BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//Zavod za pastoralno dejavnost Pridi.com - ECPv6.15.15//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-WR-CALNAME:Zavod za pastoralno dejavnost Pridi.com
X-ORIGINAL-URL:https://portal.pridi.com
X-WR-CALDESC:Dogodki za Zavod za pastoralno dejavnost Pridi.com
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:Europe/Ljubljana
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20250330T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20251026T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20260329T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20261025T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20270328T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20271031T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20280326T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20281029T010000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261224
DTEND;VALUE=DATE:20261225
DTSTAMP:20260604T214248
CREATED:20201216T162603Z
LAST-MODIFIED:20241205T120019Z
UID:10003908-1798070400-1798156799@portal.pridi.com
SUMMARY:Sv. Adam in Eva: Svetnika\, in to dan pred božižem?!
DESCRIPTION:Dan pred božičem\, 24. decembra\, se Cerkev spominja prvih staršev Adama in Eve\, a ne po naključju. \n  \nZakaj se Adama in Eve spominjamo na predvečer Božiča?\nV ozadju tega je globoka skrivnost: Bog ustvarja in blagoslavlja ljudi! Toda ljudje se lahko odtujimo od Boga in drug od drugega. Zato je postal Bog sam človek\, da bi nam pokazal\, da tudi če mi nismo več pri Bogu\, je On še vedno z nami. Ali kot je rekel apostol Pavel: Kakor namreč v Adamu vsi umirajo\, tako bodo v Kristusu tudi vsi oživljeni. Adam in Eva sta na svet sicer prinesla greh\, toda drugi Adam (Jezus) in druga Eva (Marija)\, ki je rodila Jezusa\, sta ga spet odvzela. \n  \nAdam in Eva sta na svet prinesla greh\,  \ntoda drugi Adam (Jezus) in druga Eva (Marija)\, ki je rodila Jezusa\,  \nsta ga spet odvzela.  \nOdrešeni človek stoji više\, kot je stal prvi človek pred grehom. \n\nKako sta prišla Adam in Eva v koledar svetnikov?\nV njem sta čisto splošno – kot prestavnika človeštva\, kajti zaradi Božjega učlovečenja na božič smo od Boga samega imenovani »sveti«. Bolj pozitivno izjavo o nas Adamovih sinovih in Evinih hčerah si težko predstavljamo. \nGodovni dan Adama in Eve en dan pred božičem torej poudari\, da so z Božjim učlovečenjem vrata raja ponovno odprta. \nŽe v raju Bog napove Odrešenika\nSveto pismo v uvodnih poglavjih poroča\, da je Bog Adama in Evo ustvaril po svoji podobi in postavil v raj\, kjer jima je prepovedal jesti le od drevesa spoznanja dobrega in hudega. Toda Eva je\, zapeljana od zvite kače\, vzela prepovedan sad in je jedla in ga dala Adamu\, ki je tudi jedel. Sledil je njun izgon iz raja. \nToda ta pripoved se konča z žarkom upanja. Ko Bog izreče prekletstvo nad kačo\, napove Odrešenika človeškega rodu. Napoveduje zmago nad satanom\, tj. človekovo odrešenje. (1 Mz 3\,15). Adamov greh je v hvalnici velikonočne vigilije označen kot »srečna krivda«\, saj nam je prinesel Odrešenika. Odrešeni človek stoji više\, kot je stal prvi človek pred grehom. \nAdam pomeni »zemljan«\, Eva pa »življenje« oz. »mati živečih«. Po judovskem koledarju sta nastala pred okrog 5771 leti. Arheologi iščejo raj najprej ob reki Evfrat v današnjem Iraku. \n  \nUpodabljanje\nAdama in Evo najpogosteje upodabljajo gola v raju oziroma odeta s smokvinima listoma ob drevesu\, na katerem je kača\, in z jabolkom v rokah. \nNa vzhodnih ikonah vstajenja\, ki prikazujejo Jezusov spust v predpekel\, Jezus Odrešenik podaja roke Adamu in Evi\, kot prvima staršema\, in prek njiju vsem njunim potomcem\, ki čakajo na odrešenje v veliki procesiji. \n  \nZavetnika\nAdam je zavetnik vrtnarjev in krojačev\, Eva je zavetnica deklet in žena. Po ljudskem verovanju imeni Adam in Eva zagotavljata dolgo življenje. Oba varujeta pred kačjim pikom. \n  \nGradiva:\n \n\nFILM Adam v raju išče Evo (igralec Gregor Čušin) – 2:53 min\n\n  \n\nRisani film Adama in Eve za otroke (sinhronizirano v hrv.) – 46:14 min\n\n\nDrugi svetniki dneva:\n\n Sv. Adela\, opatinja\n\n  \nFoto: https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Adam-in-Eva-v-raju.jpg \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/adam-in-eva-srecna-krivda-2/2026-12-24/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/12/Adam-in-Eva-v-raju2.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261225
DTEND;VALUE=DATE:20261226
DTSTAMP:20260604T214248
CREATED:20191216T163833Z
LAST-MODIFIED:20241205T130627Z
UID:10003913-1798156800-1798243199@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveta Anastazija: Včasih med najbolj češčenimi svetnicami
