \nAtributi\nNjegovi najpogostejši atriburi so prenosnik\, rožni venec in Najsvetejše. \n  \nZavetnik\nSv. Karlo Acutis je zavetnik mladih in računalniških programerjev. \n  \nSvetnik Oratorja 2021\nSnovalci ORATORIJA so se odločili\, da otroke leta 2021 navdihuje prav Karlo Acutis. \n»Vsi ljudje so rojeni kot izvirniki\, a mnogi umrejo kot fotokopije.« \n»Moj življenjski program je biti vedno blizu Jezusu.« \n»Svetost ni v dodajanju\, temveč odvzemanju: manj prostora zame in več za Boga.« \n»Če bi ljudje vedeli\, kaj je večnost\, bi naredili vse\, da spremenijo svoje življenje.« \n(Karlo Acutis) \n\nGradiva:\n  \n\nCITATI mame o svojem sinu sv. Karlu Akutisu\n\n  \n \nSpoznaj Karla Acutisa (v slov. in ang.) – 3:05 min: https://www.youtube.com/watch?v=e_pUNA9W8Cc \n\n \n\nAntonia Acutis: “Karlo je bil božji vplivnež” (1. del)\n\n  \n \n\nAntonia Acutis: “Imamo nov Karlov čudež\, ki se je zgodil po beatifikaciji!” (2. del)\n\n  \n \n\nFotografije in videi s sv. Karlom Acutisom – 4:13 min: https://www.youtube.com/watch?v=vK404haEznM\n\n  \n \n\nŽivljenje sv. Karla Acutisa (v ang.) – 7:02 min: https://www.youtube.com/watch?v=yC_oZIY_f5w\n\n  \n \n\nO mladem Karlu Acutisu (v ang.) – 1:07 min: https://www.youtube.com/watch?v=mOP3AxKH7R4\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/bl-carlo-acutis-mladi-cisto-svezi-svetnik/2026-10-12/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/10/10.-12.-Karel-Acutis1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261013
DTEND;VALUE=DATE:20261014
DTSTAMP:20260604T191038
CREATED:20201012T134339Z
LAST-MODIFIED:20241014T070415Z
UID:10003569-1791849600-1791935999@portal.pridi.com
SUMMARY:Bl. Aleksandrina Maria da Costa: Zavetnica mladih
DESCRIPTION:Aleksandrino Mario da Costa je sv. papež Janez Pavel II. leta 2004 razglasil za blaženo. \n  \nIz življenja …\nBl. Aleksandrina se je rodila 30. marca 1904 kot nezakonski otrok v kraju Balasar na Portugalskem. Bila je veselo\, razposajeno in ljubeče kmečko dekle. Z materjo in sestro je živela v hiši stricev. Ko je bila stara 14 let\, so v hišo nasilno vdrli trije moški in hoteli dekleta zlorabiti. Aleksandrina je skočila skozi okno štiri metre globoko in na dvorišču pobrala velik kos lesa\, ter se z njim vrnila v sobo in pogumno pregnala napadalce. A zaradi posledic tega padca je bilo njeno zdravje iz dneva v dan slabše … \nLeta 1925 jo je paraliza položila v posteljo. Več kot 30 let se je priklenjena na posteljo žrtvovala za spreobrnjenje grešnikov in za mir v svetu. Štiri leta je vsak petek po tri ure podoživljala Kristusovo trpljenje. Od leta 1942 (to je dobrih 13 let) ni razen vsakodnevne hostije zaužila ne hrane ne pijače. Njena ljubezen do evharistije in Marije ter njeno mistično življenje\, so vzor svetosti. \nKo je ohromela\, je skoraj tri leta neprestano prosila za čudežno ozdravljenje in se zaobljubila\, da bo v primeru uslišanja postala misijonarka. Ko je spoznala\, da je trpljenje njena življenjska poklicanost\, ga je z veseljem sprejela. Kot izraz