BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//Zavod za pastoralno dejavnost Pridi.com - ECPv6.15.15//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-WR-CALNAME:Zavod za pastoralno dejavnost Pridi.com
X-ORIGINAL-URL:https://portal.pridi.com
X-WR-CALDESC:Dogodki za Zavod za pastoralno dejavnost Pridi.com
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:Europe/Ljubljana
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20250330T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20251026T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20260329T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20261025T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20270328T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20271031T010000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261117
DTEND;VALUE=DATE:20261118
DTSTAMP:20260604T202753
CREATED:20201116T125413Z
LAST-MODIFIED:20241114T112444Z
UID:10003704-1794873600-1794959999@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveta Elizabeta Ogrska: Zavetnica dobrodelnih ustanov
DESCRIPTION:Žena\, mati\, grofica\, dobrotnica\, tretjerednica – je pet besed\, s katerimi najkrajše opišemo sv. Elizabeto Ogrsko\, ki je umrla pri rosnih 24-ih letih. \n  \nIz življenja …\nSv. Elizabeta Ogrska ali Turinška se je rodila leta 1207 kot hči ogrskega kralja Andreju II. \nŽe kot mala deklica je bila iz političnih razlogov zaročena s turinškim grofom Ludvikom IV. in se preselila na njihov dvor\, kjer jo je vzgajala grofica Silvija. Sv. Elizabeta je močno napredovala tudi v duhovnem krščanskem življenju. Poročila se je pri 14-ih letih in srečno živela z možem\, s katerim je imela tri otroke. Najmlajšega otroka mož ni več videl\, ker je umrl v križarski vojni leta 1227. Sv. Elizabeta se je po moževi smrti še bolj posvečala duhovnemu življenju in pomagala revnim ter bolnim. Možev brat Raspe\, ki je prevzel oblast v Turingiji\, jo je pregnal z dvora\, da bi zagotovil dediščino svojemu sinu. Odvzeli so ji tudi otroke. \nSv. Elizabeta je kot tretjerednica vstopila v Frančiškov red in živela v pokori in siromaštvu. \nUmrla je 17. novembra 1231\, stara komaj štiriindvajset let v Marburgu\, kjer je tudi pokopana. \n  \nUpodabljanje\nUmetniki jo najpogosteje upodabljajo v knežji ali preprosti obleki s košaro vrtnic ali pri delih usmiljenja. Zakaj z vrtnicami? Legenda pripoveduje\, kako je sv. Elizabeta nekoč svojim oskrbovancem nesla kruh v predpasniku in ob srečanju z moževim očetom rekla\, da nosi v predpasniku vrtnice. Ker se je ta želel prepričati\, je morala predpasnik razširiti\, in res je videl dišeče vrtnice v njem. \n  \nZavetnik\nJe zavetnica dobrodelnih ustanov\, Škofijske Karitas\, Elizabetinih društev\, tretjerednikov sv. Frančiška\, pekov\, beračev\, bolnih in revnih\, po nedolžnem preganjenih\, vdov in sirot. \n  \nGradiva:\n\n12 življenjskih pravil svete Elizabete Ogrske\, zavetnice Škofijske Karitas\n\n  \n \n\nSv. Elizabeta Ogrska (v hr.) – 2:42 min: https://www.youtube.com/watch?v=oK0Z4shvU3A\n\n  \n \n\nSv. Elizabeta Ogrska. ANIMIRANO ZA OTROKE (v ang.) – 22:45 min: https://www.youtube.com/watch?v=i2fwGRWVyi0\n\n  \nFoto: zajem zaslona \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-elizabeta-ogrska-zavetnica-skofijske-karitas/2026-11-17/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/11/Sv.-Elizabeta-Ogrska.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261118
DTEND;VALUE=DATE:20261119
DTSTAMP:20260604T202753
CREATED:20201117T085824Z
LAST-MODIFIED:20241114T111835Z
UID:10003694-1794960000-1795046399@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveta Roza Filipina Duchesne: Redovnica misijonarka v Ameriki\, »ki stalno moli«
DESCRIPTION:Sv. Roza Filipina Duchesne je delovala kot redovnica misijonarka v Ameriki\, kjer so jo imenovali “žena\, ki stalno moli”. \n  \nIz življenja …\nRodila se je 29. avgusta 1769 v Grenoblu v Franciji v bogati vplivni družini. Sprva se je šolala v elitnem samostanu Sainte-Marie-d’en-Haut blizu Grenobla\, ko pa se je začela zanimati za redovno življenje salezijank\, jo je oče vzel iz šole in ji priskrbel številne učitelje\, ki so jo poučevali na domu. \nPri devetnajstih letih je na skrivaj brez vednosti staršev vstopila v samostan in tam ostala do francoske revolucije\, ko je bil samostan zaprt (1792). Francosko revolucijo je preživela v podeželski hiši svojih staršev in delovala med ljudmi. Ustanovila je šolo za revne otroke\, skrbela za bolnike in zapornike. Leta 1801 je pridobila dotrajane samostanske stavbe in poskušala nadaljevati redovno življenje\, vendar je zanj pridobila le tri sestre. \nZgradbe je na koncu dala na razpolago redovnicam Svetega Srca Jezusovega. Tako je spoznala njihovo ustanoviteljico sv. Magdaleno Zofijo Barat in postala njena najbližja zaupnica. Vstopila je v to redovno skupnost in leta 1815 dobila nalogo\, da ustanovi samostan v Parizu. \nPri 49-ih letih je skupaj s štirimi sestrami odpotovala v Ameriko\, in se na koncu ustalila v Missouriju\, v mestu St. Charles\, kjer so redovnice ustanovile prvi samostan z dekliškimi internati. Do leta 1828 je nastalo šest podružnic\, pri čemer so redovnice v pastorali pogosto sodelovale z jezuiti. Ustanavljale so sirotišnice in šole. Leta 1841 je 70-letna predstojnica sv. Roza Filipina spremljala jezuitsko misijo pri Potawatomi v Kansasu. Eno leto je ostala pri Indijancih\, ki so jo imenovali Quahkahkanumad\, to je »žena\, ki stalno moli«. Zadnjih deset let svojega življenja je preživela kot preprosta redovnica v samostanu Sv. Charlesu v majhni sobi ob kapeli. \nUmrla je v starosti 83 let. \nLeta 1988 jo je papež sv. Janez Pavel II. (god 22. oktober) razglasil za svetnico. \n  \nUpodobitve\nSv. Rozo Filipino Duchesne umetniki najpogosteje upodabljajo kot redovnico v črni obleki z belim ovratnikom\, rožnim vencem in zemljevidom Amerike. \n  \nZavetnica\nJe zavetnica vztrajnosti sredi stisk. \n  \nGradiva:\n \n\nSv. Roza Filipina Duchesne (v ang.) – 1:58 min: https://www.youtube.com/watch?v=OPnwaWARORc\n\n  \n\nSv. Roza Filipina Duchesne (v ang.) – 19:36 min: https://novenaprayer.com/st-rose-philippine-duchesne-novena/\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-roza-filipina-duchesne-zena-ki-stalno-moli/2026-11-18/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/11/11.-18.-Sv.-Filipe1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261119
DTEND;VALUE=DATE:20261120
DTSTAMP:20260604T202753
CREATED:20201118T082636Z
LAST-MODIFIED:20241119T062218Z
UID:10003708-1795046400-1795132799@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveta Matilda: Kristusov slavček
DESCRIPTION:Sv. Matilda velja za eno glavnih mistikinj in podpornic čaščenja Srca Jezusovega. \nIz življenja …\nSv. Matilda se je rodila leta 1241 na Saškem kot tretja baronova hči. Njena starejša sestra sv. Jedrt (god 16. november) je bila opatinja samostana Helfta. Ko jo je sedemletna Matilda z materjo obiskala\, je želela tudi ona postati redovnica. \nV samostan je najprej prišla kot učenka\, kjer se je izšolala pri sv. Jedrt\, nato pa je vstopila v samostan kot redovnica. Sv. Matilda je bila v samostanu njena desna roka. Pela je tako lepo\, da so ji rekli »Kristusov slavček«. Redovnice so jo imele rade. Bila je vesele narave\, veliko je molila in še posebej goreče častila Srce Jezusovo. Mnogi so jo prosili za nasvet. Imela je videnja in mistična doživetja\, ki so jih zapisale redovnice in jih izdale v knjigi Knjiga posebne milosti. \nSv. Matildo so mučile razne bolezni\, pa tudi duhovna zapuščenost. Zadnjih osem let je bila večinoma priklenjena na bolniško posteljo. \nUmrla je 19. novembra 1299 v Helfti v Nemčiji\, stara skoraj 60 let. \nUpodobitve\nUmetniki sv. Matildo najpogosteje upodabljajo kot redovnico s knjigo\, na kateri je golob. \nZavetnica\nSv. Matilda je zavetnica slepih. \nGradiva:\n \n\nSv. Matilda (v hr.) – 2:22 min: https://www.youtube.com/watch?v=_Tj7uta81E0\n\nPripravila: dr. Brigita R. Perše
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-matilda-kristusov-slavcek/2026-11-19/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/11/11.-19.-Sv.-Matilda1a.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261120
DTEND;VALUE=DATE:20261121
DTSTAMP:20260604T202753
CREATED:20201118T142629Z
LAST-MODIFIED:20241119T062446Z
UID:10003714-1795132800-1795219199@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Edmund: Skupaj s sv. Boštjanom proti kugi
DESCRIPTION:Sv. Edmund je bil zadnji kralj Vzhodne Anglije in mučenec. \n  \nIz življenja …\nSv. Edmund se je rodil na božič leta 841 v saški kraljevi družini. Potem ko se je kralj Oton odpovedal prestolu\, ga je na božič leta 855 škof okronal za kralja Vzhodne Anglije. Star je bil le petnajst let\, a je vladal zelo modro in pobožno. Skrbel je za revne\, zlasti otroke in vdove. \nLeta 870 so njegovo kraljestvo napadli poganski danski roparji in jih mnogo poklali. Kralja Edmunda so odpeljali v ujetništvo pred svojega poglavarja. Ker se ni hotel odreči svoji krščanski veri\, so ga mučili\, golega obesili za drevo\, bičali in na koncu prebodli s puščico in obglavili\, podobno kot nekoč sv. Boštjana (god 20. januar). To se je zgodilo leta 870. \nPokopan je v Bury Saitu\, kjer je danski kralj Knut leta 1020 zgradil veliko opatijo. \n  \nUpodobitve\nUmetniki ga najpogosteje upodabljajo kot kralja s krono na glavi in šopom puščic v roki. Upodabljajo ga tudi skupaj s sv. Boštjanom\, privezanega k drevesu in vsega prebodene s puščicami. \n  \nZavetnik\nSv. Edmund je zavetnik kraljev\, žrtev mučenja; priprošnjik proti kugi. \n  \nGradiva: \n \n\nMučeništvo sv. Edmunda (v ang.) – 1:37 min: https://www.youtube.com/watch?v=ffV7DYAfQcQ\n\n  \n \n\nSv. Edmund Vzhodne Anglije (v ang.) – 1:29 min: https://www.youtube.com/watch?v=JQRXVlJsbmE\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-edmund-skupaj-s-sv-bostjanom-proti-kugi/2026-11-20/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/11/11.-20.-Sv.-Edmund1-.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261121
DTEND;VALUE=DATE:20261122
DTSTAMP:20260604T202753
CREATED:20201119T135334Z
LAST-MODIFIED:20241121T063951Z
UID:10003719-1795219200-1795305599@portal.pridi.com
SUMMARY:Praznik: Darovanje device Marije
DESCRIPTION:Darovanje device Marije je pravzaprav spomin\, ko je bila 21. novembra leta 543 posvečena cerkev sv. Marije Nove ob jeruzalemskem templju.  \nSčasoma se je spomin posvetitve bazilike spremenil v praznik Marijinega darovanja. \n  \nO prazniku …\nVzhodni kristjani slovesno praznujejo že od konca 7. stoletja ta praznik »posvetitve«\, s katero se je Marija popolnoma darovala Bogu že od prvih trenutkov svojega zemeljskega življenja. Na Zahodu je praznik znan od 11. stoletja dalje. Leta 1472 ga je papež Sikst IV. vpeljal za vso Cerkev. \nO darovanju device Marije Sveto pismo ne poroča\, pač pa ga omenja Jakobov protoevangelij. V njem je zapisano\, da sta Joahim in Ana svojo triletno hči Marijo pripeljala v tempelj\, da bi izpolnila zaobljubo\, ki sta jo bila naredila v času pred njenim rojstvom. Dolgo namreč nista mogla imeti otrok. Marija se je rodila šele potem\, ko se je Ana zaobljubila\, da če bo rodila otroka\, ga bo darovala službi v templju. Ker je bila molitev uslišana\, je bila s tem zaobljuba izpolnjena. Po izročilu je Marija v templju služila vse do dneva Marijine zaroke z Jožefom (god 23. januar). To je že v 8. stoletju v Carigradu postal Marijin god. \n  \nGradiva:\n \n\nDarovanje device Marije (v ang.) – 1:50 min: https://www.youtube.com/watch?v=kbrkpBNbhaY\n\n  \n \n\nDarovanje Marije (v ang.) – 2:02 min: https://www.youtube.com/watch?v=VgyZ9e8YX2M\n\n  \nFoto: zajem zaslona: https://gloria.tv/post/poH3tyNgBSeY2cbj9jYWL6XZ4\nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/praznik-darovanje-device-marije/2026-11-21/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/11/Marijino-darovanje-.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261122
DTEND;VALUE=DATE:20261123
DTSTAMP:20260604T202753
CREATED:20201120T093336Z
LAST-MODIFIED:20241121T110218Z
UID:10003725-1795305600-1795391999@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveta Cecilija: Zavetnica cerkvene glasbe\, pevcev\, glasbil
