BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//Zavod za pastoralno dejavnost Pridi.com - ECPv6.15.15//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-WR-CALNAME:Zavod za pastoralno dejavnost Pridi.com
X-ORIGINAL-URL:https://portal.pridi.com
X-WR-CALDESC:Dogodki za Zavod za pastoralno dejavnost Pridi.com
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:Europe/Ljubljana
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20250330T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20251026T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20260329T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20261025T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20270328T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20271031T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20280326T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20281029T010000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261209
DTEND;VALUE=DATE:20261210
DTSTAMP:20260604T222842
CREATED:20201130T143649Z
LAST-MODIFIED:20241204T112342Z
UID:10003820-1796774400-1796860799@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Juan Diego: Bog daj\, da postaneš takšen\, kot on
DESCRIPTION:Juan Diego je užival velik sloves že za časa svojega življenja. Starši so svojim otrokom radi pravili: »Bog daj\, da postaneš takšen\, kot Juan Diego!« \nLeta 1531 se mu je štirikrat prikazala Devica Marija (Guadalupska Marija – god 12. december). \nGuadalupe je danes eno najbolj obiskanih Marijinih romarskih središč na svetu. \n  \nIz življenja …\nJuan Diego Cuauhtlatoatzinu (»Govoreči orel«) se je rodil okoli leta 1474 v Mehiki. Bil je kmet\, indijanskega rodu. Pri petdesetih letih je skupaj s svojo ženo prejel zakrament krsta. Živel je pobožno\, redno je prejemal evharistijo in proučeval Božjo besedo. \nOd 9. do 12. decembra leta 1531 se mu je (tedaj že ovdovelemu) na mehiškem griču Tepeyac štirikrat prikazala Devica Marija. Naročila mu je\, naj gre k škofu in ga prosi\, naj na tem griču postavi cerkev njej v čast. A škof je zahteval znamenje. Tega je Marija Diegu dala pri svojem zadnjem prikazanju. Pred seboj je kljub zimskemu času zagledal čudovito cvetje\, ki ni bilo običajno za ta kraj\, ga nabral v svoje preprosto ogrinjalo\, in ga odnesel škofu. Ko ga je razgrnil pred škofom\, so rože popadale na tla\, na ogrinjalu pa se je pokazala podoba Marije\, ki je danes znana po vsem svetu kot Guadalupska Marija. \nPo tem znamenju je škof dal postaviti Marijino svetišče\, Diego pa je odtlej živel v skromnem bivališču blizu svetišča. Skrbel je za svetišče in sprejemal vernike\, ki so trumoma prihajali\, da bi počastili Božjo Mater. \nUmrl je leta 1548\, star 74 let. \nSv. papež Janez Pavel II. ga je leta 1990 razglasil za blaženega\, leta 2002 pa za svetnika. \n  \nUpodobitve \nUmetniki ga upodabljajo kot moža z odprtim plaščem in portretom Gospe iz Guadalupe. \n  \nMolitev h Guadalupski devici Mariji\nO brezmadežna Devica\, mati pravega Boga in mati Cerkve\, sliši našo molitev in jo posreduj svojemu Sinu Jezusu. Izprosi našemu narodu mir\, pravico in blaginjo. Želimo biti popolnoma tvoji in s teboj hoditi v popolni zvestobi Jezusu Kristusu v njegovi Cerkvi. Guadalupska Devica\, izprosi našim domovom milost ljubezni in spoštovanje do vsakega spočetega življenja. Sočutno se ozri na nas. Uči nas\, da se bomo v gorečnosti do vseh svetih zakramentov nenehno vračali k Jezusu. Tako bomo lahko brez hudobije in sovraštva v srcih vsem prinašali pravo radost in mir\, ki nam ju daje tvoj Sin\, naš Gospod Jezus Kristus\, ki z Očetom in Svetim Duhom živi in kraljuje vekomaj. Amen. \n\nGradiva:\n \n\nSv. Juan Diego (v hr.) – 4:39 min: https://www.youtube.com/watch?v=Fro10YD5yIA\n\n  \n \n\nFilm Guadalupska Gospa in Juan Diego (v šp. z ang. podnapisi) – 20:58 min: https://www.youtube.com/watch?v=uuLn3GUfGCA&list=PLRNCKeshIEvv27F6LeXlne7Wtj4eitH6A\n\n  \nDRUGI SVETNIKI DNEVA:\n\nbl. Liborij Wagner\, duhovnik\, mučenec\nsv. Peter Fourier\, redovni ustanovitelj\nsv. Valerija\, mučenka\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-juan-diego/2026-12-09/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2019/11/12.-09.-Guadalupe-Juan-Diego.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261210
DTEND;VALUE=DATE:20261211
DTSTAMP:20260604T222842
CREATED:20201130T145618Z
LAST-MODIFIED:20241204T112620Z
UID:10003825-1796860800-1796947199@portal.pridi.com
SUMMARY:Loretska Marija: Z nazareško hišo sv. Družine
DESCRIPTION:Danes je pomemben praznik za loretsko svetišče. Tega dne se spominjamo prihoda nazareške hiše\, v kateri je prebivala sv. Družina\, v italijansko mesto Loreto. \n  \nSvetišče Loretske Matere Božje\n10. decembra leta 1294 se je začela znamenita božja pot v Loretu\, to je mestu ob italijanski obali. Od tedaj imajo na tem kralju nazareško hišo\, v kateri je živela sv. Družina v Nazaretu (Jožef\, Marija in Jezus). \nPo izročilu naj bi angeli to nazareško hišo naprej na Trsat nad Reko\, potem pa v Loreto\, kjer je še danes. \nV 15. stoletju so nad to hišo zgradili veliko Marijino svetišče\, ki je kmalu postalo ena izmed najbolj obiskanih Marijinih božjih poti v Italiji\, in kamor so romali iz vse Evrope – tudi iz Slovenije. Posnetek nazareške hiše so postavljali tudi v Sloveniji. \n»Sveta hišica v Loretu ni samo ‘relikvija’\, ampak tudi dragocena ikona\, ki ne predstavlja abstraktnih resnic\, ampak dogodek in skrivnost – učlovečenje Besede.« (sv. papež Janez Pavel II.) \n  \nCerkve v Sloveniji\nLoretski Materi Božji je v Sloveniji posvečenih 5 podružničnih cerkva\, in to: \n\nv župniji Izola (KP škofija)\, v kraju Belvedere\,\nv župniji Maribor – Sv. Janez Krstnik (MB škofija)\, na pokopališču Mb – Grajski trg\,\nv župniji Soča (KP škofija)\, v kraju Trenta\,\nv župniji Sv. Florijan ob Boču (CE škofija)\, v kraju Ložno\,\nv župniji Zali Log (LJ škofija)\, v kraju Suša.\n\nLoretska MB – cerkev v Trenti\n\nLavretanske oz. Marijine litanije\n\nLavretanske litanije Matere Božje\, ki jih Slovenci pojemo na poseben način\, so trajen spomin na Loreto. V sedanji obliki so bile prvič natisnjene v knjižici\, namenjeni loretskim romarjem (leta 1576). Papež jih je potrdil enajst let kasneje in so bile dolga stoletja poleg litanij vseh svetnikov edine uradne litanije katoliškega bogoslužja. Molimo oz. pojemo jih ob Marijinih paznikih\, ob sobotah\, v majniku\, oktobru\, adventu ali kadar ni posebnega razloga za katere druge litanije. \n\nGradiva:\n \n\nPetje Lavretanskih litanij Matere Božje – 28:27 min\n\n  \nLavretanske litanije Matere Božje\nGospod\, usmili se \nKristus\, usmili se \nGospod\, usmili se \nKristus\, sliši nas \nKristus\, usliši nas \nBog Oče nebeški\, – usmili se nas \nBog Sin\, Odrešenik sveta \nBog Sveti Duh \nSveta Trojica\, en sam Bog \n  \nSveta Marija\, – prosi za nas \nSveta Mati božja \nSveta devic Devica \n  \nMati Kristusova \nMati Cerkve \nMati milosti božje \nMati prečista \n  \nMati brezmadežna \nMati nedolžna \nMati deviška \n  \nMati ljubezniva \nMati čudovita \nMati dobrega sveta \n  \nMati Stvarnikova \nMati Odrešenikova \nDevica najmodrejša \n  \nDevica častitljiva \nDevica hvale vredna \nDevica mogočna \n  \nDevica milostljiva \nDevica verna \nPodoba pravice \n  \nSedež modrosti \nZačetek našega veselja \nPosoda duhovna \n  \nPosoda časti vredna \nPosoda vse svetosti \nRoža skrivnostna \n  \nStolp Davidov \nStolp slonokosteni \nHiša zlata \n  \nSkrinja zaveze \nVrata nebeška \nZgodnja danica \n  \nZdravje bolnikov \nPribežališče grešnikov \nTolažnica žalostnih \n  \nPomoč kristjanov \nKraljica angelov \nKraljica očakov \n  \nKraljica prerokov \nKraljica apostolov \nKraljica mučencev \n  \nKraljica spoznavalcev \nKraljica devic \nKraljica vseh svetnikov \n  \nKraljica brez madeža izvirnega greha spočeta \nKraljica v nebesa vzeta \nKraljica presvetega rožnega venca \nKraljica družine \nKraljica miru \n  \nJagnje božje\, ki odjemlješ grehe sveta\, – prizanesi nam\, o Gospod \nJagnje božje\, ki odjemlješ grehe sveta\, – usliši nas\, o Gospod \nJagnje božje\, ki odjemlješ grehe sveta\, – usmili se nas. \n  \nProsi za nas\, sveta božja Porodnica. \nDa postanemo vredni obljub Kristusovih. \n  \nMolimo. Gospod Bog\, vedno naj se veselimo zdravja na duši in na telesu.  \nNa priprošnjo svete Device Marije nas reši zemeljskih bridkosti in nam daj uživati nebeško veselje.  \nPo Kristusu\, našem Gospodu. Amen. \n  \n  \nDRUGI SVETNIKI DNEVA:\n\nSv. Evlalija\, devica\, mučenka iz Meride\nJudita\, vdova\, svetopisemska žena\n\n  \nFoto: zajem zaslona: https://www.youtube.com/watch?v=2hswvJ2uurk \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/svetisce-loretske-matere-bozje/2026-12-10/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/11/Loret-.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261211
DTEND;VALUE=DATE:20261212
DTSTAMP:20260604T222842
CREATED:20191202T161249Z
LAST-MODIFIED:20241204T112910Z
UID:10003830-1796947200-1797033599@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Damaz I.: Prijatelj našega sv. Hieronima
DESCRIPTION:Papež Damaz I. je našemu rojaku sv. Hieronimu zaupal prevod Svetega pisma v latinščino. Tako je nastal slavni prevod\, ki ga imenujemo Vulgata.  \n  \nIz življenja …\nPapež Damaz I. je bil rojen okoli leta 305 v Španiji ali Rimu. \nKot 37. papež je sklical kar tri sinode v Rimu. Nastopal je proti zmotnim krščanskim naukom\, ki so se takrat širili po cesarstvu (pnevmatomahi\, donatisti\, arijanci idr.) Leta 381 je na Carigrajskem koncilu dokončno utrdil nauk o Sveti Trojici; definiral je božanstvo Svetega Duha\, ki so ga nekateri zanikali. \nV bogoslužje je uvedel cerkveno leto\, dokončno določil seznam svetopisemskih knjig\, torej tistih\, ki so od Boga navdihnjene in kot take sestavljajo Sveto pismo. Enemu od tedanjih največjih učenjakov\, našemu rojaku sv. Hieronimu\, je zaupal prevod Svetega pisma iz izvirnih jezikov v latinščino. Tako je nastal slavni prevod\, ki ga imenujemo Vulgata. Papež sam je sestavil nekaj nagrobnih napisov v verzih za svete mučence v katakombah. \nUmrl je v Rimu 11. decembra 384\, v osemdesetem letu starosti\, potem ko je Cerkev upravljal skoraj dvajset let. \nV njegovem času se je uveljavil škofijski sedež v Emoni v današnji Ljubljani. \n  \nZavetnik\nJe zavetnik arheologov in priprošnjik proti vročici. \n  \nUpodobitev\nUpodabljajo ga kot papeža s tiaro in Svetim pismom z napisom Vulgata ali z modelom cerkve. Včasih ima tudi poudarjen diamantni prstan\, ker njegovo ime pomeni »diamant« (lat. adamas). \n  \nGradiva:\n \n\nO življenju sv. Damaza I. (v ang.) – 1:23: https://www.youtube.com/watch?v=G_0XNqSSxTA\n\n  \n  \nDRUGI SVETNIKI DNEVA:\n\nbl. Artur Bell\, duhovnik in mučenec\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-damaz-i/2026-12-11/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2019/12/12.-11.-Sv.-Damaz-I.-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261212
DTEND;VALUE=DATE:20261213
DTSTAMP:20260604T222842
CREATED:20201202T160200Z
LAST-MODIFIED:20241205T104550Z
UID:10003845-1797033600-1797119999@portal.pridi.com
SUMMARY:Guadalupska Marija: Priljubljeno Marijino središče