globokega združenja s Kristusom je doživljala mistična videnja. \nNa njen predlog je papež Pij XII. oktobra 1942 v Fatimi človeštvo posvetil Brezmadežnemu srcu Marijinemu. \nUmrla je 13. oktobra 1955\, njeno telo pa počiva v kapeli cerkve v Balasarju. Tu je zapisano: “Grešniki\, če vam lahko posmrtni ostanki mojega telesa pomagajo pri odrešitvi\, se jim približajte\, stopite nanje in jih teptajte\, dokler ne izginejo. Toda ne grešite več; ne žalite našega Gospoda!” To izraža njeno življenje za odrešenje duš. \n  \nUpodobitve\nOhranjene so njene fotografije; na vseh lahko opazimo poseben smehljaj. \n  \nZavetnica\nJe zavetnica mladih\, spokornic\, proti nečistovanju. \n  \nGradiva:\n \n\nBl. Aleksandrina Maria da Costa (v ang.) – 13:35 min: https://www.youtube.com/watch?v=ptpUTupar7w\n\n  \n \n\nBl. Aleksandrina Maria da Costa (v ang.) – 4:32 min: https://www.youtube.com/watch?v=zCU89jmIWWU\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/bl-aleksandrina-maria-da-costa-zavetnica-mladih/2026-10-13/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/10/Aleksandrina-Costa.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261014
DTEND;VALUE=DATE:20261015
DTSTAMP:20260604T191038
CREATED:20201013T120255Z
LAST-MODIFIED:20251014T110110Z
UID:10003517-1791936000-1792022399@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Kalist I.: »Kalistove katakombe« v Rimu
DESCRIPTION:Sv. Kalist velja za enega najbolj »življenjskih« papežev svoje dobe. Papeževal je pet let (217-222)\, najbolj znan pa je po t. i. »Kalistovih katakombah« v Rimu\, ki jih je upravljal preden je postal papež. \n  \nIz življenja …\nO sv. Kalistu je znano\, da se je rodil kot suženj leta 155 v Rimu. Kot osvobojenec je bil po nedolžnem kaznovan zaradi poneverbe denarja na bičanje in prisilno delo v rudnikih na Sardiniji. Osvobodila ga ugledna Rimljanka Marija z drugimi kristjani. Papež Zefirin\, ki je poznal njegovo nadarjenost in pobožnost\, ga je poklical v Rim in posvetil v diakona. V upravo mu je izročil pokopališče\, danes tako imenovane »Kalistove katakombe« ob stari Apijski cesti. Skrbel je tudi za cerkveno premoženje\, s tem pa za reveže in trpeče kristjane. \nPo smrti papeža Zefirina so ga izvolili za papeža. Kot papež je ostal ponižen\, ohranil pa je velik čut za reveže in zapostavljene. \nHipolit in Teritulijan sta mu zamerila\, ker je bil prizanesljiv do tistih\, ki so odpadli od krščanske vere in se kasneje vrnili vanjo\, kakor tudi do nekaterih krivovercev. Nestrpnost do Kalista se je povečevala\, tako da ga je razjarjena množica vrgla skozi okno hiše\, kjer je z verniki obhajal bogoslužje. Umrl je leta 222 v Rimu. \nNjegove relikvije so kasneje prenesli v danes najstarejšo Marijino cerkev v mestni četrti Trastevere\, ki jo je dal zgraditi on sam; kot prvo cerkev v Rimu\, posvečeno Jezusovi materi Mariji. \n  \nUpodobitev\nUmetniki sv. Kalista upodabljajo kot bradatega papeža z mlinskim kamnom ali vodnjakom\, atributa njegovega domnevnega mučeništva. \n  \nZavetnik\nJe zavetnik grobarjev. \n  \nGradivo:\n\nMISLI sv. papeža Janeza XXIII. o Kalistovih katakombah: prostoru mučencev in upanja\n\n  \n \n\nKalist I.