DESCRIPTION:Sv. Cecilija je ena najbolj priljubljenih svetnic. Priporočamo ji naše glasbenike\, naš glas in glasbila\, da bi lahko z njimi polepšali bogoslužje in tako slavili Boga! \n  \nIz življenja …\nPodobno kot življenjepisi drugih svetnikov iz prvih krščanskih stoletij\, je tudi življenje sv. Cecilije prepleteno s številnimi legendami. Zanesljivo je živela v času papeža sv. Urbana I.\, to je v 3. stoletju\, v Rimu. Pokopana je v Kalistovih katakombah\, in to na častnem mestu\, poleg grobnice papežev\, kar pomeni\, da je bila v krščanski skupnosti zelo cenjena. \nMlada in lepa sv. Cecilija\, iz premožne družine\, se je proti svoji volji poročila s poganom Valerijanom. Prosila ga je\, naj sprejme krščansko vero. Ko je na poročno noč videl angela\, ki je varoval njeno čistost\, se je spreobrnil in se dal krstiti\, ter za krščanstvo navdušil tudi svojega brata Tiburcija. \nOba sta pokopavala mučence\, kar je v času preganjanja kristjanov veljalo za hud zločin. Ker sta bila izdana\, so ju prijeli\, mučili in obglavili. \nSv. Cecilija pa je njuni trupli pokopala in s tem padla v nemilost pri oblasteh. Ker se ni želela odpovedati krščanski veri\, so jo dali sežgati\, a plameni ji niso škodovali\, tako da je umrla šele čez tri dni\, potem ko so jo poskušali obglaviti. Njen zgled je navdušil in spreobrnil več kot 400 ljudi\, ki jih je na Cecilijino prošnjo krstil sv. papež Urban I. (god 19. maj). V tem času je razdelila svoje premoženje\, papeža pa prosila\, naj njeno hišo spremeni v cerkev. \nUmrla je 22. novembra leta 230 v Rimu. \n  \nZakaj je zavetnica glasbe?\nLegenda pravi\, da med poroko sploh ni slišala glasbenih inštrumentov\, ki so igrali\, ampak je v svojem srcu pela le »Gospodu«\, kateremu se je zaobljubila že kot deklica\, kar je cerkvene ljudi spodbudilo\, da so sv. Cecilijo izbrali za zavetnico cerkvene glasbe. \n  \nUpodobitve\nSv. Cecilijo umetniki najpogosteje upodabljajo z glasbili (orglami\, violino) in angeli. \n  \nZavetnica\nSv. Cecilija je od 15. stoletja dalje zavetnica cerkvene glasbe\, pevcev in glasbenikov\, pesnikov\, izdelovalcev instrumentov in orgel. \nMolimo\nDobri Oče\, prosim\, potrdi me v veri\,\nki jo je sv. Cecilija izpovedala z mučeniško smrtjo.\nAmen. \n\nGradiva:\n \n\nSv. Cecilija (v hr.) – 3:24 min: https://www.youtube.com/watch?v=edL_DjMyRWA\n\n  \n \n\nSv. Cecilija (v ang.) – 2:01 min: https://www.youtube.com/watch?v=SD9QjJcarzI\n\n  \n \n\nZgodba o sv. Ceciliji – ANIMIRANI FILM za OTROKE (v ang.) – 11:11 min: https://www.youtube.com/watch?v=6SddlGXnUfg\n\n  \nFoto: zajem zaslona \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-cecilija-zavetnica-cerkvene-glasbe/2026-11-22/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/11/11.-22.-Sv.-Cecilija1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261123
DTEND;VALUE=DATE:20261124
DTSTAMP:20260604T202753
CREATED:20201123T081536Z
LAST-MODIFIED:20241121T111538Z
UID:10003730-1795392000-1795478399@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Klemen Rimski: Učenec apostola Petra in njegov 3. naslednik
DESCRIPTION:Sv. Klemen Rimski oz. sv. Klemen I. se je rodil sredi 1. stoletja v Rimu. Na čelu Cerkve je bil od leta 92 do 101\, kot četrti papež\, po sv. Petru\, Linu in Anakletu I. \n  \nPisec Prvega Klemenovega pisma Korinčanom\nSv. Klemen se je v zgodovino vpisal predvsem s svojim pismom Korinčanom\, ki je eden najstarejših krščanskih spisov. Iz njega je razbrati\, da je imela Cerkev v Korintu probleme z nekaterimi prezbiteriji\, ki so jih odpustili\, in zaradi česar je nastal razkol v občini. Sv. Klemen je kot rimski škof vse vpletene pozval k ponižnosti in edinosti ter naročil\, naj odpuščene prezbiterije ponovno zaposlijo. \n  \nIz življenja …\nDrugi podatki o njegovem življenju so zelo skopi. \nNekateri ga povezujejo s sv. Pavlom\, nekateri neposredno s sv. Petrom. Poleg tega\, da je bil četrti papež\, je o njem znano le to\, da je bil po rodu helenistični Jud ter da je umrl kot mučenec nekje na Vzhodu\, kamor ga je izgnal rimski cesar Trajan\, ker je spreobrnil mnogo poganov v krščansko vero. Legenda pripoveduje\, da so ga vrgli v morje s sidrom okrog vratu. \nSlovanska apostola sv. Ciril in Metod sta njegove relikvije našla in jih prinesla v Rim. \n  \nZavetnik\nJe zavetnik kamnosekov in mornarjev. \n  \nUpodabljanje\nSv. Klemena Rimskega umetniki upodabljajo kot škofa s tiaro\, palmovo vejico\, jagnjetom\, sidrom in knjigo. \n  \nGradiva:\n\nCitati o ljubezni sv. Klemena Rimskega: Ljubezen dela vse v slogi (v slov.)\n\n  \n \n\nS svetnikom na ti: Klemen Rimski (v slov.) – Gregor Čušin\n\n  \n \n\nSv. Klemen I. (v hr.) – 2:03 min: https://www.youtube.com/watch?v=qi7XluXvUI0\n\n  \n \n\nSv. Klemen I. (v ang.) – 27:11 min: https://www.youtube.com/watch?v=vy8peEA7Dvg\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-klemen-i-cetrti-papez/2026-11-23/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/11/11.-23.-Sv.-Klemen1a.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261124
DTEND;VALUE=DATE:20261125
DTSTAMP:20260604T202753
CREATED:20201123T165214Z
LAST-MODIFIED:20241121T111824Z
UID:10003735-1795478400-1795564799@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Andrej Dung Lac: Zavetnik katehetov
DESCRIPTION:Danes godujejo sv.  Andrej Dung Lac in drugi vietnamski mučenci.  Ko se je v Vietnamu v 18. stoletju začelo utrjevati in širiti krščanstvo\, so se tam začela množična preganjanja kristjanov in mučeništva. \n  \nIz življenja …\nAndrej Dung je bil rojen leta 1795 v revni nekrščanski družini v Vietnamu. Tri leta je bil katehet\, potem pa se je odločil\, da za duhovniški poklic. Po študiju teologije je leta 1823 prejel mašniško posvečenje in postal župnik v Ke-Damu. To so bili izjemno nevarni časi\, ko je cesar Minh Mang preganjal vse kristjane. \nAndrej je bil ujet leta 1835\, a je bil po vplačilu odkupnine s strani njegove župnijske skupnosti\, ponovno izpuščen. Z novim imenom Lac in novo skupnostjo si je obetal nov začetek. 10. novembra 1839 so ga zopet prijeli in po vplačilu odkupnine ponovno izpustili. Kmalu so ga prijeli tudi tretjič\, a tokrat deportirali v zapor v Hanoju\, kjer so 21. decembra 1839 po daljšem mučenju obglavili. \n  \nRazglašeni za svete\nAndrej Dung Lac je bil leta 1900 razglašen za blaženega. Leta 1988 ga je sv. papež Janez Pavel II. (god 22. oktober) razglasil za svetnika\, skupaj s 116 drugimi vietnamskimi žrtvami preganjanja od 16. do 19. stoletja. Med njimi je osem škofov\, 50 duhovnikov in 59 laikov vseh stanov in starosti.  \nOdkar so komunisti prevzeli oblast v severnem in kasneje južnem Vietnamu\, so bili številni kristjani preganjani in mučeni. Šele čas bo pokazal\, kaj se je v tistem obdobju dejansko dogajalo v Cerkvi v Vietnamu. \n  \nZavetnik\nJe zavetnik Vietnama\, katehetov\, katehumenov in misijonarjev. \n  \nGradiva:\n \n\nSv. Andrej Dung-Lac in drugi vietnamski mučenci (v hr.) 2:31 min: https://www.youtube.com/watch?v=IQ5xyhlVkq8\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-andrej-dung-lac-in-drugi-vietnamski-mucenci/2026-11-24/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/11/11.-24.-Sv.-Andrej-L.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261125
DTEND;VALUE=DATE:20261126
DTSTAMP:20260604T202753
CREATED:20201124T181537Z
LAST-MODIFIED:20251128T134312Z
UID:10003740-1795564800-1795651199@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveta Katarina Aleksandrijska: Ena izmed 14-ih pomočnikov v stiski
DESCRIPTION:Sv. Katarina Aleksandrijska je ena izmed 14-ih pomočnikov v stiski. Spomin nanjo je ohranjen tudi v naših ljudskih pesmih. \n  \nIz življenja …\nNjen življenjepis je prepleten z legendami\, ki jo prikazujejo v zelo lepi podobi. \nSv. Katarina je živela v 3. stoletju v Aleksandriji v Egiptu. Bila je iz ugledne družine\, nekateri pravijo\, da celo iz kraljevske. Bila je zelo lepa in izobražena o delih največjih filozofov in antičnih učiteljev. O krščanski veri jo je poučil puščavnik in jo krstil. To je bil čas treh cesarjev\, ki so si razdelili veliko rimsko cesarstvo. Aleksandrija se je nahajala v cesarstvu Maksimina II.\, ki je preganjal kristjane. Sv. Katarina je pred cesarjem protestirala\, ker preganja kristjane. \nDa bi jo spametoval\, jo je cesar postavil pred učene filozofe in govornike\, sam pa ji obljubljal darila in jo celo zasnubil. Ker je sv. Katarina vse učene može prepričala za krščanske vrednote\, jih je cesar dal usmrtiti\, njo pa mučiti. Ker se ni želela odpovedati krščanski veri\, jo je obsodil na smrt s kolesi. \nNjeno telo so angeli odnesli na Sinaj\, kjer je še danes samostan\, ki je posvečen njej in kjer iz njenega groba teče zdravilno olje. \n  \nZavetnica\nSv. Katarina je zavetnica samskih deklet nad 25 let\, univerz in študentov\, filozofov\, znanstvenikov\, teologov\, braniteljev vere\, tiskarjev\, knjižničarjev in številnih drugih poklicev. Je priprošnjica  v raznih boleznih (migrena\, jecljanje …). \n  \nUpodobitve\nUmetniki sv. Katarino najpogosteje prikazujejo s kolesom\, mečem in palmo. \n  \nCerkve v Sloveniji\nPri nas je sv. Katarini posvečenih 32 cerkva\, od tega osem župnijskih\, kot je razvidno iz spodnje tabele. \n  \nŽUPNIJSKE CERKVE posvečene sv. Katarini:\n\n\n\nŠt.\nŽUPNIJA (Škofija)\n\n\n1.\nBorjana (KP škofija)\n\n\n2.\nBranica (KP škofija)\n\n\n3.\nKapla na Kozjaku (MB nadškofija)\n\n\n4.\nLendava (MS škofija)\n\n\n5.\nLom (LJ nadškofija)\n\n\n6.\nOtalež (KP škofija)\n\n\n7.\nRova (LJ nadškofija)\n\n\n8.\nSv. Katarina – Topol (LJ nadškofija)\n\n\n\n  \nPODRUŽNIČNE CERKVE posvečene sv. Katarini:\n\n\n\nŠt.\nŽUPNIJA (Škofija)\nNASELJE s cerkvijo\n\n\n1.\nBranik (KP škofija)\nPreserje\n\n\n2.\nBrdo (LJ nadškofija)\nRafolče (++)\n\n\n3.\nCirkulane (MB nadškofija)\nCirkulane\n\n\n4.\nDol pri Ljubljani (LJ nadškofija)\nZaboršt\n\n\n5.\nDole pri Litiji (LJ nadškofija)\nDobovica (++)\n\n\n6.\nGrosuplje (LJ nadškofija)\nMala Stara vas (++)\n\n\n7.\nLaško (CE škofija)\nKuretno\n\n\n8.\nLitija (LJ nadškofija)\nBreg\n\n\n9.\nNova Cerkev (CE škofija)\nLemberg\n\n\n10.\nPolšnik (LJ nadškofija)\nOstrež\n\n\n11.\nPostojna (KP škofija)\nVeliki Otok\n\n\n12.\nRadeče (LJ nadškofija)\nJelovo\n\n\n13.\nRečica ob Savinji (CE škofija)\nLačja vas\n\n\n14.\nSela pri Šumberku (NM škofija)\nŠumberk\n\n\n15.\nSemič (NM škofija)\nBrezova Reber (++)\n\n\n16.\nSv. Ema (CE škofija)\nNezbiše\n\n\n17.\nSv. Križ – Podbočje (NM škofija)\nFrluga\n\n\n18.\nŠenčur (LJ nadškofija)\nSrednja vas\n\n\n19.\nŠmihel pri Žužemberku (NM škofija)\nPlešivica – razvaline\n\n\n20.\nŠtjak (KP škofija)\nTabor – Štjaški\n\n\n21.\nTrbovlje (CE škofija)\nČeče\n\n\n22.\nVransko (CE škofija)\nČreta\n\n\n23.\nZasip (LJ nadškofija)\nHom\n\n\n24.\nZavratec (KP škofija)\nMedvedje Brdo\n\n\n\n  \nGradiva:\n \n\nSv. Katarina Aleksandrijska (v hr.) – 2:27 min: https://www.youtube.com/watch?v=r23nKNKePHM\n\n  \n \n\nSv. Katarina Aleksandrijska (v ang.) – 2:49 min: https://www.youtube.com/watch?v=5rQh9sraDvY\n\n  \n \n\nZgodba o sv. Katarini Aleksandrijski – animirani FILM (v ang.) – 11:11 min: https://www.youtube.com/watch?v=GCusjGlKVsg\n\n  \nFoto: zajem zaslona \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-katarina-aleksandrijska-zavetnica-znanstvenikov/2026-11-25/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/11/11.-25.-Sv.-Katarina-Aleksandrijska1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261126
DTEND;VALUE=DATE:20261127
DTSTAMP:20260604T202753
CREATED:20201125T131654Z
LAST-MODIFIED:20241121T112349Z
UID:10003745-1795651200-1795737599@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Leonard: Zavetnik ljudskih misijonarjev
DESCRIPTION:Sv. Leonard Portomavriški je največji pridigar 18. stoletja. Močno je pospeševal Marijino češčenje in pobožnost križevega pota. \n  \nIz življenja …\nRodil se je leta 1676 v italijanskem mestu Porto Maurizio\, blizu današnjega San Rema. Pri krstu so mu dali ime Pavel Hieronim. V Rimu je najprej študiral medicino\, pozneje pa na Gregoriani\, kjer se je leta 1696 pridružil prenovljenemu frančiškanskemu redu manjših bratov in dobil ime Leonard. Frančiškanski red ima danes tri moške veje (frančiškani\, minoriti\, kapucini). Leta 1702 je bil posvečen v duhovnika. \nKot frančiškan se je odločil za strožji način življenja\, vdan molitvi in kontemplaciji\, velik asket in spokornik. Več kot štiri desetletja je vodil ljudske misijone in bil znan pridigar. O njem je sv. Alfonz Ligvorij (god 1. avgust) izjavil: »Je največji pridigar našega stoletja«. Ljudje so ga radi poslušali\, čeprav jim je kazal ogledalo njihovih napak. Celo z vozički so mu vozili bolnike. \nV jubilejnem letu 1750 je pridigal v Rimu\, postavljal križe na javnih mestih\, celo v rimskem Koloseju. Sam je poskrbel za skoraj šesto križevih potov po Italiji\, kot uspešen pripomoček za krepostno življenje. Prizadeval si je za razglasitev dogme o Marijinem brezmadežnem spočetju. \nUmrl je kmalu po velikem jubileju\, 26. novembra 1751 v petinsedemdesetem letu starosti v samostanu sv. Bonaventrure v Rimu\, kjer še danes časte križ\, ki ga je nosil pri spokornih procesijah. \n  \nUpodobitve\nSv. Leonarda umetniki upodabljajo kot frančiškana s križem in mrtvaško glavo\, ali kako pridiga množici ljudi. \n  \nZavetnik\nJe zavetnik ljudskih misijonarjev. \n  \nGradiva:\n \n\nSv. Leonard (v hr.) – 2:51 min: https://www.youtube.com/watch?v=4Toie2egGYM\n\n  \n\nMisli sv. Leonarda Portomavriškega\n\n  \nFoto: zajem zaslona \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-leonard-portomavriski-zavetnik-ljudskih-misijonarjev/2026-11-26/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/11/Sv.-Leonard-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261127