DESCRIPTION:Mehiško svetišče Guadalupske Matere Božje je eno najbolj obiskanih romarskih središč na svetu.  \nGuadalupe (Cuatlaxupeh) v izvirnem azteškem jeziku pomeni »Tista\, ki kači stre glavo«. \n  \nSvetišče\nZačetek guadalupske Marijine božje poti blizu mehiškega glavnega mesta na griču Tepeyac se je začel z Marijinimi prikazovanji leta 1531. Tu se je od 9. do 12. decembra Marija štirikrat prikazala sedeminpetdesetletnemu domačinu sv. Juanu Diegu (goduje 9. decembra) in prosila\, naj škof na tem kraju njej v čas zgradi cerkev. Škof je šele po očitnem znamenju začel verjeti Diegovim besedam in tu postavil Marijino svetišče\, ki so ga kasneje povečali. Bazilika de Nuestra Señora Guadalupe je danes najbolj obiskan romarski kraj v Latinski Ameriki in eden najbolj obiskanih romarskih središč na svetu\, saj jo vsako leto jo obišče okrog dvajset milijonov romarjev. \n  \nZavetnica\nMarijino prikazanje sv. Juanu Diegu je precej doprineslo k širitvi krščanstva v Latinski Ameriki. Guadalupsko Devico Marijo je Cerkev najprej razglasila za Zavetnico Latinske Amerike\, kasneje za Cesarico vse Amerike in za Nebeško misijonarko novega sveta. Leta 1999 ji je nadela še ime Zaščitnica nerojenih otrok. \n  \nMolitev sv. Janeza Pavla II. h Guadalupski devici Mariji\nO brezmadežna Devica\, mati pravega Boga in mati Cerkve\, sliši našo molitev in jo posreduj svojemu Sinu Jezusu.  \nIzprosi našemu narodu mir\, pravico in blaginjo. Želimo biti popolnoma tvoji in s teboj hoditi v popolni zvestobi Jezusu Kristusu v njegovi Cerkvi.  \nGuadalupska Devica\, izprosi našim domovom milost ljubezni in spoštovanje do vsakega spočetega življenja. Sočutno se ozri na nas.  \nUči nas\, da se bomo v gorečnosti do vseh svetih zakramentov nenehno vračali k Jezusu. Tako bomo lahko brez hudobije in sovraštva v srcih vsem prinašali pravo radost in mir\, ki nam ju daje tvoj Sin\, naš Gospod Jezus Kristus\, ki z Očetom in Svetim Duhom živi in kraljuje vekomaj. Amen.  \n\nGradiva:\n \n\nGuadalupska bazilika in Juan Diego (v ang.) – 6:49 min\n\n  \n \n\nGuadalupska Mati Božja (v hr.) – 4:44 min\n\n  \n \n\nBazilika Guadalupske Matere Božje (v ang.) – 12:32 min\n\n  \nDRUGI SVETNIKI DNEVA:\n\nbl. Bartolomej Buonpedoni\, duhovnik\nbl. Konrad de Ofida\, duhovnik\, redovnik\nsv. Spiridion (Dušan) Čudodelnik\, škof\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/svetisce-guadalupske-matere-bozje/2026-12-12/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/12/Guadalupa-.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261213
DTEND;VALUE=DATE:20261214
DTSTAMP:20260604T222842
CREATED:20201209T092109Z
LAST-MODIFIED:20241205T105143Z
UID:10003850-1797120000-1797206399@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveta Lucija: Znanilka božične luči
DESCRIPTION:Ime Lucija v latinščini (“lux”) pomeni “luč”. Sv. Lucija simbolično prinaša luč oz. svetlobo v dolge noči.  \nNa njen god ponekod odlomijo češnjeve vejice in jih dajo v vodo\, ki se na toplem do božiča razcveto. Ponekod pa v plitve posode posejejo žito\, ki vzkali in ozeleni do božiča in ga potem postavijo k jaslicam. \n  \nŽivljenje in legende\nO njenem življenju je le malo zanesljivih podatkov. Rojena je bila leta 283 v Sirakuzah na Siciliji\, in tu umrla mučeniške smrti v času Dioklecijana leta 304. \nKot pravi legenda\, jo je oče še kot malo deklico obljubil nekemu bogatemu mladeniču za ženo. Oče je kmalu umrl\, mati pa je hudo zbolela. Ker se bolezen ni ustavila\, se je Lucija z mamo odpravila v Katanijo na grob mučenke Agate in mama je ozdravela. \nLucija je razdrla zaroko in začela svoje imetje razdajati revežem\, da bi za vedno ostala samo Jezusova. Užaljeni zaročenec jo je ovadil oblastem\, da je kristjanka. Vrgli so jo v ječo in postavili pred sodišče. Ker kljub grožnjam ni hotela zatajiti svoje vere in darovati rimskim malikom\, jo je sodnik ukazal odpeljati v javno hišo\, da bi jo onečastili. Ko so jo poskušali odvesti tja\, je niso mogli premakniti z mesta – tudi z volovsko vprego ne. Sodnik je zato ukazal\, naj jo polivajo z vrelim oljem in smolo ter žgejo z ognjem\, a ogenj ni prišel do nje. Na koncu so jo obsodil na smrt z obglavljenjem\, a Lucija je umrla šele\, ko je od duhovnika prejela evharistijo. \nDruga legenda pripoveduje\, da je bil mladenič očaran nad lepoto Lucijinih oči. Lucija si jih je iztaknila in poslala nadležnemu snubcu\, da bi se ga znebila in ohranila devištvo\, a je od Marije (Matere Božje) prejela nove. Mladega pogana je to tako ganilo\, da je tudi sam postal kristjan. \n  \n  \n \nUpodobitev \nNajpogosteje jo upodabljajo kot mlado dekle s pladnjem in parom oči na njem. Upodabljajo jo tudi s palmo in oljno svetilko. \nFrancesco del Cossa\, ca. 1473-1474\n\nZavetnica\nSv. Lucija je zavetnica slepih (telesno in duhovno)\, bolnih otrok\, skesanih pocestnic\, kmetov\, steklarjev in mnogih drugih poklicev; je proti očesnim boleznim\, bolečinam v grlu\, okužbam\, krvotoku … \n\nMolimo\nO Bog\, oče luči\, prosim te milosti\,  \nda bom na zemlji po zgledu sv. Lucije živel kot otrok luči\,  \nv nebesih pa večno gledal tebe. Amen. \n  \n\nCerkve v Sloveniji\nSv. Luciji je posvečenih 13 cerkva (3 župnijske in 10 podružničnih). Nekatere med njimi so romarske\, kot npr. Skaručna pod Šmarno goro. \n\n\n\n\nŽupnijske CERKVE posvečene sv. Luciji\n\n\n\n\n\nŠt.\nŽupnija (Škofija)\n\n\n\n1.\nDražgoše (LJ)\n\n\n\n2.\nLucija (KP)\n\n\n\n3.\nMost na Soči (KP)\n\n\n\n\nPodružnične CERKVE\n\n\n\n\nŠt.\nŽupnija (Škofija)\nKraj\n\n\n1.\nAmbrus (NM)\nKal\n\n\n2.\nBegunje na Gorenjskem (LJ)\nZadnja vas\n\n\n3.\nLeskovec pri Krškem (NM)\nSenuše\n\n\n4.\nOsek (KP)\nVitovlje (++)\n\n\n5.\nPodmelec (KP)\nLogaršče\n\n\n6.\nPolica (LJ)\nDole (++)\n\n\n7.\nPrimskovo na Dolenjskem (LJ)\nMišji Dol\n\n\n8.\nStudenice (MB)\nStudenice (++)\n\n\n9.\nŠkofije (KP)\nPlavje\n\n\n10.\nVodice (LJ)\nSkaručna (++)\n\n\n\n\nGradiva:\n \n\nŽivljenje in legende o sv. Luciji (v ang.) – 2:49 min\n\n  \n \n\nSv. Lucija – Jezus je luč sveta (v ang.) – 2:00 min\n\n  \nDrugi svetniki dneva:\n\nSv. Jošt\, puščavnik\nSv. Odilia (Gundelinda)\, redovna ustanoviteljica\n\n  \nPripravila: dr. Brigita Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-lucija/2026-12-13/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2019/12/12.-13.-lucija-detajl1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261214
DTEND;VALUE=DATE:20261215
DTSTAMP:20260604T222842
CREATED:20201209T100341Z
LAST-MODIFIED:20251204T071652Z
UID:10003855-1797206400-1797292799@portal.pridi.com
SUMMARY:Sv. Janez od Križa: Mistični doktor
DESCRIPTION:Sv. Janez od Križa je prenovitelj karmeličanskega reda in pisec mističnih del. Imenujemo ga tudi »mistični doktor«.  S svojimi spisi je velik učitelj duhovnega življenja.  \n  \nMisli sv. Janeza od Križa\n»Lepota ljubezni je v tem\, da se ji zdi vse mogoče.« \n»Tega\, kar iščeš in po čemer najbolj hrepeniš\, ne boš našel ne na poti\, po kateri hodiš\, ne v visokem premišljevanju\, ampak le v globoki ponižnosti in srčni vdanosti …« \n»Kakor levinja ali medvedka nemirno iščeta svoje mladiče\, brž ko jima jih odtegnejo\, tako ranjena duša išče Boga\, ko sredi teme opazi\, da ga ni …« \n»Bolje je človeku\, če gre obložen z bremenom ob strani močnega\, kot če hodi prazen ob strani slabotnega.« \n  \nIz življenja …\nJanez od Križa se je rodil 24. junija 1542 v Fontiveros pri Avili v revni družini\, kjer je dveleten izgubil očeta. Mama se je s svojimi tremi otroki preselila v cvetoče trgovsko mesto\, kjer se je Janez v neki zasebni bolnišnici izkazal kot strežnik. Lastnik bolnišnice je opazil njegovo nadarjenost in mu sočasno omogočil tudi šolanje. Še posebej je blestel v književnosti in latinščini. Pri dvajsetih letih se je moral odločiti za en življenjski poklic. \nKer ga je privlačevala molitev oz. kontemplacija\, je vstopil v karmeličanski red. Po zaobljubah je nadaljeval študij filozofije\, ki ga je več kot uspešno končal. \nOb novi maši je molil: »Moj Bog\, daj da te nikoli ne užalim (z grehom)!« Motilo ga je namreč\, da se je v strogi karmeličanski red vtihotapil posvetni duh. \n \nŽe je hotel oditi h kartuzijanom\, ko je v samostan prišla karmeličanka sv. Terezija Avilska (god 15. oktobra)\, ki je začela prenovo ženskega karmeličanskega reda po prvotnih pravilih. Ob njej je spoznal\, da je poklican k prenovi moškega karmeličanskega reda. \nPrvo hišo bosonogih karmeličanov je imel v majhnem samostanu Durvelu v avilski provinci\, kjer je skupaj s tremi redovniki zaživel v duhu prvotnih pravil svojega reda. Oblekli so preprosto obleko in sprejeli novo redovno ime. Janez si je pridal ime »od Križa«\, ker je bil je velik ljubitelj križa in molitve. Kmalu so tudi drugod zrasli novi reformirani samostani – samostani bosonogih kameličanov. \nUmrl je 14. decembra 1591 v Ubedu v Andaluziji (Španija) s križem v roki\, star skoraj petdeset let\, od katerih jih je 28 let preživel v Karmelu. \n  \nDela\nImenujemo ga tudi »mistični doktor«. Je eden najpomembnejših liričnih pesnikov španske književnosti. Njegova najbolj znana dela so prevedena tudi v slovenščino: Duhovna pesem\, Vzpon na goro Karmel\, Temna noč in Živi plamen ljubezni. \n  \nUpodobitve\nUmetniki sv. Janeza od Križa najpogosteje upodabljajo kot moža v belo-rjavi redovni obleki\, zatopljenega v molitvi oz. zamaknjenju. Njegovi atributi so križ\, knjiga\, tudi pero in orel kot simbol navdihnjenja. \n  \nZavetnik\nSv. Janez od Križa je zavetnik kontemplativnih redov\, mistikov\, španskih pesnikov. \n  \nMolimo\nBog neskončne ljubezni\,  \npo tvoji milosti je sv. Janez od Križa vzljubil križ in premagovanje sebe.  \nNaj ga v tem posnemamo in tako dosežemo večno srečo v tebi. Amen. \n  \nGradiva: \n\nCITATI v slov. iz knjige Vzpon na goro Karmel: https://portal.pridi.com/2025/12/04/citati-sv-janeza-od-kriza-iz-knjige-vzpon-na-goro-karmel/\n\n  \n \n\nGlasba iz filma o Sv. Janezu od Križa – 4:06 min\n\n  \n \n\nSv. Janez od Križa\, cerkveni učitelj (v hr.) – 4:38 min\n\n  \n \n\n Sv. Janez od Križa (v ang.) – 2:58 min\n\n  \n \n\n https://www.youtube.com/watch?v=o6gjUbs5iZ4 (v ang.) – 11:33 min\n\n  \nDrugi svetniki dneva:\n\nsv. Bertold iz Regensburga\, redovnik\, ljudski pridigar\nbl. Marija Frančiška Schervier\, redovna ustanoviteljica\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-janez-od-kriza/2026-12-14/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/12/sv.-Janez-od-Kriza-.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261215
DTEND;VALUE=DATE:20261216
DTSTAMP:20260604T222842
CREATED:20201209T150103Z
LAST-MODIFIED:20260105T135337Z
UID:10004358-1797292800-1797379199@portal.pridi.com
SUMMARY:Bl. drinske mučenke: Med njimi sta dve Slovenki