DESCRIPTION:Sv. Anastazija je bila od zgodnjega srednjega veka med najbolj češčenimi svetnicami\, zato ne preseneča\, da goduje na sam božič.  \nNjeno ime izhaja iz grške besede anastasis\, kar pomeni »vstajenje«. \n  \nIz življenja …\nSv. Anastazija se je rodila Rimu v bogati družini. Oče je bil pogan\, mati pa kristjanka\, po izročilu naj bi bila to sv. Fausta. Ta jo je vzgajala v krščanski veri. Anastazija se je morala proti svoji volji poročili z nekim grobijanom\, ki jo je mučil in zapiral. Moč za premagovanje preizkušenj v zakonu je našla pri svojem duhovnem voditelju sv. Krizogonu (goduje 24. novembra)\, ki jo je v pismih spodbujal in ji dajal nasvete. Ko ji je mož umrl\, je zgodaj ovdovela Anastazija posvečala posebno skrb preganjanim kristjanom\, zlasti zaprtim po ječah. Z denarjem\, ki ga je podedovala\, si je od jetniških paznikov kupovala dostop do ječ in skrbela za njihovo duhovno in telesno oskrbo. \nKo so Dioklecijanovi preganjalci prijeli njenega duhovnega voditelja Krizogona\, ga je\, žal\, spremljala do morišča. Tam so prijeli tudi njo in jo pripeljali v Sirmijo\, to je v današnji Sremski Mitrovici v Srbiji\, kjer so jo vrgli v ječo. Po dolgotrajnem mučenju\, ki ga je prestajala brez besed\, so jo obsodili na smrt. Poslali so jo na preluknjano ladjo\, a se ladja ni potopila. Na koncu so jo sežgali na grmadi. To je bilo okoli leta 304. \n  \nUpodabljanje \nSv. Anastazijo upodabljajo kot ženo s palmo\, križem\, mečem\, škarjami in posodo z oljem za maziljenje. Pogosto upodabljajo tudi njeno mučeniško smrt – privezano na steber na grmadi. \n  \nZavetnica \nJe zavetnica mučencev\, tkalcev\, vdov\, eksorcistov; proti glavobolom in pljučnim boleznim. \n\nCerkve v Sloveniji \n\nSv. Anastaziji je posvečena podružnična cerkev v župniji Brestovica\, v kraju Gornja Brestovica pri Komnu (v koprski škofiji). \n  \nGradiva:\n \n\nO življenju sv. Anastazije – 26:13 min (v srb.-hrv.)\n\n  \nDrugi svetniki in prazniki dneva:\n\nPraznik Jezusovega rojstva\, Božič\nMihael Nakašima\, redovni brat\, mučenec\nPeter Častitljivi\, opat\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-anastazija-vstajenka/2026-12-25/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2019/12/12.-25-sv.-Anastazija-film1-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261226
DTEND;VALUE=DATE:20261227
DTSTAMP:20260604T214248
CREATED:20201217T090449Z
LAST-MODIFIED:20241205T130958Z
UID:10003918-1798243200-1798329599@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Štefan: Prvi mučenec
DESCRIPTION:Po prazniku Jezusovega rojstva obhajamo god sv. Štefana\, prvega krščanskega mučenca.  \nZ njegovim kamnanjem se začne najstrašnejše preganjanje kristjanov v zgodovini\, a sovražniki s tem dosežejo ravno obratni učinek: Kristjani sicer bežijo\, a ne molčijo\, temveč oznanjajo evangelij sedaj tudi v sosednjih deželah. \nSv. Štefan je bil pri nas od nekdaj priljubljen ljudski svetnik\, zato so se ob njegovem godu razvili številni domači običaji. Na Štefanovo so se obiskovali in si voščili\, kajti božič so obhajali doma. Sv. Štefan je postal zavetnik konj in živine ter tako prevzel vlogo nekega predkrščanskega božanstva. Cerkev se je temu prilagodila z blagoslavljanjem konj\, soli in vode. \n  \nIz življenja …\nSv. Štefan je rojen v času Jezusa Kristusa v Palestini. Iz Svetega pisma izvemo\, da je bil v prvi Cerkvi eden od sedmih diakonov\, ki so opravljali službo oznanjevanja in dobrodelnosti med helenisti\, to je med grško govorečimi Judi. Bil je mož »poln milosti in moči«\, ki je »delal velike čudeže in znamenja med ljudmi« (Apd 6\,8). \nŽal pa so ga naščuvani ljudje lažno obtožili bogokletja in privedli pred velikega duhovnika. Med njegovim pogumnim zagovorom\, so ga jezni Judje brez vsakršne predhodne obsodbe pahnili iz mesta in kamnali. Preden je umrl\, je Boga še prosil\, naj svojim mučiteljem ne prišteva tega greha – podobno kot je molil Jezus na križu. Štefan je tako prvi kristjan\, ki so ga ubili zaradi vere. Umrl je kot mučenec okoli leta 35 v Jeruzalemu. \nZ njegovo nasilno smrtjo se je začelo preganjanje vernikov pod vodstvom Savla\, ki je bil pri Štefanovi usmrtitvi molče navzoč in jo odobraval. Posebna ironija pa je\, da je čez nekaj let Bog ravno tega Savla (poznejšega sv. Pavla) poklical za apostola nove vere\, da bi dokončal Štefanovo delo. \n  \nZavetnik \nSv. Štefan je zavetnik diakonov; konj in kočijažev; kamnosekov\, zidarjev\, tesarjev\, sodarjev\, krojačev …; priprošnjik proti glavobolu in kamnom\, obsedenosti ter za srečno zadnjo uro. \n  \nUpodabljanje\nŠtefana upodabljajo kot mladega diakona s palmovo vejico\, kamni in knjigo; pogosto je upodobljen prizor njegovega kamnanja. \n  \nMolimo \nVsemogočni Bog\,  \nsv. Štefan je umirajoč molil za svoje preganjalce.  \nPomagaj nam\,  \nda ga bomo posnemali v odpuščanju sovražnikom.  \nAmen.\n \n\n  \nCerkve v Sloveniji\nMučencu sv. Štefanu je v Sloveniji posvečenih 34 cerkva (12 župnijskih\, 22 podružničnih) in 3 kapele. \n\n\nŽUPNIJSKE cerkve posvečene sv. Štefanu:\n\n\n\nŠt.\nŽupnija (Škofija)\n\n\n\n1.\nBrezovica (KP škofija)\n\n\n\n2.\nGomilsko (CE)\n\n\n\n3.\nLevpa (KP)\n\n\n\n4.\nLjubljana – Štepanja vas (LJ)\n\n\n\n5.\nLog pod Mangartom (KP)\n\n\n\n6.