DTEND;VALUE=DATE:20261128
DTSTAMP:20260604T202753
CREATED:20201126T151224Z
LAST-MODIFIED:20241127T075025Z
UID:10003750-1795737600-1795823999@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Virgil: Apostol Karantanije\, zavetnik Slovenije
DESCRIPTION:Danes se spominjamo sv. Virgila\, benediktinskega meniha in salzburškega škofa\, ki je pomemben za nas Slovence. \n  \nIz življenja …\nSv. Virgil je bil rojen okoli leta 700 v plemiški družini na Irskem. V mladosti je bil deležen najboljše izobrazbe in odraščal v opatiji. Leta 743 se je v njem prebudila velika želja\, da bi bil misijonar in še istega leta zapustil rodni otok … \nNajprej je kot menih oznanjal evangelij v Franciji\, nato pa na Bavarskem\, Koroškem\, Štajerskem in v Panoniji. Po mučeniški smrti sv. Bonifacija\, apostola Nemčije\, je bil leta 755 posvečen za škofa v Salzburgu\, v današnji Avstriji. \nSv. Virgil je bil eden najbolj učenih mož svojega časa. V matematičnih znanostih je bil tako dober\,  da so ga rojaki imenovali kar »geometer«. Znan je bil tudi po svojih literarnih dejavnostih. \nUstanovil je več benediktinskih samostanov\, ki so postali pomembna živa središča duhovnega življenja in kulture. \nSv. Virgil je na prošnjo karantanskega kneza Boruta okrog leta 755  poslal sv. Modesta s skupino duhovnikov na Koroško\, ki si je izbral sedež pri Gospe Sveti. Zaradi te okoliščine je dobil naziv »apostol Koroške (Karantanije)«. Njegova blaga »irska« metoda misijonarjenja je našim deželam prinesla krščanstvo brez meča in nasilja\, s poukom in naukom. Upošteval je ljudski jezik in se naslanjal na domače poglavarje. \nArhitektura in umetnost sta se pod sv. Virgilom razcvetela: dokončal je salzburško stolnico in vanjo leta 774 prenesel relikvije sv. Ruperta\, prvega škofa tega sedeža. \nSvetnik je umrl na svojem škofovskem sedežu v Salzburgu 27. novembra 784. Pokopan je v stolnici. \n  \nUpodabljanje\nUmetniki sv. Virgila najpogosteje upodabljajo kot škofa z modelom cerkve\, posodo za denar ali globus. Največkrat ga upodabljajo skupaj s sv. Rupertom\, kateri ima ob sebi sod soli. \n\nZavetnik\nSv. Virgil je zavetnik Koroške\, Slovenije\, skupaj s sv. Rupertom pa tudi Salzburga. Je zavetnik otrok. \nSv. Virgil\, prosi za nas! \n  \nGradiva:\n \n\nSv. Virgil (v hr.) – 2:35 min: https://www.youtube.com/watch?v=5ifoKBFZpL0\n\n  \nFoto: zajem zaslona \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-virgil-apostol-karantanije/2026-11-27/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/11/11.-27.-Sv.-Virgil1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261128
DTEND;VALUE=DATE:20261129
DTSTAMP:20260604T202753
CREATED:20201127T140545Z
LAST-MODIFIED:20241127T130810Z
UID:10003759-1795824000-1795910399@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Jakob iz Marke: Odličen pridigar in prijatelj ubogih
DESCRIPTION:Bil je učenec sv. Bernardina Sienskega in odličen pridigar. \n  \nIz življenja …\nRodil se je leta 1394 kot najmlajši izmed osemnajstih otrok v italijanski pokrajini Marke\, v kraju Monteprandone. Pri krstu so mu dali ime Dominik. V Perugi je študiral pravo\, kjer se je lahko srečal s sv. Janezom Kapistranom. \nPotem ga je pot vodila v Assisi\, do Porcijunkule\, kjer je leta 1415 vstopil v noviciat reda manjših bratov\, in kjer je dobil redovno ime Jakob. Po končanem študiju teologije je bil posvečen v duhovnika. Spal je tri ure na dan. Živel je tako ostro in spokorno\, da ga je celo njegov učitelj sv. Bernardin Sienski opominjal k večji zmernosti. Veliko je bral in študiral. \nIzkazal se je kot dober pridigar\, zato je neutrudno potoval po italijanskih deželan in oznanjal. Sčasoma se je področje njegove dejavnosti razširilo tudi na druge evropske dežele. Bil je pridigar spokornosti\, velik prijatelj in zagovornik ubogih. Prizadeval si je za ustanovitev posojilnic\, s katerimi so pomagali revnim in jih tako rešili oderuških obresti raznih »bančnikov«. \nLeta 1456 je pomagal sv. Janezu Kapistranu v obrambi Beograda pred Turki. Papeži so mu zaupali službe apostolskega nuncija in generalnega vizitatorja. Spodbujal je prenovo reda manjših bratov k bolj zavzetemu življenju v duhu sv. Frančiška. \nUmrl je 28. novembra leta 1476 v Neaplju\, njegov grob pa je v cerkvi sv. Marije Nove v Neaplju. \n  \nMolimo\nO Bog\, ti hočeš\, da bi se duše zveličale in grešniki vrnili na pot kreposti. \nSv. Jakoba iz Marke si napravil za odličnega oznanjevalca evangelija. \nPo njegovi priprošnji naj dosežemo odpuščanje grehov in večno zveličanje. \nPo Kristusu našem Gospodu. Amen. \n\nUpodobitve\nUmetniki ga upodabljajo kot frančiškana s knjigo in kelihom. \n  \nGradiva:\n \n\nSv. Jakob iz Marke (v hr.) – 2:31 min: https://www.youtube.com/watch?v=t1UGwZOlkm0\n\n  \n \n\nSv. Jakob iz Marke (v ang.) – 1:25 min: https://www.youtube.com/watch?v=3SgDinnVEuE\n\n  \nFoto: zajem zaslona \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-jakob-iz-marke-odlicen-pridigar/2026-11-28/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/11/11.-28.-Sv.-Jakob-M1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261129
DTEND;VALUE=DATE:20261130
DTSTAMP:20260604T202753
CREATED:20201127T183335Z
LAST-MODIFIED:20241127T130527Z
UID:10003755-1795910400-1795996799@portal.pridi.com
SUMMARY:Bl. Bernard Frančišek: Prvi apostol Srca Jezusovega v Španiji
DESCRIPTION:Bl. Bernard Frančišek de Hoyos je prvi apostol Srca Jezusovega v Španiji. \n  \nIz življenja …\nRodil se je leta 1711 v španskem mestu Valladolid. \nZelo mlad\, še ne petnajstleten\, je vstopil k jezuitom. V času noviciata sta bila za svetnika razglašena dva jezuita\, ki sta bila študentom postavljena za vzor: sv. Alojzij Gonzaga in sv. Stanislav Kostka. Bl. Bernard je bil zelo dober učenec z bogatim duhovnim življenjem. \nPri dvaindvajsetih letih je čutil\, da je njegovo poslanstvo širiti češčenje Svetega Srca Jezusovega. Širil je njegove slike in besedila\, ustanavljal bratovščine in družbe v čast Srca Jezusovega\, prosil\, naj govorijo in pridigajo o tem\, pisal in naslavljal pisma škofom\, celo kralju Filipu V.\, da bi pri Svetem sedežu podprli predlog za poseben liturgični praznik Srca Jezusovega. \nJanuarja leta 1735 je bil posvečen v duhovnika\, 29. novembra istega leta pa je umrl zaradi tifusa. \nLeta 2010 je bil razglašen za blaženega. \n  \nUpodobitve\nUmetniki ga upodabljajo kot mladega jezuita v pobožnem zrenju Srca Jezusovega. \n  \nMolimo\nBlaženi Bernard Frančišek de Hoyos\, ti\, ki si imel veselje gledati Presveto Srce Jezusovo in  \npremišljevati\, kako goreče ljubi človeka\, svoje stvarstvo\, do zadnjega utripa svojega srca\,  \nposreduj pri Kristusu za nas\, da bi lahko izkusili varstvo Boga Očeta\, ki nam pošilja ljubezen svojega Svetega Duha. \nAmen. \n  \nGradivo:\n\nBl. Bernard Frančišek de Hoyos (v ang.) – 2:02 min: https://gloria.tv/post/DE8e6LcdXx814nc2D8gkwznrE\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/bl-bernard-francisek-de-hoyos-apostol-srca-jezusovega/2026-11-29/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/11/Bernard-Francisek-.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261130
DTEND;VALUE=DATE:20261201
DTSTAMP:20260604T202753
CREATED:20201129T105801Z
LAST-MODIFIED:20251128T085526Z
UID:10003774-1795996800-1796083199@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Andrej: Prvi poklicani apostol\, glavni zavetnik mariborske nadškofije
DESCRIPTION:Apostol Andrej ribič\, pridigar in mučenec je priljubljen svetnik na slovenskih tleh. Je glavni zavetnik mariborske nadškofije. \n  \nIz življenja …\nApostol Andrej je večkrat omenjen v Svetem pismu: pri pomnožitvi kruha; ko so Grki želeli videti Jezusa ob njegovem slovesnem prihodu v Jeruzalemu. \nPo vnebohodu in binkoštih ga Sveto pismo ne omenja več\, za razliko od drugih apokrifnih spisov\, ki ga pogosto omenjajo. \n  \nIz Svetega pisma\nApostol Andrej je bil brat sv. Simona Petra. Oba sta bila ribiča ob Genezareškem jezeru\, živela pa sta v Kafarnaumu. V evangelijih piše\, da je bil Andrej prvi izmed apostolov\, ki jih je Jezus poklical\, zato ga vzhodna Cerkev imenuje Prvopoklicani. Sprva je sledil sv. Janezu Krstniku\, ki je oznanjal Mesijev prihod. Ko je Janez Krstnik v Jordanu pokazal na Jezusa in rekel: »Glejte\, Božje Jagnje«\, sta sv. Andrej in sv. Janez zapustila Krstnika in začela slediti Jezusu. V evangelijih piše\, da je sv. Andrej šel do svojega brata Simona\, ki se bo pozneje imenoval Peter (Skala)\, in mu rekel: »Našli smo Mesija« (Jn 1\,41). \n  \nPo binkoštih\nPo binkoštih je Andrej najprej oznanjal veselo oznanilo skupaj s svojim bratom. Kasneje so ga misijonarska potovanja vodila po raznih krajih okoli Črnega morja in v Grčiji\, dokler se ni končno ustavil v Patrah\, kjer je bil uspešen glasnik vere. Tam so ga ujeli\, bičali in pribili na križ v obliki črke X\, ki se danes po njem imenuje »Andrejev križ«. Sv. Andrej je namreč prosil\, prav tako kakor njegov brat Peter\, da bi bil pribit na križ\, ki se razlikuje od Jezusovega križa. Na križu je še dva dni v smrtnem boju prisotnim pridigal o Božji ljubezni\, potem pa izdihnil. To je bilo 30. novembra leta 62. \n  \nV čem nam je zgled?\nApostol Andrej nam je lahko zgled\, kako prisluhniti in prepoznati Božji klic. Sv. Andrej se ni bal sprememb\, ampak je od Janeza Krstnika prešel k Jezusu. Poleg tega je šel k bratu sv. Simonu Petru in ga povabil\, naj hodi za Jezusom. Sv. Andrej je na ta način postal posrednik Božjega sporočila svojim najdražjim. \n  \nUpodobitve\nUmetniki sv. Andreja najpogosteje upodabljajo z »Andrejevim križem«\, mrežo ali vrvjo. \n  \nZavetnik\nJe zavetnik ribičev; proti putiki in bolečinam v grlu; priprošnjik za dober zakon. \n  \nCerkve v Sloveniji\nApostolu Andreju je pri nas posvečenih 51 cerkva (16 župnijskih\, 35 podružničnih) in 1 kapela\, kot je razvidno spodaj. \n  \nŽUPNIJSKE CERKVE posvečene sv. Andreju:\n\n\n\nŠt.\nŽUPNIJA (Škofija)\n\n\n1.\nČrneče (MB nadškofija) – posv. tudi sv. Jakobu\n\n\n2.\nGoče (KP škofija)\n\n\n3.\nGorjansko (KP škofija)\n\n\n4.\nOpatje selo (KP škofija)\n\n\n5.\nPrvačina (KP škofija)\n\n\n6.\nRočinj (KP škofija)\n\n\n7.\nBela Cerkev (NM škofija)\n\n\n8.\nGoriče (LJ nadškofija)\n\n\n9.\nPoljane – Dolenjske Toplice (NM škofija)\n\n\n10.\nVače (LJ nadškofija)\n\n\n11.\nBele Vode (CE škofija)\n\n\n12.\nMakole (MB nadškofija)\n\n\n13.\nSv. Andraž nad Polzelo (CE škofija)\n\n\n14.\nSv. Andraž v Slovenskih Goricah (MB nadškofija)\n\n\n15.\nSvečina (MB nadškofija)\n\n\n16.\nSv. Andraž v Halozah – Zgornji Leskovec (MB nadškofija)\n\n\n\nPODRUŽNIČNE CERKVE posvečene sv. Andreju:\n\n\n\nŠt.\nŽUPNIJA (Škofija)\nNASELJE s cerkvijo\n\n\n1.\nBizeljsko (CE škofija)\nSkale Dramlja\n\n\n2.\nBled (LJ nadškofija)\nRečica\n\n\n3.\nCerkno (KP škofija)\nZakriž\n\n\n4.\nJezersko (LJ nadškofija)\nRavne\n\n\n5.\nKobarid (KP škofija)\nSvino\n\n\n6.\nKoštabona (KP škofija)\nKoštabona (++)\n\n\n7.\nKožbana (KP škofija)\nGluho Vrhovlje\n\n\n8.\nKranjska gora (LJ nadškofija)\nPodkoren\n\n\n9.\nLjubljana – Kašelj/Zalog (LJ nadškofija)\nKašelj\n\n\n10.\nMoravče (LJ nadškofija)\nSveti Andrej\n\n\n11.\nMozelj (NM škofija)\nSuhi Potok\n\n\n12.\nOlimje (CE škofija)\nNad Olimjem\n\n\n13.\nPivka (KP škofija)\nSlovenska vas\n\n\n14.\nPostojna (KP škofija)\nPri Velikem Otoku\n\n\n15.\nPovir (KP škofija)\nMerče (++)\n\n\n16.\nSlavina (KP škofija)\nSlovenska vas\n\n\n17.\nSora (LJ nadškofija)\nGosteče\n\n\n18.\nStara Cerkev (NM škofija)\nKleče – porušena\n\n\n19.\nStari trg ob Kolpi (NM škofija)\nPrerigelj – porušena\n\n\n20.\nStari trg ob Kolpi (NM škofija)\nKalvarija\n\n\n21.\nStari trg pri Ložu (LJ nadškofija)\nZgornje Poljane\n\n\n22.\nStopiče (NM škofija)\nMali Orehek (++)\n\n\n23.\nSv. Duh Veliki Trn (NM škofija)\nDalce\n\n\n24.\nSv. Vid nad Cerknico (LJ nadškofija)\nGornje Otave (++)\n\n\n25.\nŠentjošt nad Horjulom (LJ nadškofija)\nPlanina\n\n\n26.\nŠentvid pri Stični (LJ nadškofija)\nHrastov dol\n\n\n27.\nŠentvid pri Stični (LJ nadškofija)\nSobrače\n\n\n28.\nŠkofja Loka (LJ nadškofija)\nNad Zmincem\n\n\n29.\nŠmartno pod Šmarno goro (LJ nadškofija)\nSrednje Gameljne\n\n\n30.\nŠmartno pri Slovenjem Gradcu (MB nadškofija)\nBrda\n\n\n31.\nTomišelj (LJ nadškofija)\nBrest\n\n\n32.\nTruške (KP škofija)\nPopetre\n\n\n33.\nTržič (LJ nadškofija)\nTržič\n\n\n34.\nVelenje – Sv. Martin (CE škofija)\nŠalek\n\n\n35.\nZagorje (CE škofija)\nBistrica\n\n\n\nKAPELA:\n\n\n\n1.\nKočevska Reka (NM škofija)\nKočevska Reka – porušena\n\n\n\n\nGradiva:\n \n\nSv. Andrej (v hr.) – 2:07 min: https://www.youtube.com/watch?v=0p2EUwsQbH8\n\n  \n\nSv. Andrej (v ang.) – 5:37 min: https://study.com/academy/lesson/andrew-the-apostle-biography-facts-death.html\n\n  \n \n\nSv. Andrej – ANIMIRANI FILM ZA OTROKE (v ang.) – 14:05 min: https://www.youtube.com/watch?v=9KA9aW1mY1Q\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-andrej-prvi-poklicani-apostol/2026-11-30/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/11/11.-30.-Sv.-Andrej-1a.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261201