DESCRIPTION:Leta 2011 je bilo v Sarajevu razglašenih pet drinskih mučenk za blažene. Med njimi sta dve Slovenki\, in sicer s. M. Krizina Bojanc in s. M. Antonija Fabjan.  \nSkupaj še s tremi sestrami (Hrvatico s. M. Julo Ivanišević – predstojnico samostana\, Madžarko s. M. Bernadeto Banja in Avstrijko s. M. Berchmano Leidenix) sta delovali v samostanu Hčera Božje ljubezni na Palah blizu Sarajeva. Posvečale so se predvsem vzgoji otrok in mladine. Žal\, je vseh pet sester 15. decembra 1941 umrlo mučeniške smrti v Goraždu ob reki Drini. \n  \n \n\nMučeništvo\n11. decembra 1941 so četniki njihov nevarovani samostan na Palah v Sarajevu oropali in zažgali. Pet slabo obutih in oblečenih sester so odgnali peš po zasneženih gorskih poteh proti 65 km oddaljenemu Goraždu\, kjer so jih zaprli v drugo nadstropje vojaške kasarne\, ki je stala tik ob reki Drini. Ker so jih opiti želeli onečastiti\, je njihova prednica odprla okno in prva skočila skozi okno\, za njo pa so to storile še druge. Pri padcu na kamnito ploščad pod oknom so se vse močno poškodovale\, in še poskušale bežati. Toda besni četniki so jih ujeli in zverinsko pokončali z meči in noži. \n  \n \nBl. s. Marija Krizina Bojanc\nRojena je bila maja 1885 v Šmarjeti na Dolenjskem. Ko je bila stara 36 let je stopila v redovno skupnost Hčera Božje ljubezni v Sarajevu. Odlikovala se je predvsem po nenehni molitvi\, žrtvi in spokorniškem življenju\, in zaradi česar so jo imenovali  »sestra molitve«. Večkrat je dejala\, da si želi umreti mučeniške smrti. Umrla je mučeniške smrti 15. decembra 1941. \n  \n  \n\n \n\nBl. s. Marija Antonija Fabjan\nRojena je bila 23. januarja 1907 v Malem Lipju (župnija Žužemberk). Odraščala je brez staršev. K sebi jo je vzela njena pobožna teta\, ki je zaslužna za to\, da je Antonija pri 22-ih letih vstopila v samostan Hčera Božje ljubezni v Sarajevu. Odlikovala se je po preprostosti\, iskrenosti\, pobožnosti in zbranosti. Umrla je mučeniške smrti 15. decembra 1941. \n  \n\nMolitev za kanonizacijo\nGospod Bog\, Ti si svoje služabnice Antonijo Fabjan in Krizino Bojanc ter ostale drinske mučenke obdaril z milostjo redovniškega poklica in z močjo\, da so zvestobo in ljubezen do tebe potrdile s prelitjem svoje krvi. Podeli tudi nam stanovitnost v veri\, da se tudi za ceno trpljenja ne bomo ločili od tebe. Ponižno te prosimo\, da blažene sestre sprejmeš v občestvo svetih vesoljne Cerkve. Daj\, da bomo še bolj pogumno sledili zgledu njihovega življenja ter izkusili moč njihove priprošnje v naših potrebah in življenjskih bojih. Po Kristusu\, našem Gospodu. Amen \n  \n  \n  \nGradiva:\n\nReportaža z beatifikacije v Sarajevu 2011 (v slov.) – 5:44 min\n\n  \n \n\nO življenju in mučeništvu drinskih mučenk (v hr.) – 5:59 min\n\n  \n\nPDF Drinske mučenke\, str. 133-145 (iz knjige Vi ste luč sveta\, F. M. Dolinar\, Družina)\n\n  \nVeč na spetni strani novomeške škofije >>> \n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/bl-drinske-mucenke/2026-12-15/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2019/12/Drinske-mučenke-film1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261216
DTEND;VALUE=DATE:20261217
DTSTAMP:20260604T222842
CREATED:20201209T104441Z
LAST-MODIFIED:20241205T113500Z
UID:10003864-1797379200-1797465599@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Agej: Mali prerok\, ker je njegova knjiga zelo kratka
DESCRIPTION:Sv. Agej je tako imenovani “mali” prerok\, a le zato\, ker je njegova svetopisemska knjiga zelo kratka. To torej ne pomeni\, da je manj svet\, kot t. i. “veliki” preroki. \nSv. Agej se je rodil je v Babilonskem izgnanstvu. \n  \nIz življenja …\nAgej je eden od t. i. malih prerokov\, ki s svojimi kratkimi knjigami zaključujejo Sveto pismo Stare Zaveze. Agejeva knjiga ima le dve poglavji. \nS prerokovanjem je začel leta 520 pr. Kr. in se zavzemal za vrnitev Judov v Jeruzalem. Po vrnitvi iz izgnanstva je ljudstvo opozarjal\, da se znova obnovi tempelj\, v katerega bo prišel zaklad vseh rodov. Starejše poslušalce je spomnil na sijaj templja\, ki so ga pred 67 leti porušili Babilonci. Napovedal je\, da bo novi tempelj to nekdanjo Salomonovo stavbo po »slavi« daleč presegal. Bog je vsem pokornim Agejevim besedam obljubil\, da bodo poslej njihove kašče polne žita in da bodo pridelali mnogo vina\, fig\, granatnih jabolk in oliv. \n  \nIz Svetega pisma …\nGOSPODOVA beseda pa se je zgodila po preroku Ageju\, rekoč: \n\n(Obnovitev templja) »Tako govori GOSPOD nad vojskami: Premislite v srcu svoje poti. Pojdite v gore\, pripeljite lesa in sezidajte hišo\, da se je bom veselil in bom proslavljen\, govori GOSPOD.« (Ag 1\, 7 –8)\n (Slava novega templja) »Slava te poslednje hiše bo večja\, kakor je bila slava prve\, govori GOSPOD nad vojskami\, in na tem kraju bom delil mir\, govori GOSPOD nad vojskami.« (Ag 2\, 9)\n(Tempelj prinaša blagoslov) »… Od tega dne bom blagoslavljal!« (Ag 2\, 19)\n\n  \nGradiva:\n \n\nO življenju Ageja (v ang.)\n\n  \n\nRadijska kateheza o preroku Ageju (Slavko Rebec)\n\n  \nDrugi svetniki dneva:\n\nsv. Adelajda\, cesarica\nbl. Honorat Kozminski\, kapucinski redovnik\, duhovnik\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-agej/2026-12-16/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2019/12/12.-15-Sv-Agej1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261217
DTEND;VALUE=DATE:20261218
DTSTAMP:20260604T222842
CREATED:20201209T151901Z
LAST-MODIFIED:20241205T113718Z
UID:10003869-1797465600-1797551999@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Lazar: Martin brat in Jezusov prijatelj
DESCRIPTION:17. decembra goduje Jezusov prijatelj sv. Lazar\, ki je prebival skupaj s sestrama Marijo in Marto v Betaniji blizu Jeruzalema. Pri njih se je Jezus rad ustavil in užival njihovo gostoljubje. \n  \nIz Svetega pisma …\nSveto pismo poroča\, da je Lazar zbolel in kmalu nato tudi umrl. Potem ko je bil že štiri dni mrtev\, ga je Jezus obudil. Preden ga je obudil\, je jokal … Tako rad ga je imel. Kako pa se je potem končalo njegovo življenje? \nSveto pismo ne poroča\, kaj se je z Lazarjem in njegovima sestrama zgodilo po Jezusovi smrti in vstajenju. Glede na to pa\, da so Jezusovi sovražniki kmalu po Jezusovi smrti začeli preganjati kristjane v Jeruzalemu – po sv. Štefanu so umorili apostola Jakoba Mlajšega-\, lahko predvidevamo\, da tudi Lazarja niso pustili pri miru. Nenazadnje so ga sklenili umoriti že takoj\, ko ga je Jezus obudil od mrtvih. Kar so tedaj sklenili\, pa so sedaj lahko tudi izvršili. Farizeji in tamkajšnji prebivalci so verjetno vse tri preganjali\, tako da so se morali umakniti od tam. \nLegenda pravi\, da so Lazarja\, Marto\, Marijo in še tri druge kristjane pregnali do Sredozemskega morja. Vkrcali so jih na razpadajočo ladjo in jih brez mornarjev ter potrebnih stvari za jadranje (brez jader in vesel) porinili v morje\, da bi se potopili. Toda po Božjem čudežu so se izkrcali v francoskem pristanišču Marsseil in vso obalo seznanili z Jezusovim naukom. Sv. Lazar je bil prvi škof v Marseillu. \n  \nUpodobitev \nNajpogosteje upodabljajo prizor Lazarjeve obuditve od mrtvih. \n  \nZavetnik \nJe zavetnik gobavih\, domov za gobave\, grobarjev. \n  \nCerkve v Sloveniji \nSv. Lazarju sta posvečeni dve pokopališki kapeli\, in sicer na pokopališču v Postojni ter v Vodicah. \n\nGradiva:\n \n\nFILM Lazarjeva obuditev (s slov. podnapisi)\n\n  \n  \nDrugi svetniki dneva:\n\nModest Jeruzalemski\, patriarh\, mučenec\nOlimpija\, vdova\, redovna ustanoviteljica\nSturmij iz Fulde\, opat\, misijonar\nVivina\, puščavnica\, opatinja\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-lazar/2026-12-17/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2019/12/12.-17-Lazar-film2.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261218
DTEND;VALUE=DATE:20261219
DTSTAMP:20260604T222842
CREATED:20201210T115753Z
LAST-MODIFIED:20241205T114532Z
UID:10003878-1797552000-1797638399@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Vunibald: Zavetnik poročenih in zaročenih
DESCRIPTION:Iz angleške družine v Wessexu so svetništvo dosegli kar štirje njeni člani\, in sicer oče sv. Rihard (god 7. februarja)\, sinova sv. Vilibald in sv. Vunibald ter hči sv. Valburga. \n \nS čim so si “zaslužili” svetništvo?  \nDosegli so ga predvsem zaradi apostolskega dela na evropski celini v 8. stoletju. \n \nDanes\, 18. decembra\, obhajamo spomin mlajšega brata sv. Vunibalda. \nIz življenja …\n\nSv. Vunibald je bil rojen leta 701 v Wessexu v Angliji. Pri dvajsetih letih se je skupaj z očetom in svojim leto dni starejšim bratom odpravil na romanje iz Anglije v Sveto deželo. Na poti so obiskovali različne samostane po Franciji in Nemčiji ter spoznavali delo redovnikov. Njihova pot se je ustavila\, ko je oče Rihard zbolel in kmalu zatem tudi umrl. Brata sta nekaj časa živela v Rimu in tam proučevala obrede\, pobožnosti in benediktinska redovna izročila. Po dveh letih in pol je starejši brat poromal v Sveto deželo\, Vunibald pa je zaradi krhkega zdravja ostal v Rimu\, kjer je dokončal študij. \nLeta 738 je sv. Vunibald na povabilo strica sv. Bonifacija (t. i. »apostola Nemčije«) začel misijonariti po nemških deželah. Kot misijonar je deloval najprej osem let v Turingiji in na Bavarskem\, nato pa štiri leta v Mainzu. V letih 751/752 je ustanovil benediktinski samostan v Heidenheimu\, v škofiji Eichstätt\, kjer je kot škof deloval njegov leto dni starejši brat. Sam je bil opat v tem moškem samostanu\, njegova sestra Valburga pa je vodila ženski samostan. Samostan se je po nekaj letih razvil v veliko kulturno in misijonsko središče v Nemčiji. Vunibald je tu umrl 18. decembra leta 761\, dve leti za njim pa tudi njegova sestra. \n  \nUpodobitev\nSv. Vunibalda upodabljajo kot meniha z opatovsko palico\, knjigo in zidarsko zajemalko; zidarsko zajemalko mu dodajo kot ustanovitelju samostana Heidenheim. Najpogosteje pa je prikazan skupaj s svojim očetom\, bratom in sestro. Vsi štirje svetniki svetniške družine skupaj! \n  \nZavetnik\nJe zavetnik poročenih in zaročenih\, gradbenih delavcev. \n  \nGradiva:\n\nSv. Vilibald\, Vunibald in Valburga – 5:13 min (v nem.)\n\n  \nDrugi svetniki dneva:\n\nsv. Gacijan\, škof\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-vunibald-zavetnik-zeninov-in-nevest/2026-12-18/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2019/12/12.-18-Eichstätt-Mittelschrein-vunibald1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261219
DTEND;VALUE=DATE:20261220
DTSTAMP:20260604T222842
CREATED:20201210T141615Z
LAST-MODIFIED:20241205T114744Z
UID:10003883-1797638400-1797724799@portal.pridi.com
SUMMARY:Bl. Urban V.: Papež s preprostim srcem
DESCRIPTION:Bl. papež Urban V. je bil preprost benediktinec\, ki ni želel biti papež. Toda\, ko je bil poklican\, da služi Cerkvi kot papež\, je to storil z veliko predanostjo in  modrostjo.   \nIme Urban si je izbral\, ker so bili\, kot je sam dejal\, »vsi papeži\, ki so imeli to ime\, svetniki!« \nČeprav so ga kmalu po smrti začeli častiti kot svetnika\, je bil za blaženega razglašen šele leta 1870. \n  \nIz življenja …\nPapež Urban V. je bil rojen leta 1310 v francoski plemiški družini kot Viljem Grimoard. \nVstopil je v benediktinski red ter študiral na različnih univerzah. Postal je profesor cerkvenega prava ter prevzemal razne odgovorne cerkvene službe. \nLeta 1362 ga je presenetila izvolitev za papeža\, saj ni imel kardinalskega naslova. Ime Urban V. si je izbral\, ker so bili\, kot je sam dejal\, »vsi papeži\, ki so imeli to ime\, svetniki!« \nZa papeža so ga ustoličili v francoskem Avignonu\, kjer so takrat živeli papeži. Obdržal je svojo benediktinsko redovno obleko in tudi sicer živel bolj redovniško kakor pa kot najvišji cerkveni vladar. Papeško službo je sicer sprejel\, a v srcu ostal benediktinski menih. \nPapeški sedež je znova prestavil v Rim\, s čimer se je končalo bivanje papežev v francoskem Avignonu. Na vseh področjih je podpiral znanost ter ustanavljal univerze. \nKo pa so leta 1370 v Rimu in okolici izbruhnili nemiri in je cesar popolnoma »odpovedal«\, se je papež Urban V. bolan vrnil v Avignon\, in tri mesece po prihodu umrl (19. decembra). \n  \nUpodobitve\nUmetniki papeža Urbana V. najpogosteje upodabljajo kot moža srednjih let s tiaro\, palmo in kelihom. \n  \nDrugi svetniki dneva:\n\nbl. Dorotej de Vilalba dels Arcs\, duhovnik\, redovnik\, mučenec\nbl. Martin de Barcelona\, duhovnik\, redovnik\, mučenec\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/bl-urban-v/2026-12-19/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2019/12/12.-19-bl.-papež-urban1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261220
DTEND;VALUE=DATE:20261221
DTSTAMP:20260604T222842
CREATED:20201210T144704Z
LAST-MODIFIED:20241205T115000Z
UID:10003888-1797724800-1797811199@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Dominik iz Silosa: Zanimivo povezan z ustanoviteljem dominikancev