\, papež in mučenec (v hr.) – 2:32 min: https://www.youtube.com/watch?v=T6Vov3XzPE8\n\n  \n \n\nKalistove katakombe (v ang.) – 3:49 min: https://www.youtube.com/watch?v=EZ3IPc1bUuI\n\n  \n \n\nSv. Kalist (v ang.) – 1:37 min: https://www.youtube.com/watch?v=GNBg3GBK4qE\n\n  \n \n\nSv. Kalist (v ang.) – 1:56 min: https://www.youtube.com/watch?v=91g9I1XYJcM\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-kalist-i-kalistove-katakombe-v-rimu/2026-10-14/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/10/10.-14.-Sv.-Kalist1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261015
DTEND;VALUE=DATE:20261016
DTSTAMP:20260604T191038
CREATED:20201014T101721Z
LAST-MODIFIED:20241014T063001Z
UID:10003523-1792022400-1792108799@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveta Terezija Avilska: Terezija Velika
DESCRIPTION:Sv. Terezija Avilska oz. Terezija Velika je prenoviteljica karmeličanskega reda\, pisateljica\, mistikinja in prva cerkvena učiteljica. \nZaupajmo Bogu\, ki nas ljubi bolj\, kot se sami. \n\nIz življenja …\n \nSv. Terezija se je rodila v španskem mestu Avila leta 1515 v družini s številnimi otroki. Njen ded je bil spreobrnjen kristjan iz judovske vere. Njen oče\, ki je bil trgovec\, si je kupil plemiški naziv. Poročil se je dvakrat. V prvem zakonu je imel tri otroke\, v drugem pa devet. Terezija je bila tretji otrok iz drugega zakona. Ko ji je pri dvanajstih letih umrla pobožna mati\, se je začela duhovno obračati na Božjo Mater Marijo. Že v otroških letih je bila navdušena nad življenjepisi svetnikov. Mislila je\, da zaradi svoje vesele narave\, ne bo rešila duše. \nDvajsetletna je vstopila v karmeličanski samostan\, kjer pa je vseh 150 redovnic živelo dokaj povprečno duhovno življenje. Terezija je vedno bolj spoznavala\, da vodila znotraj reda niso dovolj stroga. Pri štiridesetih letih je začela novo življenje\, kateremu je sledilo vse več sester. Ustanovila je prvi reformirani samostan t. i. bosonogih karmeličank in kasneje še druge. \nObiskala je mnoge karmeličanske samostane in izvaja reformo reda\, tako ženskega kot moškega. Pri tem je imela podporo znanega španskega mistika sv. Janeza od Križa. Zadnjih dvajset let svojega življenja je imela mnoga mistična doživetja in videnja. Po naročilu svojega spovednika jih je opisala v svojih večinoma avtobiografskih delih. Postane molitvena oseba\, ki ji za Boga ni nič težko storiti. Druge uči o različnih vrstah molitve: od ustne molitve do zrenja. \nPoleg številnih pisem je napisala avtobiografijo Lastni življenjepis\, Pot popolnosti\, Notranji grad in knjigo Ustanavljanje samostanov\, in vsa ta dela so dosegljiva tudi v slovenskem jeziku. \nUmrla je 4. oktobra 1582. \n  \nPrva cerkvena učiteljica?