DTEND;VALUE=DATE:20261202
DTSTAMP:20260604T202753
CREATED:20201130T171903Z
LAST-MODIFIED:20260409T055045Z
UID:10003779-1796083200-1796169599@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Karel de Foucauld: Sam postal živi evangelij
DESCRIPTION:“Charles mali Jezusov brat”\, kakor se je sam imenoval\, je ustanovitelj skupnosti malih Jezusovih bratov in sester.  \nEvangelij je živel tako močno\, da je sam postal živi evangelij. \n  \nIz življenja …\nSv. Karel de Foucauld (Charles de Foucauld) je bil rojen 1858 v bogati družini v Strasbourgu. Pri šestih letih je osirotel. Njega in njegovo sestro je vzgajal stari oče. Kot otrok je bil zelo veren\, kasneje pa je živel precej razuzdano\, čemur se ni odrekel tudi kot častnik v francoski vojski\, in zaradi česar so ga iz vojske nečastno odpustili. Med ekspedicijo po severni Afriki\, ko je živel kot pustolovski raziskovalec in prevajalec\, se je navdušil nad tišino veličastne puščave in doživel spreobrnjenje. Vstopil je v sirski samostan trapistov\, ki ga je po sedmih letih zapustil\, da bi živel bolj ubožno in preprosto. Tri leta je v Nazaretu živel puščavniško življenje; veliko je molil in premišljeval evangelij. V tem času je spoznal svoj klic za duhovnika in se vrnil v Francijo študirati teologijo. \nLeta 1901 je bil posvečen v duhovnika\, nato pa je odšel misijonariti v alžirsko Saharo\, kjer je ustanovil novo skupnost v upanju\, da se mu bo kdo pridružil. Čutil je\, da je poklican za delovanje med najbolj ubogimi in zapuščenimi. Za življenjsko geslo si je izbral besedi Jesus Caritas\, za simbol pa srce in križ nad njim. Vsak dan je enajst ur molil\, šest ur delal in le nekaj ur spal. Temelj njegove duhovnosti  je bila telesna povezanost z Jezusom v evangeliju\, evharistiji in na križu. Odpoved neposrednemu misijonarskemu delu in iskreno zanimanje za ljudi okoli sebe – med drugim je izdelal slovar njihovega jezika – sta mu prislužila spoštovanje tamkajšnjih ljudi. \nPonoči 1. decembra 1916 je bil v roparskem napadu ustreljen in umorjen. \n  \nNova skupnost\nNjegova želja po ustanovitvi nove skupnosti se je uresničila leta 1933 z ustanovitvijo “malih Jezusovih bratov”; šest let kasneje so sledile “male Jezusove sestre”. Po njegovem zgledu živijo med ljudmi\, se preživljajo z delom svojih rok in z življenjskim zgledom v svojo okolico prenašajo dobro novico. Skoraj 20 drugih skupnosti se sklicuje na njegovo duhovnost. \n  \nUpodobitve\nOhranjenih je nekaj njegovih fotografij\, na katerih je kot bradati mož oblečen v belo redovno obleko malih Jezusovih bratov z vezenim rdečim srcem in križem na prsih. \n  \nZavetnik\nSv. Karel de Foucauld je bil leta 2005 razglašen za blaženega\, papež Frančišek ga je maja 2021 razglasil za svetnika. \nJe zavetnik malih Jezusovih bratov in sester. \n  \nGradiva:\n\nCITATI o trpljenju in molitvi – Sv. Karel de Foucauld: https://portal.pridi.com/2025/11/17/citati-sv-karla-de-foucauld-o-trpljenju-in-molitvi/\n\n  \n\nCITATI o Jezusovem trpljenju in šoli molitve v preizkušnji – Sv. Karel de Foucauld: https://portal.pridi.com/2025/11/17/sv-karel-de-foucauld-o-jezusovem-trpljenju-in-soli-molitve-v-preizkusnji/\n\n  \n\nMISLI ob Kristusovem vstajenju – Sv. Karel de Foucauld: https://portal.pridi.com/2026/03/25/sv-karel-de-foucauld-moj-bog-kako-moram-biti-srecen/\n\n  \n \n\nCharles de Foucauld (v ang.) – 8:51 min: https://www.youtube.com/watch?v=fbPFYIuuxq8\n\n  \n \n\nCharles de Foucauld (v ang.) – 33:10 min: https://www.youtube.com/watch?v=gxgFgd849NY\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/bl-charles-de-foucauld-zivi-evangelij/2026-12-01/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/11/12.-01.-Charles-de-F1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261202
DTEND;VALUE=DATE:20261203
DTSTAMP:20260604T202753
CREATED:20201201T162542Z
LAST-MODIFIED:20241129T062740Z
UID:10003764-1796169600-1796255999@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveta Bibijana: Iz svetniške družine
DESCRIPTION:Sv. Bibijana iz ugledne krščanske rimske družine je v času cesarja Julijana pretrpela mučeniško smrt zaradi vere. O njenem mučeništvu pripoveduje legenda iz 7. stoletja. \n  \nIz življenja …\nRodila se je v Rimu leta 347 kot hči bogatega cesarskega uradnika sv. Flavijana (god 22. december) \, ki ga je zamenjal Apronijan. Ko je izbruhnilo preganjanje kristjanov\, ga je Apronijan poslal v izgnanstvo\, kjer je umrl\, njeno mati sv. Dafrozo (god 4. januar) pa dal obglaviti. Sv. Bibijano in njeno sestro sv. Demetrijo (god 21. junij) je želel pripraviti k odpadu od krščanske vere\, a sta druga drugo hrabrile. \nMed krutim zaslišanjem je sv. Demetrija umrla\, sv. Bibijana pa je z veliko močjo Duha preživela še nekaj težkih mesecev ječe\, v katerih jo je Apronij izpostavljal različnim žalitvam\, da bi jo privedel do tega\, da bi se odrekla svoji veri. Izročil jo je celo v roke zapeljivki\, da bi jo zapeljala v greh\, a sv. Bibijana je ohranila čistost in trdno vero. Mirno je prestala še zadnje okrutno mučenje\, ko so jo privezali k stebru in bičali do smrti. Umrla je leta 363 v Rimu. \n \nZavetnica\nJe zavetnica neporočenih žensk in žrtev mučenja; proti nezgodam. \n  \nUpodobitve \nUmetniki jo najpogosteje upodabljajo s s tančico in krono\, mučeniško palmo\, mečem\, knjigo in plugom. \n  \nGradiva:\n \nSv. Bibiana\, v ang. (1\,33 min) \n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-bibijana-svetniska-druzina/2026-12-02/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/12/12.-3.-Sv.-Bibijana1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261203
DTEND;VALUE=DATE:20261204
DTSTAMP:20260604T202753
CREATED:20201202T102325Z
LAST-MODIFIED:20251203T062341Z
UID:10003784-1796256000-1796342399@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Frančišek Ksaverij: Zavetnik misijonarjev\, poleg apostola Pavla največji misijonar
DESCRIPTION:Sv. Frančišek Ksaverij je velik svetnik in prvi jezuitski misijonar. Poleg sv. Pavla je največji misijonar v katoliški Cerkvi. Velja za ustanovitelja misijona na Daljnem Vzhodu; apostola Indije in Japonske. \n  \nIz življenja …\nRodil se je leta 1506  na španskem gradu Javieru. Baskovski plemič Frančišek Ksaver je osnovno izobrazbo dobil v svoji domovini\, nato pa je odšel na študij v Pariz\, kjer je doktoriral. Tam si je sobo delil sv. Petrom Fabrom (god 2. avgust)\, štiri leta pozneje pa se jima je pridružil še starejši študent sv. Ignacij Lojolski (god 31. julij)\, nekdanji španski oficir\, ki pa se je posvetil molitvi in kmalu oba nagovoril za duhovni poklic ter ustanovil Družbo Jezusovo (jezuite). Često jima je ponavljal\, kaj človeku koristi če cel svet pridobi\, svojo dušo pa pogubi. \nLeta 1541 se je odpravil na prošnjo portugalskega kralja Janeza III. in po naročilu papeža ter sv. Ignacija misijonarit v daljno Indijo\, kjer je začel zelo bogato in uspešno misijonsko delo in krstiti na tisoče ljudi. Leta 1549 je kot prvi misijonar prišel na Japonsko\, kjer je v Yamaguchi ustanovil krščansko skupnost. Njegov pristop je bil izredno premišljen in uspešen. Preden je začel širiti vero\, se je najprej naučil jezik\, kulturo in običaje domačinov. Poleg tega je vzpostavljal tudi lokalno vodene misijonske postaje\, da je vera ostala živa tudi v njegovi odsotnosti. Od leta 1545 dalje je bilo natisnjenih njegovih 1500 pisem Rimu\, kar je sprožilo val navdušenja nad misijoni na Daljnem Vzhodu. \nNazadnje ga je pritegovala Kitajska\, a je na poti zbolel za pljučnico in 3. decembra 1552 umrl. \n  \nMolitev sv. Frančiška Ksaverija\nZakaj te ljubim\, moj Gospod? \nPač ne zato\, ker si nebesa mi obljubil\,  \nin ne zato\, ker me je strah\, da bi pogubil si v peklu dušo in telo\, ne ganeta me pekel in nebo. \nLe ti me ganeš\, moj Gospod\, ko gledam te\, pribitega na križ\, ko vse na tebi je kot ena sama rana.  \nLe ti me ganeš\, ko trpiš\, ko žali množica te zapeljana in ko umiraš zame in za vse. \nLe to ljubezen občudujem\, in ko bi ne bilo nebes\, bi ljubil te\, in ko bi ne bilo pekla\, ne mogel bi žaliti te. \nKo ves se ti darujem\, darov za to ne potrebujem\,  \nsaj ljubim te samo\, ker si Ljubezen sama\, vir vse milosti. Amen. \n  \nMolitev za spreobrnjenje nevernikov\nVečni Bog. Stvarnik vseh stvari\, spomni se duš nevernikov\,  \nki si jih ustvaril in naredil po svoji podobi in sličnosti.  \nGlej\, o Bog\, kako se z njimi napolnjuje pekel\, \nin spomni se\, da je za njih zveličanje tvoj Sin trpel najgroznejšo smrt.  \nNe dopusti več\, prosim te\, Gospod\, da bi neverniki tvojega Sina zaničevali\,  \nampak naj te tolažijo molitve pravičnih in Cerkve\, neveste tvojega presvetega Sina.  \nSpominjaj se le svojega usmiljenja\, pozabi na njih malikovanje in nevero  \nin stori\, da slednjič tudi oni spoznajo Njega\, ki si ga ti poslal\,  \nGospoda Jezusa Kristusa\, ki je naše rešenje\, življenje in vstajenje \n – Njega\, po katerem smo odrešeni in oproščeni\,  \nki mu bodi čast in slava vekomaj! Amen. \n  \nZavetnik\nJe zavetnik vseh misijonov in misijonarjev\, katoliškega tiska\, pomorščakov; je pomočnik za srednjo zadnjo uro\, proti nevihti in kugi. \n  \nUpodobitve\nUmetniki ga najpogosteje upodabljajo s križem in gorečim srcem\, med pridiganjem ali krščevanjem ali pa kot umirajočega s pogledom na Kitajsko. \n  \nMolimo\nVsemogočni Bog\,\nz oznanjevanjem evangelija je sveti Frančišek Ksaver\nprivedel k tebi mnoge vzhodne narode.\nPodeli nam enako gorečnost za vero\,\nda bo tvoja Cerkev v vsakem kraju rasla. Amen. \n  \nGradiva:\n \n\nSv. Frančišek Ksaverij (v hr.) – 4:37 min: https://www.youtube.com/watch?v=9kmIMRygP1M\n\n  \n \n\nSv. Frančišek Ksaverij (v ang.) – 3:21 min: https://www.youtube.com/watch?v=rRvI9iYVcRU\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-francisek-ksaverij-zavetnik-misijonarjev/2026-12-03/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/12/12.-03.-Sv.-Frančišek-Ksaverij1a.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261204
DTEND;VALUE=DATE:20261205
DTSTAMP:20260604T202753
CREATED:20201202T110406Z
LAST-MODIFIED:20241129T063034Z
UID:10003769-1796342400-1796428799@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveta Barbara: Ena od adventnih glasnikov\, ki naznanjajo božič