DESCRIPTION:Zanimiva je povezava med današnjim godovljakom sv. Dominikom iz Silosa in sv. Dominikom\, ustanoviteljem dominikancev. \nSto let je razlike od smrti sv. Dominika iz Silosa in prerokbo\, ki jo je dal materi drugega sv. Dominika. \n  \nIz življenja …\nSv. Dominik iz Silosa se je rodil okoli leta 1000 v Španiji (vas Canas) v kmečki družini. Že kot otrok je med pašo očetove črede vzljubil samoto in se odločil za tamkajšnji benediktinski samostan Sv. Milana iz Cogolle\, v katerem je dobrih deset let kasneje postal prior. Zaradi spora s tamkajšnjim kraljem glede premoženja\, je bil še z dvema redovnikoma izgnan v Kastilijo. \nTu mu je kralj Ferdinand I. zaupal upravljanje propadajočega samostana Sv. Sebastijana v Silosu blizu Burgosa\, katerega opat je postal leta 1041. Dominik je v kratkem času to opatijo privedel do polnega razcveta. Dotok menihov je bil iz leta v leto večji. Postala je pomembno versko in kulturno središče\, s slavnim skriptorijem in knjižnico. Križni hodnik\, ki ga je naročil\, je danes ena od pomembnejših znamenitosti Španije. \nDelal je tudi čudeže. Vse to je pritegnilo številne romarje\, ki jih res ni bilo malo\, saj se je samostan nahajal na romarski poti v Santiago. Sv. Dominik je tu umrl 20. decembra 1073\, po več kot tridesetih letih delovanja. Za svetnika je bil razglašen takoj po smrti. \nPribližno 100 let po smrti sv. Dominika iz Silosa je mlada žena\, ki je imela težave v nosečnosti\, poromala na njegov grob in molila v njegovem svetišču. Tam se ji je prikazal sv. Dominik iz Silosa in ji zagotovil\, da bo rodila drugega sina. Žena je bila bl. Ivana D’Aza\, sin\, ki ga je rodila\, pa je odrasel v »drugega« sv. Dominika. \n  \nUpodobitev\nSv. Dominika iz Silosa umetniki upodabljajo kot opata s knjigo in verigami v rokah\, ker je mnoge kristjane osvobodil mavrskega ujetništva. \n  \nZavetnik \nJe zavetnik pastirjev\, nosečnic in ujetnikov (zapornikov). \n  \nGradiva:\n\nKratko o življenju sv. Dominika iz Silosa (v ang.)\n\n\nDrugi svetniki dneva:\n\nbl. Vincencij Romano\, duhovnik\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-dominik-iz-silosa/2026-12-20/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2019/12/12.-20-bartolome-bermejo-SV.-dominik-IZ-SILOSA1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261221
DTEND;VALUE=DATE:20261222
DTSTAMP:20260604T222842
CREATED:20201210T155149Z
LAST-MODIFIED:20241205T115218Z
UID:10003893-1797811200-1797897599@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Peter Kanizij: Zavetnik časnikarjev\, apostol Nemčije
DESCRIPTION:V letu (1521)\, ko se je rodil Peter Kanizij\, so Martina Lutra izobčili iz Katoliške Cerkve\, sv. Ignaciju Lojolskemu pa je topovska krogla razmesarila nogo\, in mu s tem temeljito spremenila življenjsko pot … Vsi trije so odigrali pomembno vlogo v 16. stoletju\, seveda vsak na svoj način! \nPoglejmo\, kako jo je odigral Peter Kanizij\, ki velja za “drugega apostola Nemčije” ter “cerkvenega učitelja”.\n \n  \nIz življenja …\nPeter Kanizij se je rodil 8. maja 1521 na Holandskem (v Nimwegnu) v premožni in ugledni družini. Njegov oče je bil kar osemkrat izvoljen za mestnega župana. Velik vpliv na Petrovo vero je imela mati\, ki mu je sicer zgodaj umrla. Še na smrtni postelji je rotila moža\, da ne bi sprejel luteranske vere\, ki se je začela tedaj širiti. \nPeter je bil zelo nadarjen in učen mož. Po študiju državnega prava in bogoslovja v Kölnu je pri dvaindvajsetih letih vstopil k jezuitom\, in to kljub nasprotovanju očeta\, ki ga je želel poročiti. Čeprav je bil Peter še mlad\, je v cerkvenih krogih užival velik ugled. Bil je svetovalec katoliških knezov in pomočnik škofov. \nŠtudiral je na raznih evropskih univerzah\, dokler ga ni sam ustanovitelj jezuitov – sv. Ignacij Lojolski – leta 1547 poklical v Rim. Po duhovnih vajah ga je Ignacij poslal apostolsko delovati v Nemčijo. To nalogo je opravil tako odlično\, da ga je papež Leon XIII. imenoval za »drugega apostola Nemčije«. Torej takoj za sv. Bonifacijem\, ki je prvi apostol Nemčije\, s tem ko je pokristjanil germanska ljudstva. Poleg tega je Peter Kanizij tudi “cerkveni učitelj”. \n  \nS čim si je Peter Kanizij prislužil vse te častne nazive? \n \nV Nemčiji je pol stoletja neutrudno spovedoval\, pridigal\, poučeval katekizem … Poleg tega je veliko pisal. Ohranjenih je več kot 12.000 velikih pol njegovih pridig. Pri nas je predvsem poznan po svojem trojnem katekizmu\, to so knjižice\, v katerih je na razumljiv način povzet katoliški verski nauk v obliki vprašanj in odgovorov. Kljub svoji učenosti in ugledu je bil torej Kanizij človek za vse stanove. Tako mu je v času reformacije uspelo z neumornim delom ohraniti del že »pokristjanjenega« ljudstva znotraj Katoliške Cerkve. Sam je nekajkrat tudi nastopal na Tridentinskem koncilu. Kljub vsemu temu pa je bil zelo dobrohoten in ponižen. Ko ni mogel več pisati\, je pometal samostanske hodnike ali pa v kuhinji pomival posodo … Umrl je 21. decembra 1597 v Fribourgu v Švici. \n  \nUpodobitve\nUmetniki sv. Petra Kanizija najpogosteje upodabljajo kot jezuita z lobanjo\, križem\, katekizmom in peresom. Pogosto ga vidimo tudi\, kako sede razlaga otrokom katekizem. \n  \nZavetnik \nSv. Peter Kanizij je zavetnik Nemčije\, katoliških časnikarjev\, piscev katekizma. \n  \nGradiva:\n\nVideo Peter Kanizij – Sonce nad Cerkvijo\, srečanje z različnimi ljudmi v času reformacije (v nem.) – 3:27 min\n\n  \nDrugi svetniki dneva:\n\nbl. Anton Durcovini\, škof\, mučenec\nsv. Mihej\, prerok\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/peter-kanizij/2026-12-21/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/12/sv.-peter-Kanizij-.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261222
DTEND;VALUE=DATE:20261223
DTSTAMP:20260604T222842
CREATED:20201211T104451Z
LAST-MODIFIED:20241205T115528Z
UID:10003898-1797897600-1797983999@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveta Frančiška K. Cabrini: Njen vzor sv. Frančišek Ksaverij\, zavetnik misijonarjev; mati izseljencev
DESCRIPTION:Tega preprostega kmečkega dekleta sprva ni želela sprejeti nobena redovna skupnost. Kasneje je ustanovila svojo.  \nRedovniško ime Frančiška Ksaverija je dobila zaradi velikega spoštovanja sv. Frančiška Ksaverija\, zavetnika misijonarjev. \nV Italiji in Ameriki je danes češčena kot »mati izseljencev«. \n  \nIz življenja …\n \nSv. Frančiška Cabrini se je rodila 15. julija 1850 kot trinajsti otrok v pobožni kmečki družini v Santangelu blizu Milana. Kot sedemletna deklica je pri sv. birmi v sebi začutila redovniški misijonski poklic\, a tedaj v Italiji še ni bilo nobene ženske misijonske kongregacije\, zaradi krhkega zdravja pa je tudi drugi obstoječi redovi niso sprejeli. \nŽe se je vdala v usodo\, da bo vse življenje učiteljica\, ko so jo sprejeli v red sester Previdnosti v Codognu. Po razpadu tega reda leta 1880 je ustanovila red Misijonark presvetega Srca Jezusovega\, ki ga je vodila kot predstojnica. Redovniško ime Frančiška Ksaverija je sprejela zaradi češčenja sv. Frančiška Ksaverija (god 3. december)\, ki je zavetnik misijonarjev. Na papeževo priporočilo je devetintridesetletna odpotovala v Ameriko (tu je bilo veliko italijanskih izseljencev)\, in ne na Kitajsko\, kot je sprva načrtovala. \nPo večjih mestih ZDA in Latinske Amerike je začela odpirati samostane\, šole\, sirotišnice\, bolnišnice in veliko pomagala tudi svojim italijanskim rojakom. Tridesetkrat se je prepeljala čez Atlantik in vsakič\, ko se je iz Italije vračala v Ameriko\, je peljala s seboj večjo skupino sester. V Ameriko je pripeljala na tisoče sester redovnic. »Delajmo\, delajmo\,« jim je zmerom govorila\, »spočile se bomo že v večnosti.« Delala je tudi dvajset ur dnevno. Vse je organizirala in vodila iz matične hiše v Chicagu. \nNjeno srce je našlo večni počitek 22. decembra 1917\, v 67 letu starosti. V svojem življenju je ustanovila prav toliko (67) redovnih hiš\, v katerih je bilo prek 1500 redovnic\, ki so oskrbovale okrog 5000 sirot in več kot 100.000 bolnikov. \nLeta 1946 je bila razglašena za svetnico. \n  \nZavetnica \nJe zavetnica izseljencev. V Italiji in Ameriki jo poznajo kot »mati izseljencev«. \n  \nGradiva:\n \n\nIz FLMA Mati Cabrini – 1:26 min\n\n  \n \n\nO življenju Frančiške Cabrini (v ang.) – 3:28 min\n\n  \n \n\nO življenju Frančiške Cabrini (v ang.) – 30:38 min\n\n  \nDrugi svetniki dneva:\n\nTomaž Holland\, duhovnik\, redovnik\, mučenec\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/franciska-ksaverija-cabrini/2026-12-22/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2019/12/12.-22-cabrini2.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261223
DTEND;VALUE=DATE:20261224
DTSTAMP:20260604T222842
CREATED:20201216T160037Z
LAST-MODIFIED:20241205T115747Z
UID:10003903-1797984000-1798070399@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Janez Kentski: Predober\, prepošten\, da bi bilo res?
DESCRIPTION:Ta svetnik mi je osebno zelo pri srcu. Zakaj?  \nLastnost\, ki ga je še posebej odlikuje\, je njegova srčna dobrota in ponižnost! Zdi se kar prepošten\, predober\, da bi bilo lahko res! In to kljub temu\, da je bil univerzitetni profesor.\n \n  \nIz življenja …\n\nJanez Kentski je bil rojen 23. junija 1390 v Kenty na Poljskem. Vzdevek »Kentski« je dobil po svojem rojstnem kraju Kenty (lat. Cantius\, slov. Kancij)\, blizu Krakova. \nPo študiju v Krakovu je tu predaval teologijo\, po posvečenju pa je bil nekaj časa tudi župnik v Olkuszu. Župniji pa se je kmalu odpovedal\, da se je lahko popolnoma posvetil profesuri. Kot profesor je slovel po svoji naklonjenosti študentom\, saj je zanje skrbel in se zavzemal tudi zunaj šolskih prostorov. \nLastnost\, ki ga je še posebej odlikovala\, je bila njegova srčna dobrota. Sproti je razdajal denar\, obleko\, obutev. Nekega dne si je na poti z univerze domov celo sezul čevlje in jih dal siromaku\, ki jih ni imel. Živel je izredno skromno\, se postil in pokoril. Spal je na tleh. Moč je črpal iz mašne daritve in stalnega premišljevanja Jezusovega trpljenja. \nŠtirikrat je peš poromal v Rim. Na romanju je padel v roke roparjem\, ki mu pobrali vse. Na vprašanje\, ali ima še kaj\, je odgovoril\, da ne. Ko pa se je kasneje spomnil\, da ima v plašču všitih nekaj zlatnikov\, se je obrnil\, šel k roparjem in jim pokazal še zlatnike. Njegova resnicoljubnost in skromnost je roparje tako ganila\, da jih niso želeli vzeti. Še več – vrnili so mu celo vse tisto\, kar so mu prej vzeli. Malo pred smrtjo je vse svoje premoženje zapustil revežem. \nUmrl je na predvečer božiča leta 1473 v Krakovu; zaradi božične vigilije njegov god praznujemo dan poprej. \nŽe za življenja so ga častili kot svetnika\, po njegovi smrti pa so se na njegovo priprošnjo zgodili številni čudeži. Za svetnika je bil razglašen leta 1767. Pokopan je v univerzitetni cerkvi sv. Ane. Njegovo stanovanje in zasebna kapela sta ohranjena še danes. \n  \nUpodobitve \nSv. Janeza Kentskega umetniki najpogosteje upodabljajo kot duhovnika s križem\, rožnim vencem ali monštranco v roki. Nekateri ga upodabljajo tudi z doktorskim klobukom in roko na rami študenta. \n  \nZavetnik\nJe zavetnik Poljske. \n  \nGradiva:\n\nO življenju Janeza Kentskega – 2:10 min (v ang.)\nO življenju Janeza Kentskega – 1:09 min (v ang.)\n\n  \nDrugi svetniki dneva:\n\nAnton Galvao\, duhovnik\, tretjerednik\nIvo (Yves)\, škof\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-janez-kentski-preposten-da-bi-bilo-res/2026-12-23/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2019/12/12.-23-Janez-Kentski2.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261224
DTEND;VALUE=DATE:20261225
DTSTAMP:20260604T222842
CREATED:20201216T162603Z
LAST-MODIFIED:20241205T120019Z
UID:10003908-1798070400-1798156799@portal.pridi.com
SUMMARY:Sv. Adam in Eva: Svetnika\, in to dan pred božižem?!