\nSv. Terezija Avilska je bila leta 1970 razglašena za cerkveno učiteljico. Je prva ženska\, ki je bila kadarkoli razglašena za učiteljico Cerkve. In sicer prav zaradi njene globoke izkušnje molitve. \n  \nUpodobitve\nUmetniki sv. Terezijo Avilsko najpogosteje upodabljajo kot karmeličanko z gorečim srcem z napisom IHS\, s knjigo\, angelom\, bičem\, trnjem\, puščico ali golobom. \n  \nZavetnica\nJe zavetnica karmeličank\, španskih pisateljev; pomočnica v duhovnih stiskah\, za milost\, da bi mogli moliti\, za notranje življenje; proti srčnim boleznim in glavobolu. \n  \nGradiva:\n\nKarmel v Sloveniji: http://karmelicanke.rkc.si/kazalo/\n\n  \n \n\nSv. Terezija Avilska (v hr.) – 5:17 min: https://www.youtube.com/watch?v=sJNJYieMFdM\n\n  \n \n\nSv. Terezija Avilska (v hr.) – 21:12 min: https://www.youtube.com/watch?v=2rWZgZTNkbw\n\n  \n \n\nSv. Terezija Avilska (v ang.) – 3:06 min: https://www.youtube.com/watch?v=PhBwlI90n4U\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-terezija-avilska-velika-svetnica/2026-10-15/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/10/10.-15.-Sv.-Terezija-Avilska1a.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261016
DTEND;VALUE=DATE:20261017
DTSTAMP:20260604T191038
CREATED:20201015T131527Z
LAST-MODIFIED:20241014T063318Z
UID:10003528-1792108800-1792195199@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveta Marjeta M. Alacoque: Pobudnica češčenja Srca Jezusovega
DESCRIPTION:Francoska redovnica sv. Marjeta Marija Alacoque je pobudnica češčenja Srca Jezusovega\, h kateremu jo je spodbujal sam Jezus v več videnjih. \n  \nIz življenja …\nSv. Marjeta M. Alacoque se je rodila leta 1647. Pri osmih letih ji je umrl oče\, zato jo je mati izročila v vzgojo klarisam v Charolles. Ker je v samostanu zbolela\, jo je mati po dveh letih vzela domov. Štiriindvajsetletna je vstopila v red sester Marijinega obiskanja v Paray-le Monial\, kjer je živela do svoje smrti. Šla je skozi mnogo preizkušenj\, a postopoma so jo sosestre vedno bolj cenile in tako je postala celo učiteljica novink. Umrla je leta 1690\, stara komaj triinštirideset let. \nZa Katoliško Cerkev je sv. Marjeta pomembna kot pospeševalka češčenja Srca Jezusovega. V samostanu je imela mnogo videnj. Leta 1673 je imela videnje Jezusa\, v katerem jo je prosil\, naj Cerkev počasti njegovo Presveto Srce in se mu posveti. Leta 1675 je prejela tudi Božje obljube in navodila glede obhajanja devetih prvih petkov\, na katere naj verniki zapored prejemajo sveto obhajilo. Sv. Marjeta se je z vsem srcem posvetila pobožnosti Srca Jezusovega. \nPo njeni smrti se je pobožnost prvih petkov hitro razširila po vsej Cerkvi\, njena priljubljenost pa se je pospešila leta 1920\, ko jo je papež Benedikt XV. razglasil za svetnico. \nV svoji okrožnici o Srcu Jezusovem leta 1956 papež Pij XII. poudarja\, da je po zaslugi sv. Marjete Alacoque pobožnost Srca Jezusovega postala splošno razširjena v Cerkvi. \n  \n \nUpodobitev\nUmetniki sv. Marjeto M. Alacoquejo najpogosteje upodabljajo kot redovnico med videnjem Odrešenikovega Srca. \n  \nZavetnica\nJe zavetnica sirot\, tistih\, ki trpijo zaradi otroške paralize in častilcev Srca Jezusovega. \n  \nGradiva:\n\nPPS premišljevanje o Srcu Jezusovemu – v SLOV.