DESCRIPTION:Sv. Barbara je ena od adventnih glasnikov\, ki naznanjajo Božič. \n\n\nZato ponekod na ta dan posadijo pšenično zrnje v plitvo posodo\, ki je potem božični okras\, drugod pa s češnje odlomijo vejico in jo dajo v vodo\, da ob božiču zacveti. Ponekod to storijo šele na praznik sv. Lucije\, tj. deset dni kasneje. \n\n\nŽivljenje in legende\nRodila se je leta 273 v Nikomediji v Mali Aziji (v današnji Turčiji)\, kjer je umrla mučeniške smrti okoli leta 306\, v času preganjanja pod cesarjem Maksiminom Dajem. \nLegenda pripoveduje\, da je bila Barbara lepo in pametno dekle. Njen oče je bil pogan. Ker pa se je Barbara rada srečevala s kristjani\, jo je zaprl v stolp z dvema oknoma\, ko je odšel na daljše potovanje; da se ne bi srečevala s kristjani. Ko pa se je vrnil in na stolpu videl še tretje okno\, pred vrati pa znamenje križa\, mu je Barbara pogumno priznala\, da je naredila oboje: tri okna\, da jo spominjajo na skrivnost Svete Trojice\, križ pa na odrešenje. Priznala mu je tudi\, da je prejela krst. To je očeta tako razjezilo\, da je sklenil\, da bo poslej stolp njena trajna ječa. Druga legenda pravi\, da je oče zahteval\, naj se poroči s kraljevičem Fabricijem in daruje poganskim bogovom. Ker je to odklonila\, so jo vrgli v ječo in mučili. Ko pa so sprevideli\, da je Barbara pripravljena prestati tudi največje telesne muke\, so jo želeli duhovno ponižati: nago jo voditi po ulicah do trga. Bog pa je slišal njeno molitev in v mestu ravno tedaj naredil takšno meglo\, da se je čisto zmračilo. Pobesneli sodnik je na koncu ukazal\, naj jo obglavijo. To je storil njen lastni oče. Z morišča nazaj pa je vanj udarila strela in použila njegovo telo. \n  \nUpodobitve\nUmetniki jo upodabljajo kot mlado dekle s stolpom\, kelihom in hostijo ter palmovo vejico. \n  \nZavetnica\nJe ena izmed 14 priprošnjikov v stiski. Priporočajo se ji v nevarnih življenjskih situacijah\, zlasti za srečno zadnjo uro. Pogosto je v »ženski trojici«\, skupaj s sv. Katarino in sv. Marjeto. Na god sv. Barbare je rudar v rovu prižgal lučko s prošnjo\, da bi srečno prihajal iz jame in umrl doma. Kajti tako kot njen stolp\, so temni tudi rudniški rovi pod zemljo. V rudniku živega srebra v Idriji je bil Barbarin rov. \n  \nStara molitev\nO čast\, svetnica Barbara\, tvojga lublenga Jezusa\, ko bom jest o zadnmo zdihvan\, zadnmo brihkan ležava\, moje oči navdo več gledale\, moje ušesa navdo več slišale\, moje usta navdo več govorle. O čast\, svetnica Barbara\, žen hude skušnave peklensko pošast\, prim mojo dušico\, nes jo v nebeško kraljestvo. Amen. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\nCerkve v Sloveniji\nSv. Barbari je pri nas posvečenih 17 cerkva (2 župnijski in 15 podružničnih). \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nŽUPNIJSKE cerkve:\n\n\n\nŠt.\nŽupnija (Škofija)\nKraj\n\n\n1.\nSv. Barbara v Halozah – Cirkulane (MB)\nCirkulane\n\n\n2.\nSv. Barbara v Slovenskih Goricah (MB)\nZgornja Korena\n\n\n\nPODRUŽNIČNE cerkve:\n\n\n\n1.\nŠkocjan pri Novem mestu (NM)\nDrušče (++)\n\n\n2.\nŠmartno pri Slovenj Gradcu (MB)\nGradišče\n\n\n3.\nPodbrdo (KP)\nHudajužina\n\n\n4.\nMaribor – Sv. Janez Krstnik (MB)\nKalvarija\n\n\n5.\nKnežak (KP)\nKnežak (++)\n\n\n6.\nLoški Potok (LJ)\nLoški Potok (++)\n\n\n7.\nČadram – Oplotnica (MB)\nMalahorna\n\n\n8.\nŠentrupert (NM)\nOkrog\n\n\n9.\nHotedršica (LJ)\nRavnik\n\n\n10.\nPišece (CE)\nRovišče\n\n\n11.\nHrenovice (KP)\nStudenec\n\n\n12.\nŠkofja Loka (LJ)\nŠkofja Loka – Sv. Barbara\n\n\n13.\nŠmarje pri Jelšah (CE)\nVinski Vrh\n\n\n14.\nPrevalje (MB)\nZagrad\n\n\n15.\nPregarje (KP)\nZajelšje\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nGradiva:\n \n\nIz FILMA Sv. Barbara (it.\, ang. podnapisi) – 2:08: https://www.youtube.com/watch?v=0d1fiZuu3xE\n\n  \n\n\n\n\nDRUGI SVETNIKI DNEVA:\n\n\nbl. Adolf Kolping\, duhovnik\nsv. Janez Damaščan\, cerkveni učitelj\, menih\n\nFoto: zajem zaslona: https://www.youtube.com/watch?v=wFZDSH5fBBw \n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-barbara-za-bolj-cvetoci-bozic/2026-12-04/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/12/Barbara-.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261205
DTEND;VALUE=DATE:20261206
DTSTAMP:20260604T202753
CREATED:20201203T163343Z
LAST-MODIFIED:20241204T105621Z
UID:10003795-1796428800-1796515199@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Saba: Biser vzhoda: pomemben predstavnik vzhodnega meništva
DESCRIPTION:Sv. Saba (Sava) je pomemben predstavnik vzhodnega meništva. Dobil je vzdevek »Biser vzhoda«. Latinski Zahod tega velikega predstavnika vzhodnega meništva ni nikoli cenil tako kot Vzhod. \n  \nIz življenja …\nRojen je bil leta 439 v Kapadokiji v Mali Aziji. Komaj petletnega sta ga oče in mati zaradi očetovih službenih obveznosti v Aleksandriji pustila v Kapadokiji pri sorodnikih. Po nesrečnem otroštvu\, ko je večkrat zbežal od doma\, je Saba končno poiskal zatočišče v bližnjem samostanu in tam vzljubil meniško življenje. Čeprav je bil najmlajši menih v hiši\, se je odlikoval v kreposti. Pri osemnajstih letih je odšel v Jeruzalem\, kjer je sprva živel sedemnajst let v samostanu\, nadaljnjih devetinpetdeset let pa v samoti\, predvsem v lavi (meniški puščavniški kolibi)\, kjer se je posvetil samo Bogu. Kmalu so se mu pridružili številni bogoiskatelji\, in se naselili v celicah okrog cerkve. Sčasoma se je iz tega razvil znameniti samostan Mar Saba\, ki je na Vzhodu poznan kot »Velika Sabova lava«. Ker pa med menihi ni bilo nikogar z mašniškim posvečenjem\, in so morali tja za bogoslužje prihajati »tuji« duhovniki\, je jeruzalemski patriarh sv. Sabi podelil mašniško posvečenje in ga postavil za predstojnika vseh puščavniških naselbin in samostanov na območju svetega mesta. Kmalu je zraslo več novih samostanov. \nS svojo poduhovljeno osebnostjo je sv. Saba odločilno posegel tudi v verske spore tedanjega časa. Čeprav nerad\, je zaradi tega zapuščal svojo ljubljeno samoto in se kazal v javnosti. Šlo je predvsem za vprašanje ene ali dveh oseb v Kristusu. Saba je bil vselej na pravoverni strani in je zagovarjal\, da sta v Kristusu dve naravi (božja in človeška) in ena oseba (božja). Umrl je star skoraj sto let. V zadnji dom počitka ga je pospremilo ogromno ljudi. Navzoč je bil tudi patriarh Peter s škofi in veljaki svetega mesta. \nUmrl je 5. decembra 532 v Mar Sabi v Palestini. \n  \nCerkve v Sloveniji\nSv. Sabi sta pri nas posvečeni dve cerkvi\, in sicer župnijska v Podgorju\, podružnična pa v župniji Krkavče\, na pokopališču v kraju Padna. God sv. Sabe obhajajo tudi cistercijani v Stični. \n  \nGradiva:\n \n\nNa poti v samostan Mar Saba (ob glasbi) – 3:55 min: https://www.youtube.com/watch?v=d77SyWyLchU\n\n  \nDRUGI SVETNIKI DNEVA:\n\nbl. Bartolomej Fanti\, duhovnik\, redovnik\nbl. Filip Rinaldi\, duhovnik\, redovnik\nsv. Krispina\, mučenka\nbl. Nikolaj (Nils) Stensen\, škof\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-saba-biser-vzhoda/2026-12-05/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/12/12.-05.-1-sv.-sava1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261206
DTEND;VALUE=DATE:20261207
DTSTAMP:20260604T202753
CREATED:20201126T102147Z
LAST-MODIFIED:20251128T093830Z
UID:10003790-1796515200-1796601599@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Nikolaj: Eden najbolj priljubljenih svetnikov\, poznan po svoji dobroti
DESCRIPTION:Sv. Miklavž\, kakor navadno imenujemo sv. Nikolaja\, je eden najbolj priljubljenih svetnikov\, poznan po svoji dobroti in ljubezni. Okrog hodi na predvečer 6. decembra v spremstvu angelov in parkeljnov ter pridnim prinaša darila\, porednim pa šibe … \nPridi sv. Nikolaj in obišči nas sedaj. \nVsi te pričakujemo\, vsi se že radujemo. \nPridnim boš darov delil\, \nsaj sem zmerom dober bil. \nČe ne veš\, kje sem doma\, naj te angelček pelja. \n\nIz življenja sv. Miklavža\nSv. Nikolaj (Miklavž) se je rodil proti koncu 3. stoletja kot edini otrok že starejšim bogatim in pobožnim staršem v maloazijski Patari. V dobroti ju je mali sv. Nikolaj posnemal. Omogočila sta mu dobre šole\, njegov stric\, škof v Miri\, pa ga je posvetil v duhovnika. \nPo smrti svojih zgodaj umrlih staršev je sv. Nikolaj podedovano premoženje razdelil med reveže. \nKo je v Miri umrl škof\, so se verniki po goreči molitvi odločili\, da bo škof tisti duhovnik\, ki bo naslednje jutro prvi stopil v cerkev. In to je bil sv. Nikolaj. Ko je postal škof\, so kristjane sprva še preganjali; tudi sam je bil zaradi vere v ječi. Leta 325 se je udeležil koncila v Niceji. Umrl je 6. decembra okoli leta 345/351 v visoki starosti v Miri v današnji Turčiji. Že kmalu po smrti so ga začeli častiti kot svetnika. \n  \nMiklavževa dobrota\nOkoli sv. Nikolaja se je spletlo veliko legend. Vse pa govorijo o njegovi dobroti\, skrbi za reveže in pravičnosti. \nNajbolj znana je gotovo tista\, ki govori\, kako je pomagal obubožanemu sosedu\, da je lahko poročil svoje tri hčere. Ker oče ni imel denarja\, da bi jim zagotovil dostojno poroko\, jih je nameraval poslati v javno hišo\, kjer bi zaslužile dovolj denarja za doto. Ko je za to izvedel Nikolaj\, jim je ponoči skozi okno vrgel mošnjo zlatnikov (oz. tri kepe zlata) in jim s tem zagotovil dostojno poroko. Pri tem dejanju pa ga je videl in prepoznal sosed. Nikolaj ga je sicer rotil\, naj o tem molči\, a on je ta pripetljaj »razbobnal« po celem mestu. Tako je Nikolaj postal prijatelj revnih. \nSpet druga legenda pravi\, da je rešil mornarje nevarnosti na morju s tem\, ko se je podal na krov\, umiril vihar in ladjo varno pripeljal v pristanišče. Zato je postal tudi zavetnik mornarjev. \nNa daljavo je rešil tri po nedolžnem obsojene na smrt\, tako da se je v sanjah prikazal cesarju in prosil za njihovo pomilostitev. \n  \nUpodobitev \nUmetniki ga najpogosteje upodabljajo kot škofa s knjigo v roki\, na kateri so tri kepe zlata oz. tri jabolka. Upodabljajo ga tudi s sidrom ali ladjo s tremi fanti. \n  \nZavetnik\nSv. Nikolaj je zavetnik v vseh mogočih življenjskih stiskah: proti vodnim nevarnostim\, v stiski na morju … za srečno poroko; zavetnik ministrantov\, otrok\, devic\, romarjev\, sodnikov\, trgovcev\, lekarnarjev ipd. \n  \n\nMolimo\nDobri Bog\, na priprošnjo sv. škofa Nikolaja nam pomagaj\, da ga bomo posnemali v dobroti; \nvaruj nas v vseh nevarnostih\, da bomo varno potovali v večno domovino. Amen. \n\n  \n\nGradiva o sv. Miklavžu:\n\nSpoznati življenje sv. Miklavža – DELOVNI LIST 1. triada pdf\n\n  \n \n\nŽivljenje sv. Miklavža – 4:39 min: https://www.youtube.com/watch?v=1y2pm1ga_2Q\n\n  \n \n\nMiklavževanje v Stražišču – 11:00 min: https://www.youtube.com/watch?v=OiKaW77_4VE\n\n  \n \n\nPesem – Sveti Miklavž (v sl.): https://www.youtube.com/watch?v=g8w1aEW7t-s\n\n  \n \n\nNaredi sam. Pokrivalo sv. Nikolaja: https://www.youtube.com/watch?v=Eep9nfVLDqA\n\n  \n \n\nSv. Nikolaj (v hr.) – 4:07 min: https://www.youtube.com/watch?v=eCkgrJsMBC4\n\n  \n \n\nStarodavne ruševine v Miri (v nem.) – 7:23 min: https://www.youtube.com/watch?v=ZbE53QoRutQ\n\n  \nCerkve v Sloveniji\nSv. Nikolaju je posvečenih 118 cerkva (36 župnijskih in 82 podružničnih) ter 3 kapele. V mnogih so naslikani prizori iz legend o njegovem življenju. \n  \nŽupnijske CERKVE:\n\n\n\nŠt.\nŽupnija (Škofija)\n\n\n\n1.\nAdlešiči (NM)\n\n\n\n2.\nAnkaran (KP)\n\n\n\n3.\nAvber (KP)\n\n\n\n4.\nBabno Polje (LJ)\n\n\n\n5.\nBohinjska Bistrica (LJ)\n\n\n\n6.\nBreginj (KP)\n\n\n\n7.\nBudanje (KP)\n\n\n\n8.\nCerovo (KP)\n\n\n\n9.\nDolenci (MS)\n\n\n\n10.\nDolnji Logatec (LJ)\n\n\n\n11.\nGolac (KP)\n\n\n\n12.\nJanče (LJ)\n\n\n\n13.\nKred (KP)\n\n\n\n14.\nLipoglav (LJ)\n\n\n\n15.\nLitija (LJ)\n\n\n\n16.\nLjubljana – Sv. Nikolaj (LJ) – stolna\n\n\n\n17.\nMajšperk (MB)\n\n\n\n18.\nMetlika (NM)\n\n\n\n19.\nMurska Sobota (MS) – stolna\n\n\n\n20.\nNovo mesto – Kapitelj (NM) – stolna\n\n\n\n21.\nOvsiše (LJ)\n\n\n\n22.\nPodbrdo (KP)\n\n\n\n23.\nPodsabotin (KP)\n\n\n\n24.\nPolje ob Sotli (CE)\n\n\n\n25.\nSava (LJ)\n\n\n\n26.\nSevnica (CE)\n\n\n\n27.\nSorica (LJ)\n\n\n\n28.\nSuhorje (KP)\n\n\n\n29.\nSv. Miklavž nad Laškim (CE)\n\n\n\n30.\nSv. Miklavž ob Dravi (MB)\n\n\n\n31.\nSv. Miklavž pri Ormožu (MB)\n\n\n\n32.\nŠmiklavž pri Slovenj Gradcu (MB)\n\n\n\n33.\nVuzenica (MB)\n\n\n\n34.\nZapoge (LJ)\n\n\n\n35.\nZavrč (MB)\n\n\n\n36.\nŽalec (CE)\n\n\n\n\nPodružnične CERKVE:\n\n\n\n\nŠt.\nŽupnija (Škofija)\nKraj\n\n\n1.\nAjdovec (NM)\nSela (++)\n\n\n2.\nBela Cerkev (NM)\nDolenje Kronovo\n\n\n3.\nBloke (LJ)\nHudi vrh\n\n\n4.\nBorovnica (LJ)\nPako\n\n\n5.\nBoštanj (NM)\nBoštanj – zasebna\n\n\n6.\nBovec (KP)\nPlužna\n\n\n7.\nCelje – Sv. Cecilija (CE)\nMiklavžev hrib\n\n\n8.\nCerklje na Gorenjskem (LJ)\nDvorje (++)\n\n\n9.\nČadram – Oplotnica (MB)\nKoritno\n\n\n10.\nČemšenik (LJ)\nZabreznik\n\n\n11.\nČrnomelj (NM)\nStražnji Vrh\n\n\n12.\nDobrepolje – Videm (LJ)\nPodgora\n\n\n13.\nDobrna (CE)\nVrba\n\n\n14.\nFara pri Kočevju (NM)\nVrh\n\n\n15.\nGorje (LJ)\nMevkuž\n\n\n16.\nHrenovice (KP)\nLandol (Brinje)\n\n\n17.\nIg (LJ)\nVisoko pod Kureščkom\n\n\n18.\nIhan (LJ)\nBrdo\n\n\n19.\nKamnik (LJ)\nPodgorje (++)\n\n\n20.\nKanal (KP)\nKrstenice\n\n\n21.\nKostanjevica na Krki (NM)\nKostanjevica – na otoku\n\n\n22.\nKostrivnica (CE)\nDrevenik\n\n\n23.\nKriže (LJ)\nGozd\n\n\n24.\nKubed (KP)\nSlovensko Gračišče\n\n\n25.\nLeskovec pri Krškem (NM)\nVeliki Podlog\n\n\n26.\nLjubljana – Štepanja vas (LJ)\nBizovik (++)\n\n\n27.