DESCRIPTION:Dan pred božičem\, 24. decembra\, se Cerkev spominja prvih staršev Adama in Eve\, a ne po naključju. \n  \nZakaj se Adama in Eve spominjamo na predvečer Božiča?\nV ozadju tega je globoka skrivnost: Bog ustvarja in blagoslavlja ljudi! Toda ljudje se lahko odtujimo od Boga in drug od drugega. Zato je postal Bog sam človek\, da bi nam pokazal\, da tudi če mi nismo več pri Bogu\, je On še vedno z nami. Ali kot je rekel apostol Pavel: Kakor namreč v Adamu vsi umirajo\, tako bodo v Kristusu tudi vsi oživljeni. Adam in Eva sta na svet sicer prinesla greh\, toda drugi Adam (Jezus) in druga Eva (Marija)\, ki je rodila Jezusa\, sta ga spet odvzela. \n  \nAdam in Eva sta na svet prinesla greh\,  \ntoda drugi Adam (Jezus) in druga Eva (Marija)\, ki je rodila Jezusa\,  \nsta ga spet odvzela.  \nOdrešeni človek stoji više\, kot je stal prvi človek pred grehom. \n\nKako sta prišla Adam in Eva v koledar svetnikov?\nV njem sta čisto splošno – kot prestavnika človeštva\, kajti zaradi Božjega učlovečenja na božič smo od Boga samega imenovani »sveti«. Bolj pozitivno izjavo o nas Adamovih sinovih in Evinih hčerah si težko predstavljamo. \nGodovni dan Adama in Eve en dan pred božičem torej poudari\, da so z Božjim učlovečenjem vrata raja ponovno odprta. \nŽe v raju Bog napove Odrešenika\nSveto pismo v uvodnih poglavjih poroča\, da je Bog Adama in Evo ustvaril po svoji podobi in postavil v raj\, kjer jima je prepovedal jesti le od drevesa spoznanja dobrega in hudega. Toda Eva je\, zapeljana od zvite kače\, vzela prepovedan sad in je jedla in ga dala Adamu\, ki je tudi jedel. Sledil je njun izgon iz raja. \nToda ta pripoved se konča z žarkom upanja. Ko Bog izreče prekletstvo nad kačo\, napove Odrešenika človeškega rodu. Napoveduje zmago nad satanom\, tj. človekovo odrešenje. (1 Mz 3\,15). Adamov greh je v hvalnici velikonočne vigilije označen kot »srečna krivda«\, saj nam je prinesel Odrešenika. Odrešeni človek stoji više\, kot je stal prvi človek pred grehom. \nAdam pomeni »zemljan«\, Eva pa »življenje« oz. »mati živečih«. Po judovskem koledarju sta nastala pred okrog 5771 leti. Arheologi iščejo raj najprej ob reki Evfrat v današnjem Iraku. \n  \nUpodabljanje\nAdama in Evo najpogosteje upodabljajo gola v raju oziroma odeta s smokvinima listoma ob drevesu\, na katerem je kača\, in z jabolkom v rokah. \nNa vzhodnih ikonah vstajenja\, ki prikazujejo Jezusov spust v predpekel\, Jezus Odrešenik podaja roke Adamu in Evi\, kot prvima staršema\, in prek njiju vsem njunim potomcem\, ki čakajo na odrešenje v veliki procesiji. \n  \nZavetnika\nAdam je zavetnik vrtnarjev in krojačev\, Eva je zavetnica deklet in žena. Po ljudskem verovanju imeni Adam in Eva zagotavljata dolgo življenje. Oba varujeta pred kačjim pikom. \n  \nGradiva:\n \n\nFILM Adam v raju išče Evo (igralec Gregor Čušin) – 2:53 min\n\n  \n\nRisani film Adama in Eve za otroke (sinhronizirano v hrv.) – 46:14 min\n\n\nDrugi svetniki dneva:\n\n Sv. Adela\, opatinja\n\n  \nFoto: https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Adam-in-Eva-v-raju.jpg \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/adam-in-eva-srecna-krivda-2/2026-12-24/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/12/Adam-in-Eva-v-raju2.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261225
DTEND;VALUE=DATE:20261226
DTSTAMP:20260604T222842
CREATED:20191216T163833Z
LAST-MODIFIED:20241205T130627Z
UID:10003913-1798156800-1798243199@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveta Anastazija: Včasih med najbolj češčenimi svetnicami
DESCRIPTION:Sv. Anastazija je bila od zgodnjega srednjega veka med najbolj češčenimi svetnicami\, zato ne preseneča\, da goduje na sam božič.  \nNjeno ime izhaja iz grške besede anastasis\, kar pomeni »vstajenje«. \n  \nIz življenja …\nSv. Anastazija se je rodila Rimu v bogati družini. Oče je bil pogan\, mati pa kristjanka\, po izročilu naj bi bila to sv. Fausta. Ta jo je vzgajala v krščanski veri. Anastazija se je morala proti svoji volji poročili z nekim grobijanom\, ki jo je mučil in zapiral. Moč za premagovanje preizkušenj v zakonu je našla pri svojem duhovnem voditelju sv. Krizogonu (goduje 24. novembra)\, ki jo je v pismih spodbujal in ji dajal nasvete. Ko ji je mož umrl\, je zgodaj ovdovela Anastazija posvečala posebno skrb preganjanim kristjanom\, zlasti zaprtim po ječah. Z denarjem\, ki ga je podedovala\, si je od jetniških paznikov kupovala dostop do ječ in skrbela za njihovo duhovno in telesno oskrbo. \nKo so Dioklecijanovi preganjalci prijeli njenega duhovnega voditelja Krizogona\, ga je\, žal\, spremljala do morišča. Tam so prijeli tudi njo in jo pripeljali v Sirmijo\, to je v današnji Sremski Mitrovici v Srbiji\, kjer so jo vrgli v ječo. Po dolgotrajnem mučenju\, ki ga je prestajala brez besed\, so jo obsodili na smrt. Poslali so jo na preluknjano ladjo\, a se ladja ni potopila. Na koncu so jo sežgali na grmadi. To je bilo okoli leta 304. \n  \nUpodabljanje \nSv. Anastazijo upodabljajo kot ženo s palmo\, križem\, mečem\, škarjami in posodo z oljem za maziljenje. Pogosto upodabljajo tudi njeno mučeniško smrt – privezano na steber na grmadi. \n  \nZavetnica \nJe zavetnica mučencev\, tkalcev\, vdov\, eksorcistov; proti glavobolom in pljučnim boleznim. \n\nCerkve v Sloveniji \n\nSv. Anastaziji je posvečena podružnična cerkev v župniji Brestovica\, v kraju Gornja Brestovica pri Komnu (v koprski škofiji). \n  \nGradiva:\n \n\nO življenju sv. Anastazije – 26:13 min (v srb.-hrv.)\n\n  \nDrugi svetniki in prazniki dneva:\n\nPraznik Jezusovega rojstva\, Božič\nMihael Nakašima\, redovni brat\, mučenec\nPeter Častitljivi\, opat\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-anastazija-vstajenka/2026-12-25/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2019/12/12.-25-sv.-Anastazija-film1-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261226
DTEND;VALUE=DATE:20261227
DTSTAMP:20260604T222842
CREATED:20201217T090449Z
LAST-MODIFIED:20241205T130958Z
UID:10003918-1798243200-1798329599@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Štefan: Prvi mučenec
DESCRIPTION:Po prazniku Jezusovega rojstva obhajamo god sv. Štefana\, prvega krščanskega mučenca.  \nZ njegovim kamnanjem se začne najstrašnejše preganjanje kristjanov v zgodovini\, a sovražniki s tem dosežejo ravno obratni učinek: Kristjani sicer bežijo\, a ne molčijo\, temveč oznanjajo evangelij sedaj tudi v sosednjih deželah. \nSv. Štefan je bil pri nas od nekdaj priljubljen ljudski svetnik\, zato so se ob njegovem godu razvili številni domači običaji. Na Štefanovo so se obiskovali in si voščili\, kajti božič so obhajali doma. Sv. Štefan je postal zavetnik konj in živine ter tako prevzel vlogo nekega predkrščanskega božanstva. Cerkev se je temu prilagodila z blagoslavljanjem konj\, soli in vode. \n  \nIz življenja …\nSv. Štefan je rojen v času Jezusa Kristusa v Palestini. Iz Svetega pisma izvemo\, da je bil v prvi Cerkvi eden od sedmih diakonov\, ki so opravljali službo oznanjevanja in dobrodelnosti med helenisti\, to je med grško govorečimi Judi. Bil je mož »poln milosti in moči«\, ki je »delal velike čudeže in znamenja med ljudmi« (Apd 6\,8). \nŽal pa so ga naščuvani ljudje lažno obtožili bogokletja in privedli pred velikega duhovnika. Med njegovim pogumnim zagovorom\, so ga jezni Judje brez vsakršne predhodne obsodbe pahnili iz mesta in kamnali. Preden je umrl\, je Boga še prosil\, naj svojim mučiteljem ne prišteva tega greha – podobno kot je molil Jezus na križu. Štefan je tako prvi kristjan\, ki so ga ubili zaradi vere. Umrl je kot mučenec okoli leta 35 v Jeruzalemu. \nZ njegovo nasilno smrtjo se je začelo preganjanje vernikov pod vodstvom Savla\, ki je bil pri Štefanovi usmrtitvi molče navzoč in jo odobraval. Posebna ironija pa je\, da je čez nekaj let Bog ravno tega Savla (poznejšega sv. Pavla) poklical za apostola nove vere\, da bi dokončal Štefanovo delo. \n  \nZavetnik \nSv. Štefan je zavetnik diakonov; konj in kočijažev; kamnosekov\, zidarjev\, tesarjev\, sodarjev\, krojačev …; priprošnjik proti glavobolu in kamnom\, obsedenosti ter za srečno zadnjo uro. \n  \nUpodabljanje\nŠtefana upodabljajo kot mladega diakona s palmovo vejico\, kamni in knjigo; pogosto je upodobljen prizor njegovega kamnanja. \n  \nMolimo \nVsemogočni Bog\,  \nsv. Štefan je umirajoč molil za svoje preganjalce.  \nPomagaj nam\,  \nda ga bomo posnemali v odpuščanju sovražnikom.  \nAmen.\n \n\n  \nCerkve v Sloveniji\nMučencu sv. Štefanu je v Sloveniji posvečenih 34 cerkva (12 župnijskih\, 22 podružničnih) in 3 kapele. \n\n\nŽUPNIJSKE cerkve posvečene sv. Štefanu:\n\n\n\nŠt.\nŽupnija (Škofija)\n\n\n\n1.\nBrezovica (KP škofija)\n\n\n\n2.\nGomilsko (CE)\n\n\n\n3.\nLevpa (KP)\n\n\n\n4.\nLjubljana – Štepanja vas (LJ)\n\n\n\n5.\nLog pod Mangartom (KP)\n\n\n\n6.\nPostojna (KP)\n\n\n\n7.\nSemič (NM)\n\n\n\n8.\nSolkan (KP)\n\n\n\n9.\nSora (LJ)\n\n\n\n10.\nSpodnja Polskava (MB)\n\n\n\n11.\nSv. Štefan pri Žusmu (CE)\n\n\n\n12.\nVipava (KP)\n\n\n\n\nPODRUŽNIČNE cerkve:\n\n\n\n\nŠt.\nŽupnija (Škofija)\nKraj\n\n\n1.\nBela Cerkev (NM škofija)\nTomažja vas (pokopališka)\n\n\n2.\nBohinjska Bela (LJ)\nKupljenik\n\n\n3.\nBorovnica (LJ)\nPokojišče\n\n\n4.\nCerklje na Gorenjskem (LJ)\nŠtefanja Gora\n\n\n5.\nDol pri Hrastniku (CE)\nTurje (pokopališka)\n\n\n6.\nFara pri Kočevju (NM)\nKlanec (pokopališka)\n\n\n7.\nGrahovo (LJ)\nLipsenj (pokopališka)\n\n\n8.\nIlirska Bistrica (KP)\nHarije\n\n\n9.\nKrka (NM)\nSušica\n\n\n10.\nKrkavče (KP)\nKrkavče (pokopališka)\n\n\n11.\nLeskovec pri Krškem (NM)\nNemška vas\n\n\n12.\nMoravče (LJ)\nZgornje Koseze\n\n\n13.\nMuta (MB)\nGortina\n\n\n14.\nPredloka (KP)\nZanigrad\n\n\n15.\nPredoslje (LJ)\nSuha\n\n\n16.\nSevnica   (CE)\nVranje\n\n\n17.\nSlivje (KP)\nKovčice – Orehek\n\n\n18.\nŠmarjeta (NM)\nŠmarješke Toplice\n\n\n19.\nŠt. Jurij pri Grosupljem (LJ)\nSmrjene\n\n\n20.\nTrebnje (NM)\nŠtefan\n\n\n21.\nVodice (LJ)\nUtnik\n\n\n22.\nZasip (LJ)\nBlejska Dobrava (pokopališka)\n\n\n\nKAPELE:\n\n\n\n\n1.\nLendava (MS škofija)\nGornji Lakoš (pokopališka)\n\n\n2.\nPiran (KP)\nPiran\n\n\n3.\nStara Cerkev (NM)\nKoblarji\n\n\n\n\n  \nDruga gradiva:\n \n\nNa Štefanovo blagoslov konj – 12:22 min (v slov.)\n\n  \n \n\nKratko o življenju sv. Štefana – 2:52 min (v ang.)\n\n  \nDrugi svetniki dneva:\n\nsv. Zenon\, tkalec\, škof\nsv. Vincencija Marija López Vicuna\, redovna ustanoviteljica\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-stefan-zalosten-spomin-na-bozic/2026-12-26/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2019/12/12.-26.-sv.-Štefan2.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261227
DTEND;VALUE=DATE:20261228
DTSTAMP:20260604T222842
CREATED:20201217T103257Z
LAST-MODIFIED:20241206T124000Z
UID:10003923-1798329600-1798415999@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Janez Evangelist: Zavetnik prijateljstva