\nPostojna (KP)\n\n\n\n7.\nSemič (NM)\n\n\n\n8.\nSolkan (KP)\n\n\n\n9.\nSora (LJ)\n\n\n\n10.\nSpodnja Polskava (MB)\n\n\n\n11.\nSv. Štefan pri Žusmu (CE)\n\n\n\n12.\nVipava (KP)\n\n\n\n\nPODRUŽNIČNE cerkve:\n\n\n\n\nŠt.\nŽupnija (Škofija)\nKraj\n\n\n1.\nBela Cerkev (NM škofija)\nTomažja vas (pokopališka)\n\n\n2.\nBohinjska Bela (LJ)\nKupljenik\n\n\n3.\nBorovnica (LJ)\nPokojišče\n\n\n4.\nCerklje na Gorenjskem (LJ)\nŠtefanja Gora\n\n\n5.\nDol pri Hrastniku (CE)\nTurje (pokopališka)\n\n\n6.\nFara pri Kočevju (NM)\nKlanec (pokopališka)\n\n\n7.\nGrahovo (LJ)\nLipsenj (pokopališka)\n\n\n8.\nIlirska Bistrica (KP)\nHarije\n\n\n9.\nKrka (NM)\nSušica\n\n\n10.\nKrkavče (KP)\nKrkavče (pokopališka)\n\n\n11.\nLeskovec pri Krškem (NM)\nNemška vas\n\n\n12.\nMoravče (LJ)\nZgornje Koseze\n\n\n13.\nMuta (MB)\nGortina\n\n\n14.\nPredloka (KP)\nZanigrad\n\n\n15.\nPredoslje (LJ)\nSuha\n\n\n16.\nSevnica   (CE)\nVranje\n\n\n17.\nSlivje (KP)\nKovčice – Orehek\n\n\n18.\nŠmarjeta (NM)\nŠmarješke Toplice\n\n\n19.\nŠt. Jurij pri Grosupljem (LJ)\nSmrjene\n\n\n20.\nTrebnje (NM)\nŠtefan\n\n\n21.\nVodice (LJ)\nUtnik\n\n\n22.\nZasip (LJ)\nBlejska Dobrava (pokopališka)\n\n\n\nKAPELE:\n\n\n\n\n1.\nLendava (MS škofija)\nGornji Lakoš (pokopališka)\n\n\n2.\nPiran (KP)\nPiran\n\n\n3.\nStara Cerkev (NM)\nKoblarji\n\n\n\n\n  \nDruga gradiva:\n \n\nNa Štefanovo blagoslov konj – 12:22 min (v slov.)\n\n  \n \n\nKratko o življenju sv. Štefana – 2:52 min (v ang.)\n\n  \nDrugi svetniki dneva:\n\nsv. Zenon\, tkalec\, škof\nsv. Vincencija Marija López Vicuna\, redovna ustanoviteljica\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-stefan-zalosten-spomin-na-bozic/2026-12-26/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2019/12/12.-26.-sv.-Štefan2.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261227
DTEND;VALUE=DATE:20261228
DTSTAMP:20260604T214248
CREATED:20201217T103257Z
LAST-MODIFIED:20241206T124000Z
UID:10003923-1798329600-1798415999@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Janez Evangelist: Zavetnik prijateljstva
DESCRIPTION:Janez Evangelist je bil najmlajši med apostoli in učenec\, ki ga je Jezus ljubil. Edini od apostolov je svojega Učitelja spremljal tudi pod križem. Tu mu je Jezus izročil Marijo za mater.  \nNapisal je svetopisemske knjige: Janezov evangelij\, tri pisma in Razodetje. \n  \nIz življenja …\nApostol Janez prihaja iz ribiške družine v Betsaidi (v današnji Siriji). Najprej je bil učenec sv. Janeza Krstnika\, potem pa se je skupaj s svojim bratom sv. Jakobom (Starejšim) med prvimi pridružil Jezusu\, ko ju je ta poklical. Janez je bil v zboru dvanajsterih apostolov najmlajši in je užival bolj častno mesto. Kako to? \nJanez je bil učenec\, ki ga je Jezus ljubil\, kar pa ne pomeni\, da Jezus drugih ni ljubil. Kajti Jezus je ljubil vse! Gre le za to\, da se je Janez zavedal te ljubezni bolj\, kot drugi. Gre za odnos med tistim\, ki ljubi\, in tistim\, ki ljubezen sprejema. Ta je bila pri Janezu in Jezusu izredna! \n \nApostol Janez je bil skupaj s sv. Petrom in bratom Jakobom priča Jezusovega spremenjenja\, pri zadnji večerji je slonel na Jezusovih prsih kot »učenec\, ki ga je Jezus ljubil«. Edini od apostolov je spremljal Gospoda tudi pod križem. Tu mu je Jezus izročil celo Marijo za mater. Bil je priča praznega Jezusovega groba. Prvi je prepoznal vstalega Jezusa\, ko se je ta prikazal apostolom med lovljenjem rib. Po Jezusovem vnebohodu je imel v apostolskem zboru veliko veljavo – najbrž tudi zato\, ker je bil varuh Jezusove matere Marije. Ta je z njim živela vse do smrti. \nSprva je deloval skupaj s Petrom v Jeruzalemu in Samariji\, potem pa se je odpravil v Efez\, dokler ga ni cesar Domicijan izgnal na otoček Patmos v Egejskem morju\, kjer je napisal Razodetje. Po smrti cesarja se je vrnil v Efez\, kjer je vodil krščansko občino in napisal svoj evangelij\, katerega simbol je v ikonografiji orel\, ter tri pisma\, v katerih močno poudarja ljubezen. Janez je dočakal visoko starost. Umrl okoli leta 100 v Efezu v današnji Turčiji. \n  \n  \nMiniatura sv. Janeza\, The Grandes Heures of Anne of Brittany (1503-8)\, Jean Bourdichon\n\nLegenda\nPoganski duhovnik je Janezu ponudil kelih zastrupljene pijače\, češ da bo sprejel vero v Boga le\, če to izpije in ne umrje. Janez je vzel kelih\, ga blagoslovil z znamenjem križa in strup je izšel iz posode v obliki kače. \n  \nUpodabljanje\nUmetniki Janeza Evangelista upodabljajo kot mladega moža s kelihom s kačo\, pisalnim peresom\, knjigo in orlom. Pogosto ga upodabljajo skupaj z apostoli\, zlasti pri zadnji večerji ter pod križem skupaj z Marijo. \n  \nZavetnik\nJe zavetnik prijateljstva; teologov\, pisateljev\, knjigarnarjev\, tiskarjev\, knjigovezov\, notarjev\, kiparjev\, slikarjev\, steklarjev\, izdelovalcev ogledal\, graverjev\, viničarjev\, sedlarjev\, mesarjev; je priprošnjik proti zastrupitvam\, opeklinam\, bolečinam v nogah in božjasti\, proti toči in za dobro žetev. \n  \n \nMolimo \nGospod\, odpri mi ušesa!  \nKakor evangelist sveti Janez\, polagam sedaj glavo na Tvoje prsi.  \nV meni sedaj utihnejo vse velike misli o tem\, kakšen si.  \nVerjamem\, da si tu in želim biti s Teboj.  \nTukaj in zdaj se stikata zemlja in nebo.  \nŽelim slišati utrip Tvojega srca.  \nVem\, da me ljubiš.  \nVem\, da sem učenec\, ki ga ti ljubiš.  \nSveti Janez – prosi za nas! \n\n\nCerkve v Sloveniji \nEvangelistu Janezu je v Sloveniji posvečenih 15 cerkva (7 župnijskih in 8 podružničnih). \n  \n  \n\n\n\n\nŽUPNIJSKE cerkve posvečene Janezu Evangelistu:\n\n\n\n\nŠt.\nŽupnija (Škofija)\n\n\n\n1.\nDravograd (MB)\n\n\n\n2.\nKrško (NM)\n\n\n\n3.\nNovo mesto – Sv. Janez (NM)\n\n\n\n4.\nReteče (LJ)\n\n\n\n5.\nRoče (KP)\n\n\n\n6.\nSinji vrh (NM)\n\n\n\n7.\nŠentjošt nad Horjulom (LJ)\n\n\n\n\nPODRUŽNIČNE cerkve:\n\n\n\n\nŠt.\nŽupnija (Škofija)\nKraj\n\n\n1.\nČrnomelj (NM)\nDobliče (pokopališka)\n\n\n2.\nGornji Logatec (LJ)\nGorenja vas (pokopališka)\n\n\n3.\nHrušica (KP)\nJavorje\n\n\n4.\nPedloka (KP)\nDol\n\n\n5.\nPregarje (KP)\nTatre (pokopališka)\n\n\n6.\nSvibno (LJ)\nPočakovo\n\n\n7.\nUstje (KP)\nUstrje\n\n\n8.\nŽužemberk (NM)\nMačkovec\n\n\n\n\n  \nGradiva:\n \n\nOtok Patmos\, kamor je bil Janez izgnan (ob sliki in glasbi) – 3:12 min\n\n  \n \n\nKratko o življenju sv. Janeza Evangelista – ob slikanicah (v ang.) – 2:51 min\n\n  \nDrugi svetniki dneva:\n\nFabiola\, vdova\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/janez-evangelist-zavetnik-prijateljstva/2026-12-27/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2019/12/12.-27.-Janez-Evangelist1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261228
DTEND;VALUE=DATE:20261229
DTSTAMP:20260604T214248
CREATED:20201217T111936Z
LAST-MODIFIED:20241223T105925Z
UID:10004072-1798416000-1798502399@portal.pridi.com
SUMMARY:Nedolžni otročiči: Temna stran božiča
DESCRIPTION:Le nekaj dni po božiču obhajamo praznik nedolžnih betlehemskih otrok\, ki jih je dal pomoriti kralj Herod v upanju\, da bo ubil tudi novorojenega Jezusa.  \nNedolžni otročiči so temna stran božiča\, v senci veselja. Še preden so spregovorili\, so že dali svoje življenje za novorojenega Mesija.  \nKajti – ko tiran Herod od treh modrih in svojih svetovalcev izve\, da se je v Izraelu rodil novi judovski Kralj\, se ustraši za prestol in da v Betlehemu in njegovi okolici pobiti vse dečke do drugega leta starosti. Ker je bil Betlehem majhen kraj\, predvidevajo\, da jih je bilo ubitih verjetno okrog dvajset; čeprav izročilo govori o tisočih. \n  \nSveto pismo poroča\, da so modri z Vzhoda za zvezdo prišli v Jeruzalem. Tu so vznemirili kralja Heroda z vprašanjem po novorojenem judovskem kralju\, Mesiji\, ki ga je judovsko ljudstvo pričakovalo. Herod\, ki sam ni bil Jud\, in je iz želje po oblasti dal ubil celo lastna sinova\, ženo in brata\, ga je seveda takoj sklenil umoriti. Zato je modrim naročil\, naj mu nazaj grede iz Betlehema pridejo poročati o njem\, češ da bi se mu tudi sam šel poklonit. Modri pa so se opomnjeni v sanjah vrnili po drugi poti. Ko je Herod sprevidel\, da jih ne bo\, je dal v Betlehemu in okolici pomoriti vse dečke\, dvoletne in mlajše\, misleč\, da bo med njimi tudi Jezus – »novorojeni judovski kralj«. \n \nBetlehemski otroci so bili dejansko umorjeni zaradi Kristusa. Čeprav takšne smrti niso sprejeli nase zavestno (za mučeništvo v pravem pomenu je to potrebno)\, jih je Cerkev že zgodaj častila kot prave mučence. V molitvenem bogoslužju jih Cerkev slavi: \n“Za Kristusa umrli so\,  \nnedolžni so prišli v nebo.  \nZdaj v slavi se radujejo\,  \nmed angeli prepevajo …”  \n\nGiotto\, pomor nedolžnih otrok\, freska v Scrovegni Chapel\, Padova\, Italija\, 1303-1305\n\n»Beg v Egipt in pokol nedolžnih otrok razkrivata odpor teme zoper svetlobo: ‘V svojo lastnino je prišla\, a njeni je niso sprejeli’ (Jn 1\,11). Vse Kristusovo življenje je bilo v znamenju preganjanja. Skupaj z njim bodo deležni preganjanja njegovi.« (KKC 530) \n\nUpodobitve\nPomor nedolžnih otrok v Betlehemu in njegovi okolici je zelo pogosto upodobljen motiv. \n  \nZavetniki\nNedolžni otročiči so zavetniki otrok in sirotišnic. Zadnje čase se tega dne še posebej spominjamo vseh splavljenih otrok. \nPo novih raziskavah se je Jezus rodil pet let prej\, kot je bilo izračunano v srednjem veku. \n  \nObičaji\nS praznikom sv. nedolžnih otrok je poznan običaj tepežkanje. Danes so tepežkarji otroci\, ki vzamejo v roke leskove šibe in gredo po vasi tepežkat od hiše do hiše. Najprej jih s šibo dobita oče in mati\, da bi bila zdrava. Medtem ko otroci s šibo tepejo odrasle\, recitirajo različne pesmi. To noč nobena vrata v vasi niso smela biti zaprta. Če bi kje ta dan tepežkarjem ne odprli vrat\, bi jim v prihodnjem letu celo leto sreča odšla stran. Toda prvotno niso tepli otroci\, ampak fantje oziroma možje in sicer dekleta ter mlade žene. Udarci s šibo na ta dan so prinašali blagoslov in rodnost\, zato so jih dekleta potrpežljivo in voljno prenašale. \n  \nMolimo\nNebeški Oče\,  \nnedolžni otroci ne niso proslavili z besedo\,  \nampak s smrtjo.  \nNaj vero\, ki jo izpovedujemo\,  \nizpričujemo z zglednim življenjem. Amen. \n\nV osebni premislek\nV človeku se vselej borita dva kralja: Jezus in kruti »Herod«. To je boj med ponižnostjo in napuhom\, med dobrim in zlom\, ljubeznijo in sebičnostjo … Vsak se kdaj pa kdaj sreča s svojim Herodom in tedaj preživlja težke trenutke …\n \n\nGradiva:\n\nTEPEŽKANJE – prikaz običajev na ta dan (v slov.) – 1:29 min\n\n  \n \n\nDokumentarni FILM o Herodu in pomoru betlehemskih otrok (v ang.) – 14:58 min\n\n  \nDrugi svetniki dneva:\n\nGašper del Bufalo\, misijonar\nKatarina Volpicelli\, redovna ustanoviteljica\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/nedolzni-otroci-temna-stran-bozica/2026-12-28/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2019/12/12.-28-Nedolžni-otročiči1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261229
DTEND;VALUE=DATE:20261230
DTSTAMP:20260604T214248
CREATED:20201228T104829Z
LAST-MODIFIED:20241223T115044Z
UID:10004082-1798502400-1798588799@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Tomaž Becket: Že 3 leta po smrti razglašen za svetnika
DESCRIPTION:Sveti Tomaž Becket je bil nadškof škofije v Canterburyju in mučenec. Že tri leta po smrti je bil uradno razglašen za svetnika. Kmalu po njegovi smrti so v Angliji romanja na njegov grob postala tako množična kot romanja na Jakobov grob v Santiago de Compostela. \n  \nIz življenja …\nRojen je bil leta 1118 v Londonu. Pravo je študiral na različnih šolah. Postal je arhidiakon v Oxfordu\, Parizu\, Bologni in Canterburyju. Leta 1155 je postal kancler mladega angleškega kralja Henrika II. in s tem zelo vpliven človek v Angliji. Tomaž je bil kralju vseskozi naklonjen\, tudi na škodo Cerkve. Kralj je želel svojega prijatelja in sodelavca povišati. Tako je Tomaž postal leta 1162 canterburyjski škof. Tomaž je kralja obvestil: »Naše dosedanje veliko prijateljstvo se bo spremenilo v veliko sovraštvo. Vem\, da boste od mene kot nadškofa zahtevali tudi tisto\, česar v imenu vesti ne bom mogel storiti. Že doslej ste si prisvojili številne cerkvene pravice.« To je bilo neke vrste »spreobrnjenje« v njegovem življenju\, zaradi česar je moral za šest let v izgnanstvo v Francijo. \nPo njegovi vrnitvi je sicer prišlo do formalne sprave\, a kraljevi možje so ga 29. decembra 1170 v stolnici ubili z mečem. \nPapež Aleksander III. je sv. Tomaža Becketa razglasil za svetnika že tri leta po smrti. In kralj Henrik II. se je mu je moral pokloniti. \n  \nZavetnik\nSveti Tomaž Becket je zavetnik klerikov. \n  \nUpodobitve\nUpodabljajo ga kot nadškofa s palijem in knjigo\, palmo mučeništva\, mečem\, modelom cerkve\, škofovsko palico. \n  \nGradiva:\n \n\nSv. Tomaž Becket (v ang.) – 4:08 min: https://www.youtube.com/watch?v=hbtP6JttnyI\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-tomaz-becket-mnozicna-romanja-na-njegov-grob/2026-12-29/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/12/sv.-tomaz-becket-27.12..jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261230
DTEND;VALUE=DATE:20261231
DTSTAMP:20260604T214248
CREATED:20191223T172259Z
LAST-MODIFIED:20241223T115232Z
UID:10004087-1798588800-1798675199@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Feliks: Papež s knjigo v roki\, umrl kot mučenec
DESCRIPTION:Ime Feliks izhaja iz latinskega imena Felix\, ki pomeni »ploden\, rodoviten; uspešen\, srečen«. \n  \nIz življenja …\nSv. Feliks se je rodil okoli leta 210. Kot papež je je Katoliško Cerkev vodil dobrih pet let (269–274). Na antiohijskem koncilu je obsodil krivo vero škofa Pavla iz Samosate\, ki je že nekaj let povzročala izgrede v Cerkvi. Širil je nauk\, da je v Bogu le ena oseba\, in sicer Oče. Sin in Sveti Duh potemtakem nista istega božanstva (bistva) z Očetom. \nPapež Feliks je zaslužen tudi za to\, da se obhaja tradicionalne letne spominske maše na grobovih mučencev; da vsak daritveni oltar vsebuje relikvije svetih mučencev. Prav tako mu pripisujejo odlok za posvetitve cerkva\, to da se cerkve pred uporabo posveti. \nZelo se je zavzemal za trpeče kristjane med preganjanjem\, ki je izbruhnilo za časa cesarja Avrelijana. \nNi znano\, ali je tudi sam umrl mučeniške smrti\, toda zaradi svoje zavzetosti za preganjane kristjane pogosto velja za mučenca. Umrl 30. decembra leta 274 v Rimu. \n  \nUpodobitve\nSv. Feliksa umetniki upodabljajo kot papež s knjigo v roki. \n\nFoto: Zgornja slika sv. Feliksa je iz knjige »Illustrierte Heiligen-Legende für Schule und Haus« (1890)\n  \nPripravila: dr. Brigita Perše
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-feliks-srecko/2026-12-30/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2019/12/12.-30.-sv.-feliks-2.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261231
DTEND;VALUE=DATE:20270101
DTSTAMP:20260604T214248
CREATED:20191221T151216Z
LAST-MODIFIED:20241223T114859Z
UID:10004077-1798675200-1798761599@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Silvester: Za srečno novo leto!