\nLjubno ob Savinji (CE)\nPlanina (Ljubenske Rastke)\n\n\n28.\nMokronog (NM)\nMartinja vas\n\n\n29.\nMoravče (LJ)\nVrh nad Savo (Sveti Miklavž)\n\n\n30.\nMozirje (CE)\nLjubija\n\n\n31.\nNaklo (LJ)\nStrahinj\n\n\n32.\nNova Štifta (CE)\nŠmiklavž\n\n\n33.\nNovo mesto – Šmihel (NM)\nStranska vas (++)\n\n\n34.\nOsilnica (NM)\nSpodnji Čačič (++)\n\n\n35.\nOsp (KP)\nGabrovica\n\n\n36.\nOtalež (KP)\nJazne\n\n\n37.\nPodnanos (KP)\nNanos – pobočje\n\n\n38.\nPolhov Gradec (LJ)\nDvoru (++)\n\n\n39.\nPolšnik (LJ)\nRenke\n\n\n40.\nPolzela (CE)\nPodvin\n\n\n41.\nPreddvor (LJ)\nMače\n\n\n42.\nPreddvor (LJ)\nMožjanca\n\n\n43.\nPrimskovo na Dolenjskem (NM)\nPrimskovo na Dolenjskem\n\n\n44.\nRadeče (LJ)\nMočilno\n\n\n45.\nRadeče (LJ)\nSava (++)\n\n\n46.\nReteče (LJ)\nGodešiči\n\n\n47.\nRovte (LJ)\nPraprotno Brdo\n\n\n48.\nSelca (LJ)\nGolica\n\n\n49.\nSele pri Slovenj Gradcu (MB)\nSele\n\n\n50.\nSemič (NM)\nGradnik (++)\n\n\n51.\nSladka Gora (CE)\nLemberg\n\n\n52.\nSlivnica pri Celju (CE)\nVinarje\n\n\n53.\nSora (LJ)\nJeprca\n\n\n54.\nStari trg ob Kolpi (NM)\nVidem (++)\n\n\n55.\nStopiče (NM)\nPangrč Grm\n\n\n56.\nSv. Jurij ob Taboru (CE)\nTisova Gora\n\n\n57.\nSv. Križ – Gabrovka (NM)\nBrezovo\n\n\n58.\nSv. Križ – Podbočje (NM)\nGradec\n\n\n59.\nSv. Marija v Puščavi (MB)\nFalski grad\n\n\n60.\nSv. Trojica nad Cerknico (LJ)\nUlaka\n\n\n61.\nSv. Vid na Planini (CE)\nPlaninska vas\n\n\n62.\nŠentjanž (NM)\nBudna vas\n\n\n63.\nŠentjernej (NM)\nGorjanci\n\n\n64.\nŠentlambert (LJ)\nČolnišče\n\n\n65.\nŠentvid pri Stični (LJ)\nGradišče\n\n\n66.\nŠkocjan pri Novem mestu (NM)\nOtok (++)\n\n\n67.\nŠlovrenc (KP)\nNeblo\n\n\n68.\nŠmarje pri Jelšah (CE)\nSotesko\n\n\n69.\nŠmartno v Tuhinju (LJ)\nGora (Greben)\n\n\n70.\nŠpitalič (LJ)\nBela\n\n\n71.\nŠt. Jurij pri Grosupljem (LJ)\nTabor nad Cerovem\n\n\n72.\nToplice (NM)\nPodturn (++)\n\n\n73.\nTrbovlje – Sv. Martin (CE)\nLoke\n\n\n74.\nTrnje (KP)\nPalčje\n\n\n75.\nVelenje – Bl. Anton Martin Slomšek (CE)\nBevče\n\n\n76.\nVelenje – Sv. Martin (CE)\nPlešivec (++)\n\n\n77.\nVidem – Krško (CE)\nStari Grad\n\n\n78.\nVrh – Sv. Trije Kralji (LJ)\nHlevni Vrh (++)\n\n\n79.\nVrhnika (LJ)\nKuren\n\n\n80.\nŽabnica (LJ)\nSpodnje Bitnje\n\n\n81.\nŽužemberk (NM)\nBreg\n\n\n82.\nŽužemberk (NM)\nGradenc\n\n\n\nKAPELE:\n\n\n\n\n1.\nKančevci (MS)\nSelo (++)\n\n\n2.\nKoper – stolna župnija (KP)\nKoper\n\n\n3.\nPreloka (NM)\nŽuniči\n\n\n\n\nDRUGI SVETNIKI DNEVA:\n\nsv. Apolinarij Tržaški\, mučenec\nbl. Janos Scheffler\, škof\, mučenec\n\n  \nFoto: zajem zaslona Katolički kalendar \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-nikolaj-miklavz/2026-12-06/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/11/Milavz-.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261207
DTEND;VALUE=DATE:20261208
DTSTAMP:20260604T202753
CREATED:20201128T155015Z
LAST-MODIFIED:20251203T124425Z
UID:10003800-1796601600-1796687999@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Ambrož: Ob njem se je spreobrnil celo sveti Avguštin
DESCRIPTION:Sv. Ambrož je govoril sladko kot med … Ob njegovih pridigah se je spreobrnil celo sam učitelj govorništva\, sv. Avguštin. V bogoslužje je vpeljal ljudsko petje. \nKo je sv. Ambrož še kot dete ležal v zibelki\, je nanj prišel roj čebel\, ki se je potem vzdignil\, ne da bi ga pičila ena sama čebela. V njegovih ustih so pustile obilico medu\, kot preroško znamenje sladkosti njegovih kasnejših besed in spisov. Čebele so tudi simbol marljivosti. \n  \nIz življenja …\nRodil se je leta 339 v ugledni rimski družini v Trieru v današnji Nemčiji. Njegov oče je bil visok cesarski uradnik\, mati pa zgledna krščanska žena\, ki se je po moževi zgodni smrti s tremi otroki vrnila v Rim. Tu je sv. Ambrož študiral govorništvo in pravo\, ter postal visok državni uradnik v Milanu. \nKo je v tem mestu umrl škof\, so ga verniki soglasno izvolili za njegovega naslednika\, čeprav se je tedaj šele pripravljal na krst. Njegovo prvo dejanje po škofovskem posvečenju 7. decembra 374 je bilo razdelitev svojega premoženje ubogim\, za katere je imel vedno odprto srce. Njegova druga skrb je bila pridobitev temeljite teološke izobrazbe\, pri čemer je študiral zlasti grške cerkvene očete in Sveto pismo. Kot škof se je odlikoval v obrambi Cerkve pred poganstvom in krivimi nauki znotraj krščanstva (npr. arianizmom\, kateri je zanikal Kristusovo božanstvo). Bil je ugleden in vpliven prijatelj in svetovalec cesarjev: Gracijana\, Valentinijana II. in Teodozija Velikega\, ki je krščanstvo razglasil za edino državno vero v rimskem cesarstvu. \nSv. Ambrož se je odlikoval po svojih govorniških sposobnostih. Ob njegovih pridigah se je spreobrnil celo sam učitelj govorništva\, sv. Avguštin (god 28. avgust)\, kasnejši škof v Hiponu. Sv. Ambrož je bil tudi pesnik in glasbenik. Napisal je več himen in pesmi in jih tudi uglasbil. V bogoslužje je vpeljal ljudsko petje. Znane so njegove t. i. ambrozijanske himne. \nUmrl je 4. aprila 397 v Milanu. Zapustil je bogato zbirko bogoslovnih spisov\, pridig in pisem. \n  \nZavetnik\nSv. Ambrož je zavetnik čebelarjev in svečarjev; ponekod ga kličejo proti čebeljim pikom. \n  \nUpodabljanje\nUmetniki ga najpogosteje upodabljajo kot škofa s čebeljim panjem\, knjigo\, pisalnim peresom ali bičem; upodabljajo ga tudi kot enega od štirih velikih zahodnih cerkvenih očetov\, skupaj s sv. Avguštinom\, sv. Gregorjem Velikim (god 3. september) in sv. Hieronimom (god 30. september). \n  \nMolimo\nVsemogočni Bog\, prosimo te\, naj nas z lučjo vere razsvetljuje Sveti Duh\, ki je vedno vnemal škofa Ambroža pri širjenju tvoje slave. Amen. \n  \nCerkve v Sloveniji\nSv. Ambrožu je posvečena 1 podružnična cerkev\, in sicer v župniji Cerklje na Gorenjskem (LJ)\, v kraju Ambrož pod Krvavcem. \n  \nGradiva:\n\nCitati sv. Ambroža ob adventu in božiču: https://portal.pridi.com/2025/12/03/citati-sv-ambroza-milanskega-ob-adventu-in-bozicu/\n\n  \n\nCitati sv. Ambroža ob veliki noči: https://portal.pridi.com/2022/12/07/nekaj-besed-svetega-ambroza-pesnika-in-glasbenika-polnih-ljubezni-do-boga/\n\n  \n \n\nSv. Ambrož\, škof in cerkveni učitelj (v hr.) – 3:38 min: https://www.youtube.com/watch?v=LYdPd_UIg1o\n\n  \n \n\nSv. Ambrož (v ang.) – 3:19 min: https://www.youtube.com/watch?v=C7O8VffEBXw\n\n  \nDRUGI SVETNIKI DNEVA:\n\nsv. Fara\, opatinja\nsv. Karel Garnier\, redovnik\, mučenec\nsv. Marija Jožefa Rosello\, devica\, redovnica\nsv. Sabin Spoletski\, škof\n\n  \nFoto: zajem zaslona: https://www.youtube.com/watch?v=C7O8VffEBXw \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-ambroz/2026-12-07/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2019/11/12.-07.-Sv.-Ambrož1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261208
DTEND;VALUE=DATE:20261209
DTSTAMP:20260604T202753
CREATED:20201130T140240Z
LAST-MODIFIED:20241204T110935Z
UID:10003805-1796688000-1796774399@portal.pridi.com
SUMMARY:Slovesni praznik: Brezmadežna Marija - Privilegij Jezusove matere
DESCRIPTION:Brezmadežna Marija je mati duhovnikov in bogoslovcev. 8. decembra se ji duhovniki v prvem letniku bogoslovja slovesno posvetijo in to posvetitev vsako leto obnavljajo. \nDanes praznujemo privilegij Jezusove matere: že od vsega začetka je bila osvobojena madežev izvirnega greha in polna Božje milosti. \n  \nVerska resnica o brezmadežnem spočetju Device Marije se je izoblikovala postopoma\, čeprav so jo verniki priznavali že od vsega začetka. \nNajprej se je začelo praznovati na Vzhodu kot »spočetje sv. Ane«\, v katerem je bila Marija\, otrok sv. Ane (god 26. julij)\, videti kot posebna Božja izbranka\, polna milosti. Na Zahodu so se razvile velike teološke razprave o Marijinem brezmadežnem spočetju\, v katerih so prednjačili frančiškani\, ki jih je navdihnil bl. Janez Duns Scot (god 8. november). \nPapež Pij IX. je leta 1854 razglasil dogmo: \n»Marija je bila v prvem trenutku svojega spočetja obvarovana vsakega madeža izvirnega greha\, in sicer po edinstveni milosti in predpravici\, ki ji jo je podelil vsemogočni Bog z ozirom na zasluženje Jezusa Kristusa\, Odrešenika človeškega rodu.«  \nMarija je bila torej spočeta kakor vsak drug otrok. Toda – zaradi posebne naloge v zgodovini odrešenja\, saj je bila izbrana za Božjo Mati\, pa je bila že od spočetja obvarovana izvirnega greha\, s katerim smo ljudje ranjeni in zaradi njega nagnjeni k slabemu. \nTo je na poseben način potrdila tudi sama Marija\, ko se je v Lurdu prikazala sv. Bernardki (god 16. april) z besedami: »Jaz sem Brezmadežno spočetje.« \n  \n \n\n  \nUpodobitve\nUmetniki jo upodabljajo kot ženo\, ogrnjeno s soncem in luno pod nogami\, na glavi pa venec dvanajstih zvezd (Raz 12\,1). Z eno nogo stoji na glavi kače\, kar spominja na besede\, ki jih je Bog izrekel kači na začetku Svetega pisma: Njen zarod ti bo glavo strl\, ti  ga boš pa ranila na peti (1 Mz 3\,15). \nGiovanni Battista Tiepolo\, Muzej Madrid\n\n  \n  \nMolimo\nBrezmadežna Devica Marija\, mati našega Gospoda Jezusa Kristusa in mati Cerkve\, neomajno zaupamo v tvojo materinsko pomoč. Daj nam velikodušno srce\, ki se v nežnem sočutju razdaja trpečim in zapuščenim; zvesto srce\, ki ne pozabi na nobeno dobroto\, in se ne spominja nobene hudobije\, krotko in ponižno srce\, ki ljubi\, ne da bi pričakovalo plačila\, in se tiho umakne pred drugim srce\, pred srcem tvojega Sina. Oblikuj nam srce\, ki bo gorelo za slavo Jezusa Kristusa. Amen. \n  \n  \nGradiva:\n \n\nBrezmadežna Marija (v hr.) – 2:08 min: https://www.youtube.com/watch?v=CWB76sJaXLk\n\n  \n \n\nPraznik Brezmadežne Marije (v ang.) – 1:57 min: https://www.youtube.com/watch?v=__x2RtJjxvg\n\n  \n \n\nMali katekizem: Kdo je blažena Devica Marija (v hr. in ang.) – 4:08 min: https://www.youtube.com/watch?v=sh1S-h1mTqU\n\n  \nCerkve v Sloveniji\nBrezmadežni Mariji je posvečenih 12 cerkva (8 župnijskih in 4 podružnične) ter vsaj 14 kapel. \n\nŽupnijske cerkve:\nGrahovo (LJ)\, Kamnik (LJ)\, Kokra (LJ)\, Marija Širje (CE)\, Studenec (NM)\, Šmarje pri Kopru (KP)\, Turjak (LJ)\,  Zagradec (NM). \n\nPodružnične cerkve:\n\n\n\nŠt.\nŽupnija (Škofija)\nKraj\n\n\n1.\nBukovica (KP)\nGradišče\n\n\n2.\nGornja Radgona (MS)\nSpodnja Ščavnica\n\n\n3.\nKrško (NM)\nKrško – samostan\n\n\n4.\nŠkofja Loka (LJ)\nŠkofja Loka – samostan v Blaževi ulici\n\n\n\nKapele:\n\n\n\n\n1.\nBegunje na Gorenjskem (LJ)\nBegunje na Gorenjskem – župnišče\n\n\n2.\nBreznica (LJ)\nBreznica – sestre usmiljenke\n\n\n3.\nCerklje ob Krki (NM)\nDolenje Stopice\n\n\n4.\nCirkovce (MS)\nSp. Gorica\n\n\n5.\nCirkovce (MS)\nPongrce\n\n\n6.\nIhan (LJ)\nMala Loka – sestre Sv. Križa\n\n\n7.\nKostanjevica na Krki (NM)\nČrešnjevc pri Oštrcu\n\n\n8.\nKriževci pri Ljutomeru (MS)\nBučečovci\n\n\n9.\nKriževci pri Ljutomeru (MS)\nDobrava\n\n\n10.\nLjubljana – Sv. Nikolaj (LJ)\nLjubljana – semenišče\n\n\n11.\nLjutomer (MS)\nNoršinci\n\n\n12.\nMaribor – Sv. Janez Krstnik (MB)\nMaribor – Kamniška 7\n\n\n13.\nSv. Trojica v Slovenjskih goricah (MB)\nSpodnja Senarska\n\n\n14.\nŠkocjan pri Novem mestu (NM)\nDobruška vas\n\n\n\n\nDRUGI SVETNIKI DNEVA:\n\nbl. Alojzij Liguda\, duhovnik in mučenec\nsv. Noel Chabanel\, profesor\, duhovnik in mučenec\nsv. Romarik\, opat\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/brezmadezna-marija/2026-12-08/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/11/12.-08.-Brezmadežna1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261209
DTEND;VALUE=DATE:20261210
DTSTAMP:20260604T202753
CREATED:20201130T143649Z
LAST-MODIFIED:20241204T112342Z
UID:10003820-1796774400-1796860799@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Juan Diego: Bog daj\, da postaneš takšen\, kot on