DESCRIPTION:Janez Evangelist je bil najmlajši med apostoli in učenec\, ki ga je Jezus ljubil. Edini od apostolov je svojega Učitelja spremljal tudi pod križem. Tu mu je Jezus izročil Marijo za mater.  \nNapisal je svetopisemske knjige: Janezov evangelij\, tri pisma in Razodetje. \n  \nIz življenja …\nApostol Janez prihaja iz ribiške družine v Betsaidi (v današnji Siriji). Najprej je bil učenec sv. Janeza Krstnika\, potem pa se je skupaj s svojim bratom sv. Jakobom (Starejšim) med prvimi pridružil Jezusu\, ko ju je ta poklical. Janez je bil v zboru dvanajsterih apostolov najmlajši in je užival bolj častno mesto. Kako to? \nJanez je bil učenec\, ki ga je Jezus ljubil\, kar pa ne pomeni\, da Jezus drugih ni ljubil. Kajti Jezus je ljubil vse! Gre le za to\, da se je Janez zavedal te ljubezni bolj\, kot drugi. Gre za odnos med tistim\, ki ljubi\, in tistim\, ki ljubezen sprejema. Ta je bila pri Janezu in Jezusu izredna! \n \nApostol Janez je bil skupaj s sv. Petrom in bratom Jakobom priča Jezusovega spremenjenja\, pri zadnji večerji je slonel na Jezusovih prsih kot »učenec\, ki ga je Jezus ljubil«. Edini od apostolov je spremljal Gospoda tudi pod križem. Tu mu je Jezus izročil celo Marijo za mater. Bil je priča praznega Jezusovega groba. Prvi je prepoznal vstalega Jezusa\, ko se je ta prikazal apostolom med lovljenjem rib. Po Jezusovem vnebohodu je imel v apostolskem zboru veliko veljavo – najbrž tudi zato\, ker je bil varuh Jezusove matere Marije. Ta je z njim živela vse do smrti. \nSprva je deloval skupaj s Petrom v Jeruzalemu in Samariji\, potem pa se je odpravil v Efez\, dokler ga ni cesar Domicijan izgnal na otoček Patmos v Egejskem morju\, kjer je napisal Razodetje. Po smrti cesarja se je vrnil v Efez\, kjer je vodil krščansko občino in napisal svoj evangelij\, katerega simbol je v ikonografiji orel\, ter tri pisma\, v katerih močno poudarja ljubezen. Janez je dočakal visoko starost. Umrl okoli leta 100 v Efezu v današnji Turčiji. \n  \n  \nMiniatura sv. Janeza\, The Grandes Heures of Anne of Brittany (1503-8)\, Jean Bourdichon\n\nLegenda\nPoganski duhovnik je Janezu ponudil kelih zastrupljene pijače\, češ da bo sprejel vero v Boga le\, če to izpije in ne umrje. Janez je vzel kelih\, ga blagoslovil z znamenjem križa in strup je izšel iz posode v obliki kače. \n  \nUpodabljanje\nUmetniki Janeza Evangelista upodabljajo kot mladega moža s kelihom s kačo\, pisalnim peresom\, knjigo in orlom. Pogosto ga upodabljajo skupaj z apostoli\, zlasti pri zadnji večerji ter pod križem skupaj z Marijo. \n  \nZavetnik\nJe zavetnik prijateljstva; teologov\, pisateljev\, knjigarnarjev\, tiskarjev\, knjigovezov\, notarjev\, kiparjev\, slikarjev\, steklarjev\, izdelovalcev ogledal\, graverjev\, viničarjev\, sedlarjev\, mesarjev; je priprošnjik proti zastrupitvam\, opeklinam\, bolečinam v nogah in božjasti\, proti toči in za dobro žetev. \n  \n \nMolimo \nGospod\, odpri mi ušesa!  \nKakor evangelist sveti Janez\, polagam sedaj glavo na Tvoje prsi.  \nV meni sedaj utihnejo vse velike misli o tem\, kakšen si.  \nVerjamem\, da si tu in želim biti s Teboj.  \nTukaj in zdaj se stikata zemlja in nebo.  \nŽelim slišati utrip Tvojega srca.  \nVem\, da me ljubiš.  \nVem\, da sem učenec\, ki ga ti ljubiš.  \nSveti Janez – prosi za nas! \n\n\nCerkve v Sloveniji \nEvangelistu Janezu je v Sloveniji posvečenih 15 cerkva (7 župnijskih in 8 podružničnih). \n  \n  \n\n\n\n\nŽUPNIJSKE cerkve posvečene Janezu Evangelistu:\n\n\n\n\nŠt.\nŽupnija (Škofija)\n\n\n\n1.\nDravograd (MB)\n\n\n\n2.\nKrško (NM)\n\n\n\n3.\nNovo mesto – Sv. Janez (NM)\n\n\n\n4.\nReteče (LJ)\n\n\n\n5.\nRoče (KP)\n\n\n\n6.\nSinji vrh (NM)\n\n\n\n7.\nŠentjošt nad Horjulom (LJ)\n\n\n\n\nPODRUŽNIČNE cerkve:\n\n\n\n\nŠt.\nŽupnija (Škofija)\nKraj\n\n\n1.\nČrnomelj (NM)\nDobliče (pokopališka)\n\n\n2.\nGornji Logatec (LJ)\nGorenja vas (pokopališka)\n\n\n3.\nHrušica (KP)\nJavorje\n\n\n4.\nPedloka (KP)\nDol\n\n\n5.\nPregarje (KP)\nTatre (pokopališka)\n\n\n6.\nSvibno (LJ)\nPočakovo\n\n\n7.\nUstje (KP)\nUstrje\n\n\n8.\nŽužemberk (NM)\nMačkovec\n\n\n\n\n  \nGradiva:\n \n\nOtok Patmos\, kamor je bil Janez izgnan (ob sliki in glasbi) – 3:12 min\n\n  \n \n\nKratko o življenju sv. Janeza Evangelista – ob slikanicah (v ang.) – 2:51 min\n\n  \nDrugi svetniki dneva:\n\nFabiola\, vdova\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/janez-evangelist-zavetnik-prijateljstva/2026-12-27/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2019/12/12.-27.-Janez-Evangelist1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261228
DTEND;VALUE=DATE:20261229
DTSTAMP:20260604T222842
CREATED:20201217T111936Z
LAST-MODIFIED:20241223T105925Z
UID:10004072-1798416000-1798502399@portal.pridi.com
SUMMARY:Nedolžni otročiči: Temna stran božiča
DESCRIPTION:Le nekaj dni po božiču obhajamo praznik nedolžnih betlehemskih otrok\, ki jih je dal pomoriti kralj Herod v upanju\, da bo ubil tudi novorojenega Jezusa.  \nNedolžni otročiči so temna stran božiča\, v senci veselja. Še preden so spregovorili\, so že dali svoje življenje za novorojenega Mesija.  \nKajti – ko tiran Herod od treh modrih in svojih svetovalcev izve\, da se je v Izraelu rodil novi judovski Kralj\, se ustraši za prestol in da v Betlehemu in njegovi okolici pobiti vse dečke do drugega leta starosti. Ker je bil Betlehem majhen kraj\, predvidevajo\, da jih je bilo ubitih verjetno okrog dvajset; čeprav izročilo govori o tisočih. \n  \nSveto pismo poroča\, da so modri z Vzhoda za zvezdo prišli v Jeruzalem. Tu so vznemirili kralja Heroda z vprašanjem po novorojenem judovskem kralju\, Mesiji\, ki ga je judovsko ljudstvo pričakovalo. Herod\, ki sam ni bil Jud\, in je iz želje po oblasti dal ubil celo lastna sinova\, ženo in brata\, ga je seveda takoj sklenil umoriti. Zato je modrim naročil\, naj mu nazaj grede iz Betlehema pridejo poročati o njem\, češ da bi se mu tudi sam šel poklonit. Modri pa so se opomnjeni v sanjah vrnili po drugi poti. Ko je Herod sprevidel\, da jih ne bo\, je dal v Betlehemu in okolici pomoriti vse dečke\, dvoletne in mlajše\, misleč\, da bo med njimi tudi Jezus – »novorojeni judovski kralj«. \n \nBetlehemski otroci so bili dejansko umorjeni zaradi Kristusa. Čeprav takšne smrti niso sprejeli nase zavestno (za mučeništvo v pravem pomenu je to potrebno)\, jih je Cerkev že zgodaj častila kot prave mučence. V molitvenem bogoslužju jih Cerkev slavi: \n“Za Kristusa umrli so\,  \nnedolžni so prišli v nebo.  \nZdaj v slavi se radujejo\,  \nmed angeli prepevajo …”  \n\nGiotto\, pomor nedolžnih otrok\, freska v Scrovegni Chapel\, Padova\, Italija\, 1303-1305\n\n»Beg v Egipt in pokol nedolžnih otrok razkrivata odpor teme zoper svetlobo: ‘V svojo lastnino je prišla\, a njeni je niso sprejeli’ (Jn 1\,11). Vse Kristusovo življenje je bilo v znamenju preganjanja. Skupaj z njim bodo deležni preganjanja njegovi.« (KKC 530) \n\nUpodobitve\nPomor nedolžnih otrok v Betlehemu in njegovi okolici je zelo pogosto upodobljen motiv. \n  \nZavetniki\nNedolžni otročiči so zavetniki otrok in sirotišnic. Zadnje čase se tega dne še posebej spominjamo vseh splavljenih otrok. \nPo novih raziskavah se je Jezus rodil pet let prej\, kot je bilo izračunano v srednjem veku. \n  \nObičaji\nS praznikom sv. nedolžnih otrok je poznan običaj tepežkanje. Danes so tepežkarji otroci\, ki vzamejo v roke leskove šibe in gredo po vasi tepežkat od hiše do hiše. Najprej jih s šibo dobita oče in mati\, da bi bila zdrava. Medtem ko otroci s šibo tepejo odrasle\, recitirajo različne pesmi. To noč nobena vrata v vasi niso smela biti zaprta. Če bi kje ta dan tepežkarjem ne odprli vrat\, bi jim v prihodnjem letu celo leto sreča odšla stran. Toda prvotno niso tepli otroci\, ampak fantje oziroma možje in sicer dekleta ter mlade žene. Udarci s šibo na ta dan so prinašali blagoslov in rodnost\, zato so jih dekleta potrpežljivo in voljno prenašale. \n  \nMolimo\nNebeški Oče\,  \nnedolžni otroci ne niso proslavili z besedo\,  \nampak s smrtjo.  \nNaj vero\, ki jo izpovedujemo\,  \nizpričujemo z zglednim življenjem. Amen. \n\nV osebni premislek\nV človeku se vselej borita dva kralja: Jezus in kruti »Herod«. To je boj med ponižnostjo in napuhom\, med dobrim in zlom\, ljubeznijo in sebičnostjo … Vsak se kdaj pa kdaj sreča s svojim Herodom in tedaj preživlja težke trenutke …\n \n\nGradiva:\n\nTEPEŽKANJE – prikaz običajev na ta dan (v slov.) – 1:29 min\n\n  \n \n\nDokumentarni FILM o Herodu in pomoru betlehemskih otrok (v ang.) – 14:58 min\n\n  \nDrugi svetniki dneva:\n\nGašper del Bufalo\, misijonar\nKatarina Volpicelli\, redovna ustanoviteljica\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/nedolzni-otroci-temna-stran-bozica/2026-12-28/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2019/12/12.-28-Nedolžni-otročiči1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261229
DTEND;VALUE=DATE:20261230
DTSTAMP:20260604T222842
CREATED:20201228T104829Z
LAST-MODIFIED:20241223T115044Z
UID:10004082-1798502400-1798588799@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Tomaž Becket: Že 3 leta po smrti razglašen za svetnika
DESCRIPTION:Sveti Tomaž Becket je bil nadškof škofije v Canterburyju in mučenec. Že tri leta po smrti je bil uradno razglašen za svetnika. Kmalu po njegovi smrti so v Angliji romanja na njegov grob postala tako množična kot romanja na Jakobov grob v Santiago de Compostela. \n  \nIz življenja …\nRojen je bil leta 1118 v Londonu. Pravo je študiral na različnih šolah. Postal je arhidiakon v Oxfordu\, Parizu\, Bologni in Canterburyju. Leta 1155 je postal kancler mladega angleškega kralja Henrika II. in s tem zelo vpliven človek v Angliji. Tomaž je bil kralju vseskozi naklonjen\, tudi na škodo Cerkve. Kralj je želel svojega prijatelja in sodelavca povišati. Tako je Tomaž postal leta 1162 canterburyjski škof. Tomaž je kralja obvestil: »Naše dosedanje veliko prijateljstvo se bo spremenilo v veliko sovraštvo. Vem\, da boste od mene kot nadškofa zahtevali tudi tisto\, česar v imenu vesti ne bom mogel storiti. Že doslej ste si prisvojili številne cerkvene pravice.« To je bilo neke vrste »spreobrnjenje« v njegovem življenju\, zaradi česar je moral za šest let v izgnanstvo v Francijo. \nPo njegovi vrnitvi je sicer prišlo do formalne sprave\, a kraljevi možje so ga 29. decembra 1170 v stolnici ubili z mečem. \nPapež Aleksander III. je sv. Tomaža Becketa razglasil za svetnika že tri leta po smrti. In kralj Henrik II. se je mu je moral pokloniti. \n  \nZavetnik\nSveti Tomaž Becket je zavetnik klerikov. \n  \nUpodobitve\nUpodabljajo ga kot nadškofa s palijem in knjigo\, palmo mučeništva\, mečem\, modelom cerkve\, škofovsko palico. \n  \nGradiva:\n \n\nSv. Tomaž Becket (v ang.) – 4:08 min: https://www.youtube.com/watch?v=hbtP6JttnyI\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-tomaz-becket-mnozicna-romanja-na-njegov-grob/2026-12-29/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/12/sv.-tomaz-becket-27.12..jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261230
DTEND;VALUE=DATE:20261231
DTSTAMP:20260604T222842
CREATED:20191223T172259Z
LAST-MODIFIED:20241223T115232Z
UID:10004087-1798588800-1798675199@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Feliks: Papež s knjigo v roki\, umrl kot mučenec
DESCRIPTION:Ime Feliks izhaja iz latinskega imena Felix\, ki pomeni »ploden\, rodoviten; uspešen\, srečen«. \n  \nIz življenja …\nSv. Feliks se je rodil okoli leta 210. Kot papež je je Katoliško Cerkev vodil dobrih pet let (269–274). Na antiohijskem koncilu je obsodil krivo vero škofa Pavla iz Samosate\, ki je že nekaj let povzročala izgrede v Cerkvi. Širil je nauk\, da je v Bogu le ena oseba\, in sicer Oče. Sin in Sveti Duh potemtakem nista istega božanstva (bistva) z Očetom. \nPapež Feliks je zaslužen tudi za to\, da se obhaja tradicionalne letne spominske maše na grobovih mučencev; da vsak daritveni oltar vsebuje relikvije svetih mučencev. Prav tako mu pripisujejo odlok za posvetitve cerkva\, to da se cerkve pred uporabo posveti. \nZelo se je zavzemal za trpeče kristjane med preganjanjem\, ki je izbruhnilo za časa cesarja Avrelijana. \nNi znano\, ali je tudi sam umrl mučeniške smrti\, toda zaradi svoje zavzetosti za preganjane kristjane pogosto velja za mučenca. Umrl 30. decembra leta 274 v Rimu. \n  \nUpodobitve\nSv. Feliksa umetniki upodabljajo kot papež s knjigo v roki. \n\nFoto: Zgornja slika sv. Feliksa je iz knjige »Illustrierte Heiligen-Legende für Schule und Haus« (1890)\n  \nPripravila: dr. Brigita Perše
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-feliks-srecko/2026-12-30/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2019/12/12.-30.-sv.-feliks-2.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261231
DTEND;VALUE=DATE:20270101
DTSTAMP:20260604T222842
CREATED:20191221T151216Z
LAST-MODIFIED:20241223T114859Z
UID:10004077-1798675200-1798761599@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Silvester: Za srečno novo leto!