\n\n  \n \n\nSv. Marjeta Marija Alacoque (v ang.) – 1:21 min: https://www.youtube.com/watch?v=HQzkD9rAV8o\n\n  \n \n\nNapovednik novega FILMA o sv. Marjeti Mariji in Srcu Jezusovem (v ang.) – 2:17 min: https://www.youtube.com/watch?v=GzIi5v_5gKo\n\n  \n \n\nSv. Marjeta Marija Alacoque (v ang.) – 12:39 min: https://www.youtube.com/watch?v=IO3nvGTIMfM\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-marjeta-m-alacoque-videnja-srca-jezusovega/2026-10-16/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/10/sv.-Marjeta-A.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261017
DTEND;VALUE=DATE:20261018
DTSTAMP:20260604T191038
CREATED:20210915T100911Z
LAST-MODIFIED:20241014T063623Z
UID:10003533-1792195200-1792281599@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Ignacij Antiohijski: Tretji škof v Antiohiji
DESCRIPTION:Sv. Ignacij Antiohijski je tretji škof v Antiohiji (Sirija) po sv. Petru in Evodiusu. Prištevamo ga med apostolske očete. \n  \nIz življenja …\nSv. Ignacij je bil rojen sredi 1. stoletja. Če se je rodil v Antiohiji\, je v mladosti lahko srečal apostola Petra in Pavla. Po poročilu sv. Hieronima je bil učenec apostola Janeza. \nZaradi smrti\, ki ga je doletela\, mnogi predvidevajo\, da je bil suženjskega izvora\, a kljub temu mu je uspelo pridobiti dobro izobrazbo. Ko je spoznal različne vere\, se je spreobrnil v krščanstvo. Postal je antiohijski škof\, goreč pridigar\, navdušen za krščansko vero. \nKo se je z ladjo vozil ob obali Male Azije\, se je imel priložnost srečati s škofi krajevnih cerkva in njihovimi verniki. Ohranilo se je samo sedem pisem (Efežanom\, Magnezijcem\, Tralcem\, Rimljanom\, Filadelfijcem\, Smirčanom in sv. Plikarpu)\, s katerimi je vnemal ljudi za krščansko vero. \nV času vladanja cesarja Trajana (98-117) so ga obtožili\, da je kristjan. Mučili so ga in obsodili na smrt\, toda ni bil obglavljen\, ampak so ga v Rimu vrgli divjim zverem. Takšna smrt je ponavadi doletela tiste\, ki niso bili rimski državljani. \n  \nUpodobitve\nUmetniki ga najpogosteje upodabljajo kot starejšega škofa z brado v areni\, obkroženega z levi ali v okovih. Včasih drži srce. \n  \nZavetnik\nJe zavetnik vzhodne Cerkve in Cerkve v severni Afriki. Priporočajo se mu proti bolečinam v grlu. \n  \nGradiva:\n \nSv. Ignacij Antiohijski (v hr.) – 3:02 min: https://www.youtube.com/watch?v=MpbbFRwPmSI \n  \n \nSv. Ignacij Antiohijski (v ang.) – 1:57 min: https://www.youtube.com/watch?v=cxmQPPq9Nck \n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-ignacij-antiohijski-tretji-skof-v-antiohiji/2026-10-17/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2021/09/sv.-ignacij-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261018
DTEND;VALUE=DATE:20261019
DTSTAMP:20260604T191038
CREATED:20211017T181927Z
LAST-MODIFIED:20241014T104916Z
UID:10003597-1792281600-1792367999@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Luka: O izgubljenem sinu ...