DESCRIPTION:Juan Diego je užival velik sloves že za časa svojega življenja. Starši so svojim otrokom radi pravili: »Bog daj\, da postaneš takšen\, kot Juan Diego!« \nLeta 1531 se mu je štirikrat prikazala Devica Marija (Guadalupska Marija – god 12. december). \nGuadalupe je danes eno najbolj obiskanih Marijinih romarskih središč na svetu. \n  \nIz življenja …\nJuan Diego Cuauhtlatoatzinu (»Govoreči orel«) se je rodil okoli leta 1474 v Mehiki. Bil je kmet\, indijanskega rodu. Pri petdesetih letih je skupaj s svojo ženo prejel zakrament krsta. Živel je pobožno\, redno je prejemal evharistijo in proučeval Božjo besedo. \nOd 9. do 12. decembra leta 1531 se mu je (tedaj že ovdovelemu) na mehiškem griču Tepeyac štirikrat prikazala Devica Marija. Naročila mu je\, naj gre k škofu in ga prosi\, naj na tem griču postavi cerkev njej v čast. A škof je zahteval znamenje. Tega je Marija Diegu dala pri svojem zadnjem prikazanju. Pred seboj je kljub zimskemu času zagledal čudovito cvetje\, ki ni bilo običajno za ta kraj\, ga nabral v svoje preprosto ogrinjalo\, in ga odnesel škofu. Ko ga je razgrnil pred škofom\, so rože popadale na tla\, na ogrinjalu pa se je pokazala podoba Marije\, ki je danes znana po vsem svetu kot Guadalupska Marija. \nPo tem znamenju je škof dal postaviti Marijino svetišče\, Diego pa je odtlej živel v skromnem bivališču blizu svetišča. Skrbel je za svetišče in sprejemal vernike\, ki so trumoma prihajali\, da bi počastili Božjo Mater. \nUmrl je leta 1548\, star 74 let. \nSv. papež Janez Pavel II. ga je leta 1990 razglasil za blaženega\, leta 2002 pa za svetnika. \n  \nUpodobitve \nUmetniki ga upodabljajo kot moža z odprtim plaščem in portretom Gospe iz Guadalupe. \n  \nMolitev h Guadalupski devici Mariji\nO brezmadežna Devica\, mati pravega Boga in mati Cerkve\, sliši našo molitev in jo posreduj svojemu Sinu Jezusu. Izprosi našemu narodu mir\, pravico in blaginjo. Želimo biti popolnoma tvoji in s teboj hoditi v popolni zvestobi Jezusu Kristusu v njegovi Cerkvi. Guadalupska Devica\, izprosi našim domovom milost ljubezni in spoštovanje do vsakega spočetega življenja. Sočutno se ozri na nas. Uči nas\, da se bomo v gorečnosti do vseh svetih zakramentov nenehno vračali k Jezusu. Tako bomo lahko brez hudobije in sovraštva v srcih vsem prinašali pravo radost in mir\, ki nam ju daje tvoj Sin\, naš Gospod Jezus Kristus\, ki z Očetom in Svetim Duhom živi in kraljuje vekomaj. Amen. \n\nGradiva:\n \n\nSv. Juan Diego (v hr.) – 4:39 min: https://www.youtube.com/watch?v=Fro10YD5yIA\n\n  \n \n\nFilm Guadalupska Gospa in Juan Diego (v šp. z ang. podnapisi) – 20:58 min: https://www.youtube.com/watch?v=uuLn3GUfGCA&list=PLRNCKeshIEvv27F6LeXlne7Wtj4eitH6A\n\n  \nDRUGI SVETNIKI DNEVA:\n\nbl. Liborij Wagner\, duhovnik\, mučenec\nsv. Peter Fourier\, redovni ustanovitelj\nsv. Valerija\, mučenka\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-juan-diego/2026-12-09/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2019/11/12.-09.-Guadalupe-Juan-Diego.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261210
DTEND;VALUE=DATE:20261211
DTSTAMP:20260604T202753
CREATED:20201130T145618Z
LAST-MODIFIED:20241204T112620Z
UID:10003825-1796860800-1796947199@portal.pridi.com
SUMMARY:Loretska Marija: Z nazareško hišo sv. Družine
DESCRIPTION:Danes je pomemben praznik za loretsko svetišče. Tega dne se spominjamo prihoda nazareške hiše\, v kateri je prebivala sv. Družina\, v italijansko mesto Loreto. \n  \nSvetišče Loretske Matere Božje\n10. decembra leta 1294 se je začela znamenita božja pot v Loretu\, to je mestu ob italijanski obali. Od tedaj imajo na tem kralju nazareško hišo\, v kateri je živela sv. Družina v Nazaretu (Jožef\, Marija in Jezus). \nPo izročilu naj bi angeli to nazareško hišo naprej na Trsat nad Reko\, potem pa v Loreto\, kjer je še danes. \nV 15. stoletju so nad to hišo zgradili veliko Marijino svetišče\, ki je kmalu postalo ena izmed najbolj obiskanih Marijinih božjih poti v Italiji\, in kamor so romali iz vse Evrope – tudi iz Slovenije. Posnetek nazareške hiše so postavljali tudi v Sloveniji. \n»Sveta hišica v Loretu ni samo ‘relikvija’\, ampak tudi dragocena ikona\, ki ne predstavlja abstraktnih resnic\, ampak dogodek in skrivnost – učlovečenje Besede.« (sv. papež Janez Pavel II.) \n  \nCerkve v Sloveniji\nLoretski Materi Božji je v Sloveniji posvečenih 5 podružničnih cerkva\, in to: \n\nv župniji Izola (KP škofija)\, v kraju Belvedere\,\nv župniji Maribor – Sv. Janez Krstnik (MB škofija)\, na pokopališču Mb – Grajski trg\,\nv župniji Soča (KP škofija)\, v kraju Trenta\,\nv župniji Sv. Florijan ob Boču (CE škofija)\, v kraju Ložno\,\nv župniji Zali Log (LJ škofija)\, v kraju Suša.\n\nLoretska MB – cerkev v Trenti\n\nLavretanske oz. Marijine litanije\n\nLavretanske litanije Matere Božje\, ki jih Slovenci pojemo na poseben način\, so trajen spomin na Loreto. V sedanji obliki so bile prvič natisnjene v knjižici\, namenjeni loretskim romarjem (leta 1576). Papež jih je potrdil enajst let kasneje in so bile dolga stoletja poleg litanij vseh svetnikov edine uradne litanije katoliškega bogoslužja. Molimo oz. pojemo jih ob Marijinih paznikih\, ob sobotah\, v majniku\, oktobru\, adventu ali kadar ni posebnega razloga za katere druge litanije. \n\nGradiva:\n \n\nPetje Lavretanskih litanij Matere Božje – 28:27 min\n\n  \nLavretanske litanije Matere Božje\nGospod\, usmili se \nKristus\, usmili se \nGospod\, usmili se \nKristus\, sliši nas \nKristus\, usliši nas \nBog Oče nebeški\, – usmili se nas \nBog Sin\, Odrešenik sveta \nBog Sveti Duh \nSveta Trojica\, en sam Bog \n  \nSveta Marija\, – prosi za nas \nSveta Mati božja \nSveta devic Devica \n  \nMati Kristusova \nMati Cerkve \nMati milosti božje \nMati prečista \n  \nMati brezmadežna \nMati nedolžna \nMati deviška \n  \nMati ljubezniva \nMati čudovita \nMati dobrega sveta \n  \nMati Stvarnikova \nMati Odrešenikova \nDevica najmodrejša \n  \nDevica častitljiva \nDevica hvale vredna \nDevica mogočna \n  \nDevica milostljiva \nDevica verna \nPodoba pravice \n  \nSedež modrosti \nZačetek našega veselja \nPosoda duhovna \n  \nPosoda časti vredna \nPosoda vse svetosti \nRoža skrivnostna \n  \nStolp Davidov \nStolp slonokosteni \nHiša zlata \n  \nSkrinja zaveze \nVrata nebeška \nZgodnja danica \n  \nZdravje bolnikov \nPribežališče grešnikov \nTolažnica žalostnih \n  \nPomoč kristjanov \nKraljica angelov \nKraljica očakov \n  \nKraljica prerokov \nKraljica apostolov \nKraljica mučencev \n  \nKraljica spoznavalcev \nKraljica devic \nKraljica vseh svetnikov \n  \nKraljica brez madeža izvirnega greha spočeta \nKraljica v nebesa vzeta \nKraljica presvetega rožnega venca \nKraljica družine \nKraljica miru \n  \nJagnje božje\, ki odjemlješ grehe sveta\, – prizanesi nam\, o Gospod \nJagnje božje\, ki odjemlješ grehe sveta\, – usliši nas\, o Gospod \nJagnje božje\, ki odjemlješ grehe sveta\, – usmili se nas. \n  \nProsi za nas\, sveta božja Porodnica. \nDa postanemo vredni obljub Kristusovih. \n  \nMolimo. Gospod Bog\, vedno naj se veselimo zdravja na duši in na telesu.  \nNa priprošnjo svete Device Marije nas reši zemeljskih bridkosti in nam daj uživati nebeško veselje.  \nPo Kristusu\, našem Gospodu. Amen. \n  \n  \nDRUGI SVETNIKI DNEVA:\n\nSv. Evlalija\, devica\, mučenka iz Meride\nJudita\, vdova\, svetopisemska žena\n\n  \nFoto: zajem zaslona: https://www.youtube.com/watch?v=2hswvJ2uurk \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/svetisce-loretske-matere-bozje/2026-12-10/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/11/Loret-.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261211
DTEND;VALUE=DATE:20261212
DTSTAMP:20260604T202753
CREATED:20191202T161249Z
LAST-MODIFIED:20241204T112910Z
UID:10003830-1796947200-1797033599@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Damaz I.: Prijatelj našega sv. Hieronima
DESCRIPTION:Papež Damaz I. je našemu rojaku sv. Hieronimu zaupal prevod Svetega pisma v latinščino. Tako je nastal slavni prevod\, ki ga imenujemo Vulgata.  \n  \nIz življenja …\nPapež Damaz I. je bil rojen okoli leta 305 v Španiji ali Rimu. \nKot 37. papež je sklical kar tri sinode v Rimu. Nastopal je proti zmotnim krščanskim naukom\, ki so se takrat širili po cesarstvu (pnevmatomahi\, donatisti\, arijanci idr.) Leta 381 je na Carigrajskem koncilu dokončno utrdil nauk o Sveti Trojici; definiral je božanstvo Svetega Duha\, ki so ga nekateri zanikali. \nV bogoslužje je uvedel cerkveno leto\, dokončno določil seznam svetopisemskih knjig\, torej tistih\, ki so od Boga navdihnjene in kot take sestavljajo Sveto pismo. Enemu od tedanjih največjih učenjakov\, našemu rojaku sv. Hieronimu\, je zaupal prevod Svetega pisma iz izvirnih jezikov v latinščino. Tako je nastal slavni prevod\, ki ga imenujemo Vulgata. Papež sam je sestavil nekaj nagrobnih napisov v verzih za svete mučence v katakombah. \nUmrl je v Rimu 11. decembra 384\, v osemdesetem letu starosti\, potem ko je Cerkev upravljal skoraj dvajset let. \nV njegovem času se je uveljavil škofijski sedež v Emoni v današnji Ljubljani. \n  \nZavetnik\nJe zavetnik arheologov in priprošnjik proti vročici. \n  \nUpodobitev\nUpodabljajo ga kot papeža s tiaro in Svetim pismom z napisom Vulgata ali z modelom cerkve. Včasih ima tudi poudarjen diamantni prstan\, ker njegovo ime pomeni »diamant« (lat. adamas). \n  \nGradiva:\n \n\nO življenju sv. Damaza I. (v ang.) – 1:23: https://www.youtube.com/watch?v=G_0XNqSSxTA\n\n  \n  \nDRUGI SVETNIKI DNEVA:\n\nbl. Artur Bell\, duhovnik in mučenec\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-damaz-i/2026-12-11/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2019/12/12.-11.-Sv.-Damaz-I.-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261212
DTEND;VALUE=DATE:20261213
DTSTAMP:20260604T202753
CREATED:20201202T160200Z
LAST-MODIFIED:20241205T104550Z
UID:10003845-1797033600-1797119999@portal.pridi.com
SUMMARY:Guadalupska Marija: Priljubljeno Marijino središče
DESCRIPTION:Mehiško svetišče Guadalupske Matere Božje je eno najbolj obiskanih romarskih središč na svetu.  \nGuadalupe (Cuatlaxupeh) v izvirnem azteškem jeziku pomeni »Tista\, ki kači stre glavo«. \n  \nSvetišče\nZačetek guadalupske Marijine božje poti blizu mehiškega glavnega mesta na griču Tepeyac se je začel z Marijinimi prikazovanji leta 1531. Tu se je od 9. do 12. decembra Marija štirikrat prikazala sedeminpetdesetletnemu domačinu sv. Juanu Diegu (goduje 9. decembra) in prosila\, naj škof na tem kraju njej v čas zgradi cerkev. Škof je šele po očitnem znamenju začel verjeti Diegovim besedam in tu postavil Marijino svetišče\, ki so ga kasneje povečali. Bazilika de Nuestra Señora Guadalupe je danes najbolj obiskan romarski kraj v Latinski Ameriki in eden najbolj obiskanih romarskih središč na svetu\, saj jo vsako leto jo obišče okrog dvajset milijonov romarjev. \n  \nZavetnica\nMarijino prikazanje sv. Juanu Diegu je precej doprineslo k širitvi krščanstva v Latinski Ameriki. Guadalupsko Devico Marijo je Cerkev najprej razglasila za Zavetnico Latinske Amerike\, kasneje za Cesarico vse Amerike in za Nebeško misijonarko novega sveta. Leta 1999 ji je nadela še ime Zaščitnica nerojenih otrok. \n  \nMolitev sv. Janeza Pavla II. h Guadalupski devici Mariji\nO brezmadežna Devica\, mati pravega Boga in mati Cerkve\, sliši našo molitev in jo posreduj svojemu Sinu Jezusu.  \nIzprosi našemu narodu mir\, pravico in blaginjo. Želimo biti popolnoma tvoji in s teboj hoditi v popolni zvestobi Jezusu Kristusu v njegovi Cerkvi.  \nGuadalupska Devica\, izprosi našim domovom milost ljubezni in spoštovanje do vsakega spočetega življenja. Sočutno se ozri na nas.  \nUči nas\, da se bomo v gorečnosti do vseh svetih zakramentov nenehno vračali k Jezusu. Tako bomo lahko brez hudobije in sovraštva v srcih vsem prinašali pravo radost in mir\, ki nam ju daje tvoj Sin\, naš Gospod Jezus Kristus\, ki z Očetom in Svetim Duhom živi in kraljuje vekomaj. Amen.  \n\nGradiva:\n \n\nGuadalupska bazilika in Juan Diego (v ang.) – 6:49 min\n\n  \n \n\nGuadalupska Mati Božja (v hr.) – 4:44 min\n\n  \n \n\nBazilika Guadalupske Matere Božje (v ang.) – 12:32 min\n\n  \nDRUGI SVETNIKI DNEVA:\n\nbl. Bartolomej Buonpedoni\, duhovnik\nbl. Konrad de Ofida\, duhovnik\, redovnik\nsv. Spiridion (Dušan) Čudodelnik\, škof\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/svetisce-guadalupske-matere-bozje/2026-12-12/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/12/Guadalupa-.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261213
DTEND;VALUE=DATE:20261214
DTSTAMP:20260604T202753
CREATED:20201209T092109Z
LAST-MODIFIED:20241205T105143Z
UID:10003850-1797120000-1797206399@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveta Lucija: Znanilka božične luči