DESCRIPTION:»Silvestrovo« je dobilo ime po svetniku\, ki se ga spominjamo zadnji dan koledarskega leta. \n \nZadnji dan v letu je tudi drugi sveti večer\, ko blagoslovimo dom s kajenjem\, kropljenjem in molitvijo ob jaslicah\, nato pa veselo praznujemo novo leto v družinskem krogu. \n\nKdo je bil sv. Silvester?\nSv. Silvester je bil papež. Rodil se je v 3. stoletju v Rimu\, umrl pa 31. decembra leta 335\, prav tako v Rimu. \nKot papež je doživel konec preganjanja Cerkve v rimskem cesarstvu. Za papeža je bil izvoljen le eno leto pred Milanskim edikotom (313)\, s katerim je cesar Konstantin dal kristjanom svobodo in enakopravnost z drugimi verami. Cerkev je tako pod papežem Silvestrom lahko začela graditi bazilike in templje za bogoslužje. Veliko sta jih dala postaviti sam cesar Konstantin in njegova mati Helena. Papež Silvester si je prizadeval tudi za enotnost znotraj Cerkve\, saj so se pojavila nekatera krivoverstva (donatisti\, arianci). Leta 325 je na koncilu v Niceji v Mali Aziji (v današnji Turčiji) obsodil Arijevo krivo vero\, ki je zanikala večnost Logosa\, in Jezusa obravnavala kot običajnega človeka\, in ne kot Božjega Sina. Koncilski udeleženci so oblikovali nicejsko veroizpoved\, v kateri izpovedujemo\, da je Sin »istega bistva« kakor Oče\, da je Bog od Boga. \nSilvester je Cerkev vodil dobri dve desetletji. Spomin nanj so obhajali že leto po njegovi smrti\, in je eden izmed prvih svetnikov iz vrst nemučencev. \n  \nUpodobitve \nUmetniki ga upodabljajo kot papeža s tiaro\, knjigo in angeli. Pogosto ga upodabljajo skupaj s cesarjem Konstantinom\, včasih tudi s cesarico Heleno. \n\nZavetnik \nSv. Silvester je zavetnik za »srečno novo leto«; za dobro letino krmilnih rastlin\, domačih živali; zoper gobavost (Papež Silvester naj bi namreč cesarja Konstantina Velikega krstil in ga s tem ozdravil gobavosti.) \n  \nCerkve v Sloveniji\nSv. Silvestru sta pri nas posvečeni dve cerkvi\, in sicer župnijska v Šempasu\, podružnična pa v župniji Opatje Selo\, v kraju Nova vas. Obe sta na teritoriju koprske škofije. \n  \n\nDrugi svetniki in prazniki dneva:\n\nSveti večer\nAlojzij Evlogij (Luis Eulogio) Vidaurrázaga Gónzalez\, duhovnik\, redovnik\, mučenec\nJanez Frančišek Regis\, redovnik\, duhovnik\, ljudski misijonar\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-silvester-srecno-novo-leto/2026-12-31/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2019/12/12.-31.-Sv.-Silvester2.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20270101
DTEND;VALUE=DATE:20270102
DTSTAMP:20260604T222842
CREATED:20191223T134256Z
LAST-MODIFIED:20241204T111252Z
UID:10003810-1798761600-1798847999@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveta Božja Mati Marija: Bogorodica
DESCRIPTION:Novo leto začenjamo na najlepši možen način: s praznovanjem Marijinega praznika kot Božje matere. Praznik je posvečen njenemu Božjemu materinstvu. \nVes svet jo pozna\, vsak dober človek jo spoštuje\, krščanstvo jo ljubi kot junakinjo božične noči … \n  \nMarija je rojena okoli leta 20 pred Kristusom. Njena nebeška čistost nas dviga k Bogu in nam služi kot zgled\, da ne delamo kompromisov z zlom\, da se lahko osredotočimo na resnično dobro. \n»Glej\, spočela boš in rodila sina\, in daj mu ime Jezus. Ta bo velik in se bo imenoval Sin Najvišjega. Gospod Bog mu bo dal prestol njegovega očeta Davida in kraljeval bo v Jakobovi hiši vekomaj; in njegovemu kraljestvu ne bo konca.« Marija pa je rekla angelu: »Kako se bo to zgodilo\, ko ne poznam moža?« Angel ji je odgovoril: »Sveti Duh bo prišel nadte in moč Najvišjega te bo obsenčila\, zato se bo tudi Sveto\, ki bo rojeno\, imenovalo Božji Sin. (Lk 1\, 31–35) \n \n  \nCerkev je versko resnico\, da je Marija Božja Mati\, (theotokos oz. bogorodica)\, to je ženska\, ki je rodila Boga\, sprejela že na koncilu v Efezu v 5. stoletju. Potrdil jo je tudi drugi vatikanski koncil: »Iz nje je Božji Sin privzel človeško naravo\, da bi s skrivnostmi svojega življenja na zemlji osvobodil človeštvo od greha«. Za potrditev te resnice najdemo jasna besedila že pri najstarejših cerkvenih piscih. V Svetem pismu beremo\, da je Elizabeta pozdravila nosečo Marijo z besedami: »Od kod meni to\, da pride k meni mati mojega Gospoda?« Sv. Ignacij Antiohijski pravi\, da je Marija rodila Boga; Tertulijan pravi\, da je iz Marije rojen Bog. To versko resnico\, ki jo danes radostno praznujemo\, imamo torej v Cerkvi neprekinjeno že od samega začetka. \nPtujskogorska Marija\n\nMolimo\nVsemogočni Bog\,  \npo Marijinem deviškem materinstvu  \nsi nam podaril odrešenje.\nNaj tudi v novem letu čutimo\,  \nda nas varuje ona\,  \nki nam je rodila tvojega Sina. Amen. \nSveta Marija\, prosi za nas! \n\nCerkve v Sloveniji\nBožji Materi Mariji je pri nas posvečenih 12 cerkva in vsaj 14 kapel.\n \n\nŽUPNIJSKA cerkev posvečena Mariji Materi Božji:\n\n\n\nŠt.\nŽupnija (Škofija)\n\n\n\n1.\nLjubljana – Koseze (LJ)\n\n\n\n\nPODRUŽNIČNE cerkve:\n\n\n\n\nŠt.\nŽupnija (Škofija)\nKraj\n\n\n1.\nBrezovica (KP)\nGradiščica\n\n\n2.\nDobrnič (NM)\nDobrava\n\n\n3.\nLjubno ob Savinji (CE)\nRosulje (pokopališka)\n\n\n4.\nMozirje (CE)\nLepa Njiva\n\n\n5.\nRečica ob Savinji (CE)\nKokarje\n\n\n6.\nSv. Peter pod Svetimi gorami (CE)\nSvete gore\n\n\n7.\nVodice (LJ)\nŠinkov Turn\n\n\n8.\nVodice (LJ)\nŠmarna gora\n\n\n9.\nVransko (CE)\nČreta\n\n\n10.\nZibika (CE)\nTinsko\n\n\n11.\nZreče (MB)\nBrinjeva Gora\n\n\n\nKAPELE:\n\n\n\n\n1.\nBloke (LJ)\nTopol\n\n\n2.\nFara pri Kočevju (NM)\nPirče\n\n\n3.\nKostanjevica na Krki (NM)\nDobrava pri Kostanjevici\n\n\n4.\nKostanjevica na Krki (NM)\nDoljna Prekop\n\n\n5.\nKrašnja (LJ)\nKrašnja – župnišče\n\n\n6.\nLeskovec pri Krškem (NM)\nLeskovec pri Krškem – v župnišču\n\n\n7.\nMala Nedelja (MS)\nMoravci\n\n\n8.\nRibnica (LJ)\nRibnica – Dom starejših občanov\n\n\n9.\nSrednja vas v Bohinju (LJ)\nUskovnica\n\n\n10.\nStruge (LJ)\nStruge – v župnišču\n\n\n11.\nStudenec (NM)\nIgrišče na Studencu\n\n\n12.\nSv. Kunigunda na Pohorju (MB)\nBožje\n\n\n13.\nŠentjanž (NM)\nŠentjanž – na pokopališču\n\n\n14.\nŠt. Janž na Dravskem polju – Starše (MB)\nLoka\n\n\n\n\nDrugi svetniki dneva:\n\nSv. Fulgencij iz Rusp\, škof\nSv. Jožef Marija Tomasi\, redovnik\, kardinal\nSv. Odilon\, opat\nSv. Zdislava iz Lemberka\, mati\, tretjerednica\n\n  \nV novem letu želim vsem bralcem portala Marijinega varstva\, zdravja in notranje radosti\, nad vsem pa naj vas spremlja Božji blagoslov! \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/bozja-mati-marija-iz-nje-je-rojen-bog/2027-01-01/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2019/12/01.-01.-sv.-Marija-Božja-Mati.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20270102
DTEND;VALUE=DATE:20270103
DTSTAMP:20260604T222842
CREATED:20191231T094823Z
LAST-MODIFIED:20241204T111616Z
UID:10003815-1798848000-1798934399@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Bazilij Veliki: Prihaja iz svetniške družine
DESCRIPTION:Sv. Bazilij\, njegov starejši brat sv. Gregor iz Nise (god 10. januar) in njegov prijatelj Gregor Nacianški\, ki tudi danes goduje\, so trije veliki cerkveni očetje iz Kapadokije v Mali Aziji\, ki jim krščansko dolguje veliko teološkega uvida.   \nSv. Bazilij\, ki je v zahodni in vzhodni Cerkvi spoštovan kot cerkveni oče\, je v grški pravoslavni cerkvi zelo priljubljen v povezavi z ljudskimi novoletnimi običaji.  \nZaradi smernic za meniško življenje je dobil naziv »oče vzhodnega meništva«. \n  \nSv. Bazilij je rojen okoli leta 330 v Cezareji v Kapadokiji (Mala Azija) v družini s številnimi svetniki in mučenci – oče\, mati\, babica\, stric in oba brata ter sestra so uradno razglašeni za svetnike. Po uspešnem študiju v kapadoški Cezareji\, Carigradu in Atenah se je hotel posvetiti akademski karieri\, a ga je Božji klic poslal na drugo pot. Med šolanjem v Carigradu je spoznal svojega vseživljenjskega prijatelja in zaupnika sv. Gregorja Nacianškega\, s katerim je ustanovil samostansko skupnost in zanjo napisal pravila. \nA po nekajletnem meniškem izkustvu je bil leta 362 poklican v Cezarejo\, da bi pomagal škofu Evzebiju. Ta ga je posvetil v duhovnika\, po Evzebijevi smrti leta 370 pa so ga izvolili za škofa v kapadoški prestolnici. Kot škof si je Bazilij prizadeval za pravo vero\, katero je moral braniti predvsem pred arianci\, ki so tajili Kristusovo božanstvo. Kljub splošni obsodbi arijanske herezije\, je ta prevladoval v Nikejskem svetu leta 324 zaradi arijskih škofov in podpore cesarja. Sv. Bazilij je bil izvrsten teolog. V spisih je poglabljal nauk o Svetem Duhu in o resničnem božanstvu Jezusa. Bil je tudi odličen razlagalec Svetega pisma. Kot škof se je zelo posvečal tudi pomoči ubogim. V Cezareji je dal postaviti okrožje Bazileja z bolnišnicami\, sirotišnicami\, azilnimi domovi … Umrl je za novo leto 379\, star 49 let. \n  \nUpodobitve\nSv. Bazilija upodabljajo kot meniha s knjigami in lobanjo. \n  \nZavetnik\nJe zavetnik vzhodnih menihov\, ubogih in bolnih\, upravnikov bolnišnic\, reformatorjev. \n  \nMolimo\nO Bog\, vir modrosti in vednosti\, \nsveti škof Bazilij \nje bil po tvoji dobroti \ns svojim življenjem in učenjem luč tvoji Cerkvi. \nPomagaj nam\, da bomo resnico ponižno sprejemali \nin jo v ljubezni dosledno uresničevali. Amen. \n\nGradiva: \n\nRadijski posnetek o Baziliju Velikem /p. Miran Špelič\n\n \n\nSv. Bazilij Veliki (v ang.) – 1:41 min\n\n  \nDrugi svetniki dneva:\n\nGregor Nacianški\, škof\, cerkveni učitelj\nMakarij Aleksandrijski\, opat\, puščavnik\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-bazilij-veliki-iz-druzine-svetnikov/2027-01-02/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2019/12/01.-02.-sv.-Bazilij-in-sv.-Gregor1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20270103
DTEND;VALUE=DATE:20270104
DTSTAMP:20260604T222842
CREATED:20191230T100036Z
LAST-MODIFIED:20241205T103755Z
UID:10003835-1798934400-1799020799@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveta Genovefa Pariška: Zelo častivredna Francozom
DESCRIPTION:Sv. Genovefo Francozi častijo skoraj tako kot sv. Ivano Orleansko. \n  \nIz življenja …\nSv. Genovefa se je rodila okoli leta 422 v preprosti kmečki družini blizu Pariza. Že kot otrok se je želela popolnoma posvetiti Bogu. \nKomaj sedemletno deklico jo je opazil svetniški škof German z Auxerra. Ko je v množici ljudi položil roke na njeno glavo je v njenih žarečih očeh prepoznal prihodnjo svetnico. Podaril ji je svetinjo z naročilom\, naj jo vedno nosi pri sebi. Genovefa je od tedaj vsak prosti trenutek na paši izkoristila za molitev in premišljevanje. \nPri petnajstih letih  je pred pariškim škofom naredila zaobljubo devištva in se po smrti svojih staršev preselila na posestvo svoje botre v Pariz\, kjer je skrbela za reveže in bolne\, in kmalu osvojila srca tamkajšnjih meščanov zaradi svoje svetosti in čudežne moči. Ozdravljala je bolne in slabotne; ozdravila je mnogo obsedenih od hudih duhov. Njena hiša je kmalu postala podobna majhnemu samostanu. \nDvakrat je rešila mesto Pariz pred propadom. Leta 451\, ko so Huni vdrli v Francijo in so meščani brezglavo zapuščali mesto\, jih je Genovefa ustavljala in prepričala\, naj ne zapustijo mesta\, ampak naj vztrajajo v molitvi. Parizu je bilo res prizaneseno. Hunski vladar Atila je spremenil svoj načrt in se mestu izognil. Drugič pa je mesto rešila\, ko so ga oblegali Franki. Tedaj je rešila meščane v obleganem obroču lakote tako\, da je spretno organizirala prevoz hrane z ladjami po reki Seni v oblegano mesto. \nPo starodavnem izročilu je umrla 3. januarja leta 500 v Parizu. Dopolnila je osemdeset let. \nLegenda pripoveduje\, da so se ugasnjene sveče spet prižgale\, ko jih je Genovefa vzela v roke. Delci teh sveč pa so povzročili ozdravljenje. \n  \nZavetnica \nJe zavetnica Pariza\, žandarjev\, žensk\, voskarjev\, pastirjev\, viničarjev; priprošnjica za zdravje oči\, zoper potres\, poplave\, suše in epidemije. \n  \nUpodobitve \nUmetniki jo upodabljajo kot pastirico ali redovnico z angelom in hudičem\, z lučjo oziroma gorečo svečo v roki ali z dvema skledama. \n\nMolimo\nVsemogočni Bog\,  \nna priprošnjo sv. Genovefe  \nnam v času stiske utrdi  \npopolno zaupanje  \nv tvojo previdnost. Amen. \n  \nGradivo:\n \n\nSv. Genovefa Pariška (slike ob pesmi)\n\n  \nDrugi svetniki oz. prazniki dneva:\n\nPraznik Presvetega imena Jezusovega\nBl. Cirijak Elija Chavara\, redovnik\, ustanovitelj\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-genovefa-pariska-dvakrat-resila-pariz/2027-01-03/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2019/12/01.-03-sv.-Genovefa-Pariška-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20270104
DTEND;VALUE=DATE:20270105
DTSTAMP:20260604T222842
CREATED:20191228T101947Z
LAST-MODIFIED:20241205T104246Z
UID:10003840-1799020800-1799107199@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveta Angela Folinjska: Učiteljica teologov\, mistikinja krščanske ljubezni