DESCRIPTION:Od vseh štirih evangelistov edino Luka Jezusa osebno ni poznal. Nekaj časa je oznanjal krščanstvo skupaj s sv. Pavlom. \n“Svetega Luka sneg prikuka.”\n \n“Če žerjavi pred sv. Lukom od nas v tuje kraje ne gredo\, smemo upati\, da do božiča zime ne bo.” \n\nIz življenja …\nBesedilo iz sredine 2. stoletja takole predstavlja evangelista Luka: »Luka\, Sirijec iz Antiohije\, po poklicu zdravnik\, je postal učenec apostolov. Kasneje je postal Pavlov učenec in ostal pri tem apostolu do njegove smrti. … Umrl je poln Svetega Duha v Beociji v starosti 84 let … Po navdihu Svetega Duha je napisal evangelij.« \nIz uvoda Lukovega evangelija razberemo\, da je evangelij napisal za rimskega dostojanstvenika Teofila. Iz njega gre tudi sklepati\, da sam ni bil priča dogodkom\, ki jih je opisal v evangeliju: »Ker so že mnogi poskušali urediti poročilo o dogodkih\, ki so se zgodili med nami\, kakor so nam jih izročili tisti\, ki so bili od začetka očividci in služabniki besede\, sem sklenil tudi jaz\, ko sem vse od začetka natančno poizvedel\, tebi\, nadvse odlični Teófil\, vse po vrsti popisati\, da spoznaš zanesljivost naukov\, o katerih si bil poučen.« (Lk 1\,1-4) \nLukov evangelij se v marsičem razlikuje od drugih evangelijev. Piše o dogodkih iz Jezusovega otroštva\, ki jih drugi evangelisti ne omenjajo. Kot zdravnik je imel čut za bolnike\, zato Jezusa predstavi predvsem kot telesnega in dušnega zdravnika. Od vseh evangelistov je ravno Luka najbolj poudaril Jezusove trenutke molitve. V njegovem evangeliju sta obe zelo priljubljeni priliki\, to sta prilika o izgubljenem sinu in usmiljenem Samarijanu. Posebej poudari Jezusovo usmiljenje do žena\, carinikov in grešnikov. Sv. papež Janez Pavel II. je njegov evangelij v okrožnici O Božjem usmiljenju poimenoval »evangelij usmiljenja«. \nPoleg evangelija je sv. Luka napisal tudi Apostolska dela\, v katerih opisuje začetke Cerkve in širjenje krščanstva. Apostolska dela dopolnjujejo Lukov »novinarski značaj« z dragoceno obliko potopisa. Sv. Luka je bil namreč zvest sodelavec in spremljevalec sv. Pavla na njegovem drugem in tretjem misijonarskem potovanju. \nPo legendi je poznal Jezusovo mater Marijo\, od katere je izvedel podrobnosti iz Jezusovega otroštva. Tradicija mu pripisuje\, da je ravno on avtor Marijine podobe (Salus populi romani\, Zdravje rimskega ljudstva)\, ki jo danes častijo v cerkvi Marije Snežne v Rimu. Zagotovo pa je Mariji in Jezusu »naslikal« najlepšo podobo v svojem evangeliju. \nPo njegovi smrti so bile njegove relikvije najprej prenesene v Carigrad\, nato pa v cerkev sv. Justine v Padovi. \n  \nUpodobitve\nUmetniki sv. Luka najpogosteje s knjigo in peresom v roki. Pogosto je s (krilatim) volom ali s sliko Device Marije\, saj naj bi bil po legendi avtor prve Marijine slike. \n  \nZavetnik\nZaradi njegovega poklica so ga imenovali »ljubljeni zdravnik«; zaradi legende\, da je z Jezusom naslikal Devico Marijo\, so ga slikarji vzeli za svojega zavetnika – a zahvaljujoč pisnim delom\, ki jih je zapustil\, pa bi sv. Luka lahko imenovali »novinar« Jezusove dobe. \nLuka je zavetnik zdravnikov\, kiparjev\, krščanske umetnosti\, vezilcev\, vremena … \n  \nGradiva:\n \nSv. Luka\, evangelist (v hr.) – 3:22 min: https://www.youtube.com/watch?v=lVRv7vdDu0w \n  \n \nSv. Luka (v ang.) – 1:58 min: https://www.youtube.com/watch?v=36b7_VeczVo \n  \n \nKratek film: Prilika o izgubljenem sinu:  https://www.youtube.com/watch?v=xHGR8g2FcVk \n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-luka-pisec-prilike-o-izgubljenem-sinu/2026-10-18/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2021/10/sv.-Luka-1-1.jpg
END:VEVENT
END:VCALENDAR