DESCRIPTION:»Silvestrovo« je dobilo ime po svetniku\, ki se ga spominjamo zadnji dan koledarskega leta. \n \nZadnji dan v letu je tudi drugi sveti večer\, ko blagoslovimo dom s kajenjem\, kropljenjem in molitvijo ob jaslicah\, nato pa veselo praznujemo novo leto v družinskem krogu. \n\nKdo je bil sv. Silvester?\nSv. Silvester je bil papež. Rodil se je v 3. stoletju v Rimu\, umrl pa 31. decembra leta 335\, prav tako v Rimu. \nKot papež je doživel konec preganjanja Cerkve v rimskem cesarstvu. Za papeža je bil izvoljen le eno leto pred Milanskim edikotom (313)\, s katerim je cesar Konstantin dal kristjanom svobodo in enakopravnost z drugimi verami. Cerkev je tako pod papežem Silvestrom lahko začela graditi bazilike in templje za bogoslužje. Veliko sta jih dala postaviti sam cesar Konstantin in njegova mati Helena. Papež Silvester si je prizadeval tudi za enotnost znotraj Cerkve\, saj so se pojavila nekatera krivoverstva (donatisti\, arianci). Leta 325 je na koncilu v Niceji v Mali Aziji (v današnji Turčiji) obsodil Arijevo krivo vero\, ki je zanikala večnost Logosa\, in Jezusa obravnavala kot običajnega človeka\, in ne kot Božjega Sina. Koncilski udeleženci so oblikovali nicejsko veroizpoved\, v kateri izpovedujemo\, da je Sin »istega bistva« kakor Oče\, da je Bog od Boga. \nSilvester je Cerkev vodil dobri dve desetletji. Spomin nanj so obhajali že leto po njegovi smrti\, in je eden izmed prvih svetnikov iz vrst nemučencev. \n  \nUpodobitve \nUmetniki ga upodabljajo kot papeža s tiaro\, knjigo in angeli. Pogosto ga upodabljajo skupaj s cesarjem Konstantinom\, včasih tudi s cesarico Heleno. \n\nZavetnik \nSv. Silvester je zavetnik za »srečno novo leto«; za dobro letino krmilnih rastlin\, domačih živali; zoper gobavost (Papež Silvester naj bi namreč cesarja Konstantina Velikega krstil in ga s tem ozdravil gobavosti.) \n  \nCerkve v Sloveniji\nSv. Silvestru sta pri nas posvečeni dve cerkvi\, in sicer župnijska v Šempasu\, podružnična pa v župniji Opatje Selo\, v kraju Nova vas. Obe sta na teritoriju koprske škofije. \n  \n\nDrugi svetniki in prazniki dneva:\n\nSveti večer\nAlojzij Evlogij (Luis Eulogio) Vidaurrázaga Gónzalez\, duhovnik\, redovnik\, mučenec\nJanez Frančišek Regis\, redovnik\, duhovnik\, ljudski misijonar\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-silvester-srecno-novo-leto/2026-12-31/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2019/12/12.-31.-Sv.-Silvester2.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20270101
DTEND;VALUE=DATE:20270102
DTSTAMP:20260604T214248
CREATED:20191223T134256Z
LAST-MODIFIED:20241204T111252Z
UID:10003810-1798761600-1798847999@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveta Božja Mati Marija: Bogorodica
DESCRIPTION:Novo leto začenjamo na najlepši možen način: s praznovanjem Marijinega praznika kot Božje matere. Praznik je posvečen njenemu Božjemu materinstvu. \nVes svet jo pozna\, vsak dober človek jo spoštuje\, krščanstvo jo ljubi kot junakinjo božične noči … \n  \nMarija je rojena okoli leta 20 pred Kristusom. Njena nebeška čistost nas dviga k Bogu in nam služi kot zgled\, da ne delamo kompromisov z zlom\, da se lahko osredotočimo na resnično dobro. \n»Glej\, spočela boš in rodila sina\, in daj mu ime Jezus. Ta bo velik in se bo imenoval Sin Najvišjega. Gospod Bog mu bo dal prestol njegovega očeta Davida in kraljeval bo v Jakobovi hiši vekomaj; in njegovemu kraljestvu ne bo konca.« Marija pa je rekla angelu: »Kako se bo to zgodilo\, ko ne poznam moža?« Angel ji je odgovoril: »Sveti Duh bo prišel nadte in moč Najvišjega te bo obsenčila\, zato se bo tudi Sveto\, ki bo rojeno\, imenovalo Božji Sin. (Lk 1\, 31–35) \n \n  \nCerkev je versko resnico\, da je Marija Božja Mati\, (theotokos oz. bogorodica)\, to je ženska\, ki je rodila Boga\, sprejela že na koncilu v Efezu v 5. stoletju. Potrdil jo je tudi drugi vatikanski koncil: »Iz nje je Božji Sin privzel človeško naravo\, da bi s skrivnostmi svojega življenja na zemlji osvobodil človeštvo od greha«. Za potrditev te resnice najdemo jasna besedila že pri najstarejših cerkvenih piscih. V Svetem pismu beremo\, da je Elizabeta pozdravila nosečo Marijo z besedami: »Od kod meni to\, da pride k meni mati mojega Gospoda?« Sv. Ignacij Antiohijski pravi\, da je Marija rodila Boga; Tertulijan pravi\, da je iz Marije rojen Bog. To versko resnico\, ki jo danes radostno praznujemo\, imamo torej v Cerkvi neprekinjeno že od samega začetka. \nPtujskogorska Marija\n\nMolimo\nVsemogočni Bog\,  \npo Marijinem deviškem materinstvu  \nsi nam podaril odrešenje.\nNaj tudi v novem letu čutimo\,  \nda nas varuje ona\,  \nki nam je rodila tvojega Sina. Amen. \nSveta Marija\, prosi za nas! \n\nCerkve v Sloveniji\nBožji Materi Mariji je pri nas posvečenih 12 cerkva in vsaj 14 kapel.\n \n\nŽUPNIJSKA cerkev posvečena Mariji Materi Božji:\n\n\n\nŠt.\nŽupnija (Škofija)\n\n\n\n1.\nLjubljana – Koseze (LJ)\n\n\n\n\nPODRUŽNIČNE cerkve:\n\n\n\n\nŠt.\nŽupnija (Škofija)\nKraj\n\n\n1.\nBrezovica (KP)\nGradiščica\n\n\n2.\nDobrnič (NM)\nDobrava\n\n\n3.\nLjubno ob Savinji (CE)\nRosulje (pokopališka)\n\n\n4.\nMozirje (CE)\nLepa Njiva\n\n\n5.\nRečica ob Savinji (CE)\nKokarje\n\n\n6.\nSv. Peter pod Svetimi gorami (CE)\nSvete gore\n\n\n7.\nVodice (LJ)\nŠinkov Turn\n\n\n8.\nVodice (LJ)\nŠmarna gora\n\n\n9.\nVransko (CE)\nČreta\n\n\n10.\nZibika (CE)\nTinsko\n\n\n11.\nZreče (MB)\nBrinjeva Gora\n\n\n\nKAPELE:\n\n\n\n\n1.\nBloke (LJ)\nTopol\n\n\n2.\nFara pri Kočevju (NM)\nPirče\n\n\n3.