DESCRIPTION:Ime Lucija v latinščini (“lux”) pomeni “luč”. Sv. Lucija simbolično prinaša luč oz. svetlobo v dolge noči.  \nNa njen god ponekod odlomijo češnjeve vejice in jih dajo v vodo\, ki se na toplem do božiča razcveto. Ponekod pa v plitve posode posejejo žito\, ki vzkali in ozeleni do božiča in ga potem postavijo k jaslicam. \n  \nŽivljenje in legende\nO njenem življenju je le malo zanesljivih podatkov. Rojena je bila leta 283 v Sirakuzah na Siciliji\, in tu umrla mučeniške smrti v času Dioklecijana leta 304. \nKot pravi legenda\, jo je oče še kot malo deklico obljubil nekemu bogatemu mladeniču za ženo. Oče je kmalu umrl\, mati pa je hudo zbolela. Ker se bolezen ni ustavila\, se je Lucija z mamo odpravila v Katanijo na grob mučenke Agate in mama je ozdravela. \nLucija je razdrla zaroko in začela svoje imetje razdajati revežem\, da bi za vedno ostala samo Jezusova. Užaljeni zaročenec jo je ovadil oblastem\, da je kristjanka. Vrgli so jo v ječo in postavili pred sodišče. Ker kljub grožnjam ni hotela zatajiti svoje vere in darovati rimskim malikom\, jo je sodnik ukazal odpeljati v javno hišo\, da bi jo onečastili. Ko so jo poskušali odvesti tja\, je niso mogli premakniti z mesta – tudi z volovsko vprego ne. Sodnik je zato ukazal\, naj jo polivajo z vrelim oljem in smolo ter žgejo z ognjem\, a ogenj ni prišel do nje. Na koncu so jo obsodil na smrt z obglavljenjem\, a Lucija je umrla šele\, ko je od duhovnika prejela evharistijo. \nDruga legenda pripoveduje\, da je bil mladenič očaran nad lepoto Lucijinih oči. Lucija si jih je iztaknila in poslala nadležnemu snubcu\, da bi se ga znebila in ohranila devištvo\, a je od Marije (Matere Božje) prejela nove. Mladega pogana je to tako ganilo\, da je tudi sam postal kristjan. \n  \n  \n \nUpodobitev \nNajpogosteje jo upodabljajo kot mlado dekle s pladnjem in parom oči na njem. Upodabljajo jo tudi s palmo in oljno svetilko. \nFrancesco del Cossa\, ca. 1473-1474\n\nZavetnica\nSv. Lucija je zavetnica slepih (telesno in duhovno)\, bolnih otrok\, skesanih pocestnic\, kmetov\, steklarjev in mnogih drugih poklicev; je proti očesnim boleznim\, bolečinam v grlu\, okužbam\, krvotoku … \n\nMolimo\nO Bog\, oče luči\, prosim te milosti\,  \nda bom na zemlji po zgledu sv. Lucije živel kot otrok luči\,  \nv nebesih pa večno gledal tebe. Amen. \n  \n\nCerkve v Sloveniji\nSv. Luciji je posvečenih 13 cerkva (3 župnijske in 10 podružničnih). Nekatere med njimi so romarske\, kot npr. Skaručna pod Šmarno goro. \n\n\n\n\nŽupnijske CERKVE posvečene sv. Luciji\n\n\n\n\n\nŠt.\nŽupnija (Škofija)\n\n\n\n1.\nDražgoše (LJ)\n\n\n\n2.\nLucija (KP)\n\n\n\n3.\nMost na Soči (KP)\n\n\n\n\nPodružnične CERKVE\n\n\n\n\nŠt.\nŽupnija (Škofija)\nKraj\n\n\n1.\nAmbrus (NM)\nKal\n\n\n2.\nBegunje na Gorenjskem (LJ)\nZadnja vas\n\n\n3.\nLeskovec pri Krškem (NM)\nSenuše\n\n\n4.\nOsek (KP)\nVitovlje (++)\n\n\n5.\nPodmelec (KP)\nLogaršče\n\n\n6.\nPolica (LJ)\nDole (++)\n\n\n7.\nPrimskovo na Dolenjskem (LJ)\nMišji Dol\n\n\n8.\nStudenice (MB)\nStudenice (++)\n\n\n9.\nŠkofije (KP)\nPlavje\n\n\n10.\nVodice (LJ)\nSkaručna (++)\n\n\n\n\nGradiva:\n \n\nŽivljenje in legende o sv. Luciji (v ang.) – 2:49 min\n\n  \n \n\nSv. Lucija – Jezus je luč sveta (v ang.) – 2:00 min\n\n  \nDrugi svetniki dneva:\n\nSv. Jošt\, puščavnik\nSv. Odilia (Gundelinda)\, redovna ustanoviteljica\n\n  \nPripravila: dr. Brigita Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-lucija/2026-12-13/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2019/12/12.-13.-lucija-detajl1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261214
DTEND;VALUE=DATE:20261215
DTSTAMP:20260604T202753
CREATED:20201209T100341Z
LAST-MODIFIED:20251204T071652Z
UID:10003855-1797206400-1797292799@portal.pridi.com
SUMMARY:Sv. Janez od Križa: Mistični doktor
DESCRIPTION:Sv. Janez od Križa je prenovitelj karmeličanskega reda in pisec mističnih del. Imenujemo ga tudi »mistični doktor«.  S svojimi spisi je velik učitelj duhovnega življenja.  \n  \nMisli sv. Janeza od Križa\n»Lepota ljubezni je v tem\, da se ji zdi vse mogoče.« \n»Tega\, kar iščeš in po čemer najbolj hrepeniš\, ne boš našel ne na poti\, po kateri hodiš\, ne v visokem premišljevanju\, ampak le v globoki ponižnosti in srčni vdanosti …« \n»Kakor levinja ali medvedka nemirno iščeta svoje mladiče\, brž ko jima jih odtegnejo\, tako ranjena duša išče Boga\, ko sredi teme opazi\, da ga ni …« \n»Bolje je človeku\, če gre obložen z bremenom ob strani močnega\, kot če hodi prazen ob strani slabotnega.« \n  \nIz življenja …\nJanez od Križa se je rodil 24. junija 1542 v Fontiveros pri Avili v revni družini\, kjer je dveleten izgubil očeta. Mama se je s svojimi tremi otroki preselila v cvetoče trgovsko mesto\, kjer se je Janez v neki zasebni bolnišnici izkazal kot strežnik. Lastnik bolnišnice je opazil njegovo nadarjenost in mu sočasno omogočil tudi šolanje. Še posebej je blestel v književnosti in latinščini. Pri dvajsetih letih se je moral odločiti za en življenjski poklic. \nKer ga je privlačevala molitev oz. kontemplacija\, je vstopil v karmeličanski red. Po zaobljubah je nadaljeval študij filozofije\, ki ga je več kot uspešno končal. \nOb novi maši je molil: »Moj Bog\, daj da te nikoli ne užalim (z grehom)!« Motilo ga je namreč\, da se je v strogi karmeličanski red vtihotapil posvetni duh. \n \nŽe je hotel oditi h kartuzijanom\, ko je v samostan prišla karmeličanka sv. Terezija Avilska (god 15. oktobra)\, ki je začela prenovo ženskega karmeličanskega reda po prvotnih pravilih. Ob njej je spoznal\, da je poklican k prenovi moškega karmeličanskega reda. \nPrvo hišo bosonogih karmeličanov je imel v majhnem samostanu Durvelu v avilski provinci\, kjer je skupaj s tremi redovniki zaživel v duhu prvotnih pravil svojega reda. Oblekli so preprosto obleko in sprejeli novo redovno ime. Janez si je pridal ime »od Križa«\, ker je bil je velik ljubitelj križa in molitve. Kmalu so tudi drugod zrasli novi reformirani samostani – samostani bosonogih kameličanov. \nUmrl je 14. decembra 1591 v Ubedu v Andaluziji (Španija) s križem v roki\, star skoraj petdeset let\, od katerih jih je 28 let preživel v Karmelu. \n  \nDela\nImenujemo ga tudi »mistični doktor«. Je eden najpomembnejših liričnih pesnikov španske književnosti. Njegova najbolj znana dela so prevedena tudi v slovenščino: Duhovna pesem\, Vzpon na goro Karmel\, Temna noč in Živi plamen ljubezni. \n  \nUpodobitve\nUmetniki sv. Janeza od Križa najpogosteje upodabljajo kot moža v belo-rjavi redovni obleki\, zatopljenega v molitvi oz. zamaknjenju. Njegovi atributi so križ\, knjiga\, tudi pero in orel kot simbol navdihnjenja. \n  \nZavetnik\nSv. Janez od Križa je zavetnik kontemplativnih redov\, mistikov\, španskih pesnikov. \n  \nMolimo\nBog neskončne ljubezni\,  \npo tvoji milosti je sv. Janez od Križa vzljubil križ in premagovanje sebe.  \nNaj ga v tem posnemamo in tako dosežemo večno srečo v tebi. Amen. \n  \nGradiva: \n\nCITATI v slov. iz knjige Vzpon na goro Karmel: https://portal.pridi.com/2025/12/04/citati-sv-janeza-od-kriza-iz-knjige-vzpon-na-goro-karmel/\n\n  \n \n\nGlasba iz filma o Sv. Janezu od Križa – 4:06 min\n\n  \n \n\nSv. Janez od Križa\, cerkveni učitelj (v hr.) – 4:38 min\n\n  \n \n\n Sv. Janez od Križa (v ang.) – 2:58 min\n\n  \n \n\n https://www.youtube.com/watch?v=o6gjUbs5iZ4 (v ang.) – 11:33 min\n\n  \nDrugi svetniki dneva:\n\nsv. Bertold iz Regensburga\, redovnik\, ljudski pridigar\nbl. Marija Frančiška Schervier\, redovna ustanoviteljica\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-janez-od-kriza/2026-12-14/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/12/sv.-Janez-od-Kriza-.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261215
DTEND;VALUE=DATE:20261216
DTSTAMP:20260604T202753
CREATED:20201209T150103Z
LAST-MODIFIED:20260105T135337Z
UID:10004358-1797292800-1797379199@portal.pridi.com
SUMMARY:Bl. drinske mučenke: Med njimi sta dve Slovenki
DESCRIPTION:Leta 2011 je bilo v Sarajevu razglašenih pet drinskih mučenk za blažene. Med njimi sta dve Slovenki\, in sicer s. M. Krizina Bojanc in s. M. Antonija Fabjan.  \nSkupaj še s tremi sestrami (Hrvatico s. M. Julo Ivanišević – predstojnico samostana\, Madžarko s. M. Bernadeto Banja in Avstrijko s. M. Berchmano Leidenix) sta delovali v samostanu Hčera Božje ljubezni na Palah blizu Sarajeva. Posvečale so se predvsem vzgoji otrok in mladine. Žal\, je vseh pet sester 15. decembra 1941 umrlo mučeniške smrti v Goraždu ob reki Drini. \n  \n \n\nMučeništvo\n11. decembra 1941 so četniki njihov nevarovani samostan na Palah v Sarajevu oropali in zažgali. Pet slabo obutih in oblečenih sester so odgnali peš po zasneženih gorskih poteh proti 65 km oddaljenemu Goraždu\, kjer so jih zaprli v drugo nadstropje vojaške kasarne\, ki je stala tik ob reki Drini. Ker so jih opiti želeli onečastiti\, je njihova prednica odprla okno in prva skočila skozi okno\, za njo pa so to storile še druge. Pri padcu na kamnito ploščad pod oknom so se vse močno poškodovale\, in še poskušale bežati. Toda besni četniki so jih ujeli in zverinsko pokončali z meči in noži. \n  \n \nBl. s. Marija Krizina Bojanc\nRojena je bila maja 1885 v Šmarjeti na Dolenjskem. Ko je bila stara 36 let je stopila v redovno skupnost Hčera Božje ljubezni v Sarajevu. Odlikovala se je predvsem po nenehni molitvi\, žrtvi in spokorniškem življenju\, in zaradi česar so jo imenovali  »sestra molitve«. Večkrat je dejala\, da si želi umreti mučeniške smrti. Umrla je mučeniške smrti 15. decembra 1941. \n  \n  \n\n \n\nBl. s. Marija Antonija Fabjan\nRojena je bila 23. januarja 1907 v Malem Lipju (župnija Žužemberk). Odraščala je brez staršev. K sebi jo je vzela njena pobožna teta\, ki je zaslužna za to\, da je Antonija pri 22-ih letih vstopila v samostan Hčera Božje ljubezni v Sarajevu. Odlikovala se je po preprostosti\, iskrenosti\, pobožnosti in zbranosti. Umrla je mučeniške smrti 15. decembra 1941. \n  \n\nMolitev za kanonizacijo\nGospod Bog\, Ti si svoje služabnice Antonijo Fabjan in Krizino Bojanc ter ostale drinske mučenke obdaril z milostjo redovniškega poklica in z močjo\, da so zvestobo in ljubezen do tebe potrdile s prelitjem svoje krvi. Podeli tudi nam stanovitnost v veri\, da se tudi za ceno trpljenja ne bomo ločili od tebe. Ponižno te prosimo\, da blažene sestre sprejmeš v občestvo svetih vesoljne Cerkve. Daj\, da bomo še bolj pogumno sledili zgledu njihovega življenja ter izkusili moč njihove priprošnje v naših potrebah in življenjskih bojih. Po Kristusu\, našem Gospodu. Amen \n  \n  \n  \nGradiva:\n\nReportaža z beatifikacije v Sarajevu 2011 (v slov.) – 5:44 min\n\n  \n \n\nO življenju in mučeništvu drinskih mučenk (v hr.) – 5:59 min\n\n  \n\nPDF Drinske mučenke\, str. 133-145 (iz knjige Vi ste luč sveta\, F. M. Dolinar\, Družina)\n\n  \nVeč na spetni strani novomeške škofije >>> \n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/bl-drinske-mucenke/2026-12-15/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2019/12/Drinske-mučenke-film1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261216
DTEND;VALUE=DATE:20261217
DTSTAMP:20260604T202753
CREATED:20201209T104441Z
LAST-MODIFIED:20241205T113500Z
UID:10003864-1797379200-1797465599@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Agej: Mali prerok\, ker je njegova knjiga zelo kratka
DESCRIPTION:Sv. Agej je tako imenovani “mali” prerok\, a le zato\, ker je njegova svetopisemska knjiga zelo kratka. To torej ne pomeni\, da je manj svet\, kot t. i. “veliki” preroki. \nSv. Agej se je rodil je v Babilonskem izgnanstvu. \n  \nIz življenja …\nAgej je eden od t. i. malih prerokov\, ki s svojimi kratkimi knjigami zaključujejo Sveto pismo Stare Zaveze. Agejeva knjiga ima le dve poglavji. \nS prerokovanjem je začel leta 520 pr. Kr. in se zavzemal za vrnitev Judov v Jeruzalem. Po vrnitvi iz izgnanstva je ljudstvo opozarjal\, da se znova obnovi tempelj\, v katerega bo prišel zaklad vseh rodov. Starejše poslušalce je spomnil na sijaj templja\, ki so ga pred 67 leti porušili Babilonci. Napovedal je\, da bo novi tempelj to nekdanjo Salomonovo stavbo po »slavi« daleč presegal. Bog je vsem pokornim Agejevim besedam obljubil\, da bodo poslej njihove kašče polne žita in da bodo pridelali mnogo vina\, fig\, granatnih jabolk in oliv. \n  \nIz Svetega pisma …\nGOSPODOVA beseda pa se je zgodila po preroku Ageju\, rekoč: \n\n(Obnovitev templja) »Tako govori GOSPOD nad vojskami: Premislite v srcu svoje poti. Pojdite v gore\, pripeljite lesa in sezidajte hišo\, da se je bom veselil in bom proslavljen\, govori GOSPOD.« (Ag 1\, 7 –8)\n (Slava novega templja) »Slava te poslednje hiše bo večja\, kakor je bila slava prve\, govori GOSPOD nad vojskami\, in na tem kraju bom delil mir\, govori GOSPOD nad vojskami.« (Ag 2\, 9)\n(Tempelj prinaša blagoslov) »… Od tega dne bom blagoslavljal!« (Ag 2\, 19)\n\n  \nGradiva:\n \n\nO življenju Ageja (v ang.)\n\n  \n\nRadijska kateheza o preroku Ageju (Slavko Rebec)\n\n  \nDrugi svetniki dneva:\n\nsv. Adelajda\, cesarica\nbl. Honorat Kozminski\, kapucinski redovnik\, duhovnik\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-agej/2026-12-16/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2019/12/12.-15-Sv-Agej1.jpg
END:VEVENT
END:VCALENDAR