DESCRIPTION:Papež Frančišek je Angelo Folinjsko leta 2013 razglasil za svetnico.  \nPravijo ji »učiteljica teologov«\, »mistikinja krščanske ljubezni«. \n  \nNjena izjava:\n»Samo molitev osvetljuje in razsvetljuje dušo\, jo krepi in preobraža ter jo dviguje k Bogu.« \n\nIz življenja …\nPrvi del Angelinega življenja zagotovo ni bilo življenje goreče Gospodove učenke. \nRodila se je leta 1248 v Folignu v Umbriji v bogati družini. Oče je kmalu umrl\, mati pa jo je vzgaja precej površno. Poročila se je pri dvajsetih letih. Do skoraj štiridesetega leta je »živela divje\, prešuštno in bogokletno«\, kot je sama zapisala. Ko se je vedno bolj zavedala svojega grešnega življenja in se na koncu ni več upala vsega izpovedati\, se je v molitvi obrnila na sv. Frančiška Asiškega in s pomočjo duhovnega voditelja p. Arnalda\, doživela spreobrnjenje. \nKmalu nato je kot Božjo voljo sprejemala smrt svojega moža\, otrok in matere. \nPotem je prodala svoje posestvo ter vse imetje razdelila revežem\, sama pa je živela v revščini in pokori. Leta 1291 se je pridružila tretjemu redu sv. Frančiška in zbirala podobno misleče ljudi v svoji skupnosti oz. »cenacolu« k molitvi in pogovoru o veri ter k načrtovanju dobrodelnih dejavnosti\, kajti Angela je požrtvovalno skrbela za uboge\, še zlasti za gobavce. Od tedaj naprej je sv. Angela prestajala bolezni in duševne bolečine. Deležna je bila številnih mističnih doživetij in smela biti večkrat čisto v Božji bližini\, kot je zapisal p. Arnold. Pogosto je imela prikazni Križanega\, ki ji je kazal svoje rane in ji razodeval\, kaj vse je pretrpel iz ljubezni do nje. Dvanajst let pred smrtjo ni zaužila nobene jedi razen evharistije. Umrla je kot največji mistik svojega časa 4. januarja 1309 v Folignu. \n  \nUpodobitve\nUpodabljajo jo kot tretjerednico sv. Frančiška z vklenjenem hudičem na verigi. Upodabljajo jo tudi\, kako prejema obhajilo iz Jezusovih rok\, kot spokornico z orodji Kristusovega mučenja. \n  \nZavetnica\nSv. Angela Folinjska je zavetnica vdov in priprošnjica vsem\, ki se hočejo rešiti sužnosti greha (proti spolnim skušnjavam)\, proti smrti otrok. \n  \nGradiva:\n \n\nSv. Angela Folinjska (v hr.) – 2:52 min: https://www.youtube.com/watch?v=aP7REGnwFHo\n\n  \nDrugi svetniki dneva:\n\nElizabeta Anna Bayley Seton\, redovnica\, vzgojiteljica\nEmanuel Gonzales Garcia\, škof\, ustanovitelj\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-angela-folinjska-mistikinja-krscanske-ljubezni/2027-01-04/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2019/12/01.-04.-av.-Angela-Florinska-e1609744530563.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20270105
DTEND;VALUE=DATE:20270106
DTSTAMP:20260604T222842
CREATED:20191230T104700Z
LAST-MODIFIED:20241209T060645Z
UID:10003928-1799107200-1799193599@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Janez Nepomuk Neumann: V misijonih izgorel\, ime po zavetniku spovednikov
DESCRIPTION:Ime je dobil po sv. Janezu Nepomuku\, zavetniku spovednikov. \n Bil je zelo izobražen in nadarjen\, znal je osem jezikov\, obenem pa srčen in ponižen. Še kot škof je rad jedel z reveži. \n  \nIz življenja …\nSv. Janez Nepomuk Neumann se je rodil 28. marca 1811 v katoliški družini v Prahatice na Češkem. Njegov oče je bil Nemec\, mati pa Čehinja. Imel je še štiri sestre in brata. \nPo končani srednji šoli je vstopil v semenišče\, kjer se je že zelo kmalu odločil\, da bo šel v misijone. Zato se je pridno učil tudi jezike – francoščino\, angleščino … Naučil se je osem jezikov. \nKer pa je bilo v njegovi domači škofiji preveč duhovnikov in so precej zamujali s posvečenjem\, sam pa je vedel\, da so duhovniki številnim priseljencem v Severni Ameriki nujno potrebni\, se je peš odpravil do francoske obale in se vkrcal za New York. \nTam je že tri tedne po prihodu prejel duhovniško posvečenje in dobil veliko župnijo blizu Niagarskih slapov\, ki se je razprostirala na 1450 kvadratnih kilometrih. Ker je neutrudno skrbel zanjo\, večinoma je pešačil\, se je po štirih letih izčrpal. Novih moči si je povrnil v samostanu redemptoristov\, ki jih je skoraj sto let prej ustanovil sv. Alfonz Ligvorij. Da bi v prihodnje bolje opravljal svoje dolžnosti pastirja\, je leta 1840 vstopil v ta red. \nPri enainštiridesetih letih je bil imenovan za četrtega filadelfijskega škofa. V škofiji je ustanavljal šole in cerkve\, samostanske skupnosti in eno ustanovil celo sam\, to je skupnost »sester samostanskega tretjega reda sv. Frančiška« iz Filadelfije. Bil je zelo izobražen in nadarjen\, obenem pa srčen in ponižen. Še kot škof je rad jedel z reveži. \nToda njegov neumoren duh za širjenje Božjega kraljestva je terjal svoj davek. Po zgolj osmih letih se je kot škof zgrudil na eni izmed ulic v Filadelfiji ter umrl 5. januarja 1860. \n  \n \nUpodobitve\nUpodabljajo ga kot moža srednjih let\, oblečenega v obleki redemptoristov ali kot škofa s križem v roki in z desnico\, dvignjeno v blagoslov. \n  \n  \nGradivo:\n\nO življenju sv. Janeza Nepomuka Neumanna (v ang.)\n\n  \nDrugi svetniki dneva:\n\nSimeon Stilit\, puščavnik\nSinkletika\, devica\, puščavnica\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-janez-nepomuk-neuman-izgorel-kot-sveca/2027-01-05/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2019/12/Sv.-Janez-Neuman.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20270106
DTEND;VALUE=DATE:20270107
DTSTAMP:20260604T222842
CREATED:20191231T124526Z
LAST-MODIFIED:20241209T061026Z
UID:10003933-1799193600-1799279999@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Trije kralji: Praznik Gospodovega razglašenja
DESCRIPTION:Glejte\, trije kralji v lepi zlati halji\, na kamelah jezdijo … \nPraznik Gospodovega razglašenja ali Svetih Treh kraljev v Cerkvi praznujemo od začetka 3. stoletja\, in je zgodovinsko starejši od božiča. Osnovni pomen praznika je: Bog je prišel odrešiti vse ljudi in vse narode\, kar še posebej simbolizirajo trije modri z Vzhoda. \nModre z Vzhoda je zvezda pripeljala do novorojenega Mesija\, kateremu so se poklonili. Prinesli so mu darila\, ki napovedujejo zgodbo odrešenja: zlato so mu poklonili kot kralju\, kadilo kot Bogu\, miro kot človeku\, ki bo moral trpeti in umreti. \n  \n»Gospodovo razglašenje razodeva Jezusa kot Izraelovega Mesija\, Božjega Sina in Odrešenika sveta.« (KKC 528) \n  \nSveto pismo sicer poroča o modrih z Vzhoda\, a v legendi so postali trije kralji. Sveto pismo o njihovem številu sploh ne poroča. Njihovo število tri verjetno izvira iz treh darov\, v 6. stoletju pa jih je ljudska domišljija celo poimenovala: Gašper\, Miha in Boltežar. V spomin na to smo že na predvečer\, to je na tretji sveti večer\, v jaslice postavili te tri kralje. \n\nSpodbuda\nJezus ni prišel na svet samo za izbrance\, ampak za vse ljudi brez izjeme. Modre z Vzhoda je vodila zvezda. Po dolgi in naporni poti so končno našli Dete in ga počastili. Modri z Vzhoda so se Jezusovega rojstva razveselili\, kralj Herod pa ne. \nKakor modri (kralji) tudi mi danes počastimo Jezusa z najlepšimi darili\, ki jih premoremo\, kot so npr. mir\, veselje\, potrpežljivost\, blagost\, zvestoba\, ljubezen. \nKo so se modri z Vzhoda srečali z Jezusom\, so se spremenili. Evangelij pravi\, »da so se po drugi poti vrnili v svojo deželo\,« čeprav jim je kralj Herod naročil\, naj mu pridejo nazaj grede povedat\, ko najdejo dete. Ko človek enkrat sreča Jezusa\, se ne more več vrniti po isti poti! \n  \nZa osebno premišljevanje:\n\nKaj mi pomeni Jezus? Je zame samo nek kralj ali je moj Kralj? Kako se to pozna v mojem življenju?\nNa kakšen način me je Bog vodil k Jezusu? Ali tudi v moje življenje pošilja ljudi\, ki jih nisem pričakoval?\nModri so k Jezusu prišli pripravljeni z darovi. Kaj mu lahko podarim jaz?\n\n\nMolimo\nDragi Jezus\, zvezda je kraljem kazala pot do tebe. \nNaj bom s svojim življenjem vsem\, ki te iščejo\, \nkakor zvezda\, ki jih bo vodila k tebi. \nNaj me današnji praznik okrepi v veri in zaupanju vate. \nVodi moje življenje tako\,\nda bom nekoč tvoje veličastvo gledali v vsej slavi. Amen. \n\nObičaji\nPriljubljeni so obredni obhodi kolednikov\, preoblečenih v svete tri kralje in z zvezdo. S petjem ali igranjem koledniških pesmi prinašajo k hiši blagoslov za letino\, zdravje in srečo ljudem in živini. V današnjem času koledniki zbirajo darove za potrebe misijonov in tako ljudi simbolično vabijo k darovanju. \n»V viharju mi okna žvenkečejo\, \npred oknom mi konji rezgečejo … \n‘Oj\, vstani\, zaspani gospodar! \nMi smo Gašpar\, Miha\, Boltažar\, \nsmo sveti trije kralji; \nIz jutrovih dežel prišli\, \nneznan nam je kraj\, in trudni smo vsi\, \nmi bi radi tu nočevali. …’« \n(Oton Župančič)\n\nCerkve posvečene sv. Trem kraljem\nV 13. stoletju so začeli v nemškem mestu Köln\, pri nas znanem kot Kelmorajn (Köln am Rhein)\, graditi veliko gotsko katedralo\, posvečeno sv. Trem kraljem. Gradili so jo kar šesto let\, da je lahko sprejemala množice romarjev\, tudi slovenske častilcev sv. Treh kraljev\, in to vse do leta 1775\, ko je romanje prepovedal cesar Jožef II. \n\nCerkve v Sloveniji\nSv. Trem kraljem je pri nas posvečenih 12 cerkva (2 župnijski\, 10 podružničnih). \n\nŽUPNIJSKI cerkvi:\n\nv župniji Vrh – Sv. Trije kralji (nadškofija LJ) in\nv župniji Studenice (nadškofija MB).\n\n\nPODRUŽNIČNE cerkve:\n\n\n\nŠt.\nŽupnija (Škofija)\nKraj\n\n\n1.\nKobarid (škofija KP)\nSužid\n\n\n2.\nPodbrdo (škofija KP)\nObloke\n\n\n3.\nFara pri Kočevju (škofija NM)\nKostel\n\n\n4.\nKočevje (škofija NM)\nČrni Potok\n\n\n5.\nPolhov Gradec (nadškofija LJ)\nBriše\n\n\n6.\nRadeče (nadškofija LJ)\nBrunk\n\n\n7.\nČrešnjevec (nadškofija MB)\nJešovec\n\n\n8.\nRadlje ob Dravi (nadškofija MB)\nRadelj\n\n\n9.\nSv. Benedikt v Slovenskih goricah (nadškofija MB)\nBenedikt\n\n\n10.\nTinje (nadškofija MB)\nTrije kralji na Pohorju\n\n\n\n\nVideo gradiva:\n \n\nPESEM kolednica Sv. Trije kralji – poje Kvartet SVIT (v slov.) – 3:38 min\n\n  \n\nPoklon kraljev: Božično premišljevanje ob sliki J. B. Tiepola Poklon kraljev (v slov.) – 2:54 min\n\n  \n \n\nO veličastnem svetišču Sv. Treh kraljev v Kölnu (v nem.) – 4:38 min\n\n  \nDruga gradiva:\n\nDuhovne misli cerkvenih očetov\, Benedikta XVI. in papeža Frančiška za praznik Gospodovega razglašenja (v slov. – html)\n\n  \nDrugi svetniki dneva:\n\n Andrej (Alfred) Bessette\, redovni brat\n Andrej Corsini\, škof\, redovnik\n Janez de Ribera\, škof\n Peter Tomaž\, nadškof\, redovnik\, pridigar\n Rafaela Marija Porres\, redovna ustanoviteljica\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-trije-kralji-iskalci-resnice/2027-01-06/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2019/12/01.-06.-Trije-kralji-e1609920664950.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20270107
DTEND;VALUE=DATE:20270108
DTSTAMP:20260604T222842
CREATED:20200103T203434Z
LAST-MODIFIED:20241209T064041Z
UID:10003968-1799280000-1799366399@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Rajmund Penjafortski: Svetniku pomagal osnovati red mercedarijev
DESCRIPTION:Sv. Rajmunda upodabljajo kot dominikanca\, ki se pelje po morju na svojem plašču ali pa plašč uporablja kot jadro čolna. Pripisujejo mu veliko čudežev. \nSv. Petru Nolasku je pomagal pri osnovanju reda mercedarijev\, ki je med drugim skrbel za odkup krščanskih sužnjev iz muslimanskega ujetništva. \n  \nIz življenja …\nSv. Rajmond Peniafortski se je rodil okoli leta 1175 na gradu Penjafort blizu Barcelone v Španiji kot plemiški sin. V Bologni\, kjer je doktoriral iz civilnega in cerkvenega prava\, je sprva deloval kot univerzitetni profesor. Obetala se mu je bleščeča kariera na področju prava\, a se je že med študijem pripravljal tudi na duhovniški poklic in po vrnitvi v Barcelono prejel mašniško posvečenje. \nSv. Petru Nolasku (god 28. januar) je pomagal pri osnovanju reda mercedarijev\, ki je med drugim skrbel za odkup krščanskih sužnjev iz muslimanskega ujetništva. Za misijonarje je organiziral jezikovne šole arabskega in hebrejskega jezika. \nLeta 1222 se je pridružil novoustanovljenemu dominikanskemu redu in sprejel njegovo redovno uboštvo\, ponižnost in pokorščino. \nLeta 1230 ga je papež Gregor IX. poklical v Rim za svojega spovednika in svetovalca. Tam je med drugim napisal jasne smernice za spovednike in objavil zbirko dekretov cerkvenega prava. Škofovsko službo\, ki mu je bila ponujena\, je zavrnil. \nOb vrnitvi  v Španijo so ga sobratje izvolili za predstojnika dominikanskega reda. V tem času je izpopolnil pravila dominikanskega reda in se po dveh letih umaknil v samostan v Barceloni\, kjer se je posvečal pastoralnemu delu\, predvsem pridiganju in spovedi. Svojega sobrata sv. Tomaža Akvinskega je spodbujal k pisanju. Živel je sto let. Umrl je 6. januarja 1275 v Barceloni. \n  \nČudeži\nPripisujejo mu številne čudeže. Bil je osebni spovednik razuzdanega aragonskega kralja Jakoba. Ker se kralj kljub večkratnim Rajmundovim grajam ni poboljšal\, je se je Rajmund na koncu odločil\, da ga zapusti. Razuzdani kralj pa je s smrtno kaznijo zagrozil vsem\, ki bi ga prepeljali čez morje. A Rajmund se je čudežno prepeljal čez morje\, in sicer s pomočjo svojega plašča\, nad katerim je predhodno naredil znamenje križa. \n  \nUpodobitve\nSv. Rajmunda upodabljajo kot dominikanca\, ki se pelje po morju na svojem plašču ali pa plašč uporablja kot jadro čolna. \n  \nZavetnik\nJe zavetnik pravnikov\, pravnih šol\, zidarjev\, kiparjev; je priprošnjik proti kugi. \n  \nGradiva:\n \n\nSv. Rajmund (v hr.) – 2:20 min\n\n  \n\nSv. Rajmund (v ang) – 5 min\n\n  \n\nSv. Rajmund (v ital.) – 1:38 min\n\n  \nDrugi svetniki dneva:\n\nSv. Valentin iz Passaua\, škof in puščavnik\nSv. Karel iz Sezzeja\, frančiškanski brat\, mistik\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-rajmund-penjafortski-s-plascem-po-morju/2027-01-07/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/01/01.-07.-sv.-Rajmund-Penjafortski1.jpg
END:VEVENT
END:VCALENDAR