\nKostanjevica na Krki (NM)\nDobrava pri Kostanjevici\n\n\n4.\nKostanjevica na Krki (NM)\nDoljna Prekop\n\n\n5.\nKrašnja (LJ)\nKrašnja – župnišče\n\n\n6.\nLeskovec pri Krškem (NM)\nLeskovec pri Krškem – v župnišču\n\n\n7.\nMala Nedelja (MS)\nMoravci\n\n\n8.\nRibnica (LJ)\nRibnica – Dom starejših občanov\n\n\n9.\nSrednja vas v Bohinju (LJ)\nUskovnica\n\n\n10.\nStruge (LJ)\nStruge – v župnišču\n\n\n11.\nStudenec (NM)\nIgrišče na Studencu\n\n\n12.\nSv. Kunigunda na Pohorju (MB)\nBožje\n\n\n13.\nŠentjanž (NM)\nŠentjanž – na pokopališču\n\n\n14.\nŠt. Janž na Dravskem polju – Starše (MB)\nLoka\n\n\n\n\nDrugi svetniki dneva:\n\nSv. Fulgencij iz Rusp\, škof\nSv. Jožef Marija Tomasi\, redovnik\, kardinal\nSv. Odilon\, opat\nSv. Zdislava iz Lemberka\, mati\, tretjerednica\n\n  \nV novem letu želim vsem bralcem portala Marijinega varstva\, zdravja in notranje radosti\, nad vsem pa naj vas spremlja Božji blagoslov! \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/bozja-mati-marija-iz-nje-je-rojen-bog/2027-01-01/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2019/12/01.-01.-sv.-Marija-Božja-Mati.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20270102
DTEND;VALUE=DATE:20270103
DTSTAMP:20260604T214248
CREATED:20191231T094823Z
LAST-MODIFIED:20241204T111616Z
UID:10003815-1798848000-1798934399@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Bazilij Veliki: Prihaja iz svetniške družine
DESCRIPTION:Sv. Bazilij\, njegov starejši brat sv. Gregor iz Nise (god 10. januar) in njegov prijatelj Gregor Nacianški\, ki tudi danes goduje\, so trije veliki cerkveni očetje iz Kapadokije v Mali Aziji\, ki jim krščansko dolguje veliko teološkega uvida.   \nSv. Bazilij\, ki je v zahodni in vzhodni Cerkvi spoštovan kot cerkveni oče\, je v grški pravoslavni cerkvi zelo priljubljen v povezavi z ljudskimi novoletnimi običaji.  \nZaradi smernic za meniško življenje je dobil naziv »oče vzhodnega meništva«. \n  \nSv. Bazilij je rojen okoli leta 330 v Cezareji v Kapadokiji (Mala Azija) v družini s številnimi svetniki in mučenci – oče\, mati\, babica\, stric in oba brata ter sestra so uradno razglašeni za svetnike. Po uspešnem študiju v kapadoški Cezareji\, Carigradu in Atenah se je hotel posvetiti akademski karieri\, a ga je Božji klic poslal na drugo pot. Med šolanjem v Carigradu je spoznal svojega vseživljenjskega prijatelja in zaupnika sv. Gregorja Nacianškega\, s katerim je ustanovil samostansko skupnost in zanjo napisal pravila. \nA po nekajletnem meniškem izkustvu je bil leta 362 poklican v Cezarejo\, da bi pomagal škofu Evzebiju. Ta ga je posvetil v duhovnika\, po Evzebijevi smrti leta 370 pa so ga izvolili za škofa v kapadoški prestolnici. Kot škof si je Bazilij prizadeval za pravo vero\, katero je moral braniti predvsem pred arianci\, ki so tajili Kristusovo božanstvo. Kljub splošni obsodbi arijanske herezije\, je ta prevladoval v Nikejskem svetu leta 324 zaradi arijskih škofov in podpore cesarja. Sv. Bazilij je bil izvrsten teolog. V spisih je poglabljal nauk o Svetem Duhu in o resničnem božanstvu Jezusa. Bil je tudi odličen razlagalec Svetega pisma. Kot škof se je zelo posvečal tudi pomoči ubogim. V Cezareji je dal postaviti okrožje Bazileja z bolnišnicami\, sirotišnicami\, azilnimi domovi … Umrl je za novo leto 379\, star 49 let. \n  \nUpodobitve\nSv. Bazilija upodabljajo kot meniha s knjigami in lobanjo. \n  \nZavetnik\nJe zavetnik vzhodnih menihov\, ubogih in bolnih\, upravnikov bolnišnic\, reformatorjev. \n  \nMolimo\nO Bog\, vir modrosti in vednosti\, \nsveti škof Bazilij \nje bil po tvoji dobroti \ns svojim življenjem in učenjem luč tvoji Cerkvi. \nPomagaj nam\, da bomo resnico ponižno sprejemali \nin jo v ljubezni dosledno uresničevali. Amen. \n\nGradiva: \n\nRadijski posnetek o Baziliju Velikem /p. Miran Špelič\n\n \n\nSv. Bazilij Veliki (v ang.) – 1:41 min\n\n  \nDrugi svetniki dneva:\n\nGregor Nacianški\, škof\, cerkveni učitelj\nMakarij Aleksandrijski\, opat\, puščavnik\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-bazilij-veliki-iz-druzine-svetnikov/2027-01-02/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2019/12/01.-02.-sv.-Bazilij-in-sv.-Gregor1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20270103
DTEND;VALUE=DATE:20270104
DTSTAMP:20260604T214248
CREATED:20191230T100036Z
LAST-MODIFIED:20241205T103755Z
UID:10003835-1798934400-1799020799@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveta Genovefa Pariška: Zelo častivredna Francozom
DESCRIPTION:Sv. Genovefo Francozi častijo skoraj tako kot sv. Ivano Orleansko. \n  \nIz življenja …\nSv. Genovefa se je rodila okoli leta 422 v preprosti kmečki družini blizu Pariza. Že kot otrok se je želela popolnoma posvetiti Bogu. \nKomaj sedemletno deklico jo je opazil svetniški škof German z Auxerra. Ko je v množici ljudi položil roke na njeno glavo je v njenih žarečih očeh prepoznal prihodnjo svetnico. Podaril ji je svetinjo z naročilom\, naj jo vedno nosi pri sebi. Genovefa je od tedaj vsak prosti trenutek na paši izkoristila za molitev in premišljevanje. \nPri petnajstih letih  je pred pariškim škofom naredila zaobljubo devištva in se po smrti svojih staršev preselila na posestvo svoje botre v Pariz\, kjer je skrbela za reveže in bolne\, in kmalu osvojila srca tamkajšnjih meščanov zaradi svoje svetosti in čudežne moči. Ozdravljala je bolne in slabotne; ozdravila je mnogo obsedenih od hudih duhov. Njena hiša je kmalu postala podobna majhnemu samostanu. \nDvakrat je rešila mesto Pariz pred propadom. Leta 451\, ko so Huni vdrli v Francijo in so meščani brezglavo zapuščali mesto\, jih je Genovefa ustavljala in prepričala\, naj ne zapustijo mesta\, ampak naj vztrajajo v molitvi. Parizu je bilo res prizaneseno. Hunski vladar Atila je spremenil svoj načrt in se mestu izognil. Drugič pa je mesto rešila\, ko so ga oblegali Franki. Tedaj je rešila meščane v obleganem obroču lakote tako\, da je spretno organizirala prevoz hrane z ladjami po reki Seni v oblegano mesto. \nPo starodavnem izročilu je umrla 3. januarja leta 500 v Parizu. Dopolnila je osemdeset let. \nLegenda pripoveduje\, da so se ugasnjene sveče spet prižgale\, ko jih je Genovefa vzela v roke. Delci teh sveč pa so povzročili ozdravljenje. \n  \nZavetnica \nJe zavetnica Pariza\, žandarjev\, žensk\, voskarjev\, pastirjev\, viničarjev; priprošnjica za zdravje oči\, zoper potres\, poplave\, suše in epidemije. \n  \nUpodobitve \nUmetniki jo upodabljajo kot pastirico ali redovnico z angelom in hudičem\, z lučjo oziroma gorečo svečo v roki ali z dvema skledama. \n\nMolimo\nVsemogočni Bog\,  \nna priprošnjo sv. Genovefe  \nnam v času stiske utrdi  \npopolno zaupanje  \nv tvojo previdnost. Amen. \n  \nGradivo:\n \n\nSv. Genovefa Pariška (slike ob pesmi)\n\n  \nDrugi svetniki oz. prazniki dneva:\n\nPraznik Presvetega imena Jezusovega\nBl. Cirijak Elija Chavara\, redovnik\, ustanovitelj\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-genovefa-pariska-dvakrat-resila-pariz/2027-01-03/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2019/12/01.-03-sv.-Genovefa-Pariška-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20270104
DTEND;VALUE=DATE:20270105
DTSTAMP:20260604T214248
CREATED:20191228T101947Z
LAST-MODIFIED:20241205T104246Z
UID:10003840-1799020800-1799107199@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveta Angela Folinjska: Učiteljica teologov\, mistikinja krščanske ljubezni
DESCRIPTION:Papež Frančišek je Angelo Folinjsko leta 2013 razglasil za svetnico.  \nPravijo ji »učiteljica teologov«\, »mistikinja krščanske ljubezni«. \n  \nNjena izjava:\n»Samo molitev osvetljuje in razsvetljuje dušo\, jo krepi in preobraža ter jo dviguje k Bogu.« \n\nIz življenja …\nPrvi del Angelinega življenja zagotovo ni bilo življenje goreče Gospodove učenke. \nRodila se je leta 1248 v Folignu v Umbriji v bogati družini. Oče je kmalu umrl\, mati pa jo je vzgaja precej površno. Poročila se je pri dvajsetih letih. Do skoraj štiridesetega leta je »živela divje\, prešuštno in bogokletno«\, kot je sama zapisala. Ko se je vedno bolj zavedala svojega grešnega življenja in se na koncu ni več upala vsega izpovedati\, se je v molitvi obrnila na sv. Frančiška Asiškega in s pomočjo duhovnega voditelja p. Arnalda\, doživela spreobrnjenje. \nKmalu nato je kot Božjo voljo sprejemala smrt svojega moža\, otrok in matere. \nPotem je prodala svoje posestvo ter vse imetje razdelila revežem\, sama pa je živela v revščini in pokori. Leta 1291 se je pridružila tretjemu redu sv. Frančiška in zbirala podobno misleče ljudi v svoji skupnosti oz. »cenacolu« k molitvi in pogovoru o veri ter k načrtovanju dobrodelnih dejavnosti\, kajti Angela je požrtvovalno skrbela za uboge\, še zlasti za gobavce. Od tedaj naprej je sv. Angela prestajala bolezni in duševne bolečine. Deležna je bila številnih mističnih doživetij in smela biti večkrat čisto v Božji bližini\, kot je zapisal p. Arnold. Pogosto je imela prikazni Križanega\, ki ji je kazal svoje rane in ji razodeval\, kaj vse je pretrpel iz ljubezni do nje. Dvanajst let pred smrtjo ni zaužila nobene jedi razen evharistije. Umrla je kot največji mistik svojega časa 4. januarja 1309 v Folignu. \n  \nUpodobitve\nUpodabljajo jo kot tretjerednico sv. Frančiška z vklenjenem hudičem na verigi. Upodabljajo jo tudi\, kako prejema obhajilo iz Jezusovih rok\, kot spokornico z orodji Kristusovega mučenja. \n  \nZavetnica\nSv. Angela Folinjska je zavetnica vdov in priprošnjica vsem\, ki se hočejo rešiti sužnosti greha (proti spolnim skušnjavam)\, proti smrti otrok. \n  \nGradiva:\n \n\nSv. Angela Folinjska (v hr.) – 2:52 min: https://www.youtube.com/watch?v=aP7REGnwFHo\n\n  \nDrugi svetniki dneva:\n\nElizabeta Anna Bayley Seton\, redovnica\, vzgojiteljica\nEmanuel Gonzales Garcia\, škof\, ustanovitelj\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-angela-folinjska-mistikinja-krscanske-ljubezni/2027-01-04/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2019/12/01.-04.-av.-Angela-Florinska-e1609744530563.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20270105
DTEND;VALUE=DATE:20270106
DTSTAMP:20260604T214248
CREATED:20191230T104700Z
LAST-MODIFIED:20241209T060645Z
UID:10003928-1799107200-1799193599@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Janez Nepomuk Neumann: V misijonih izgorel\, ime po zavetniku spovednikov
DESCRIPTION:Ime je dobil po sv. Janezu Nepomuku\, zavetniku spovednikov. \n Bil je zelo izobražen in nadarjen\, znal je osem jezikov\, obenem pa srčen in ponižen. Še kot škof je rad jedel z reveži. \n  \nIz življenja …\nSv. Janez Nepomuk Neumann se je rodil 28. marca 1811 v katoliški družini v Prahatice na Češkem. Njegov oče je bil Nemec\, mati pa Čehinja. Imel je še štiri sestre in brata. \nPo končani srednji šoli je vstopil v semenišče\, kjer se je že zelo kmalu odločil\, da bo šel v misijone. Zato se je pridno učil tudi jezike – francoščino\, angleščino … Naučil se je osem jezikov. \nKer pa je bilo v njegovi domači škofiji preveč duhovnikov in so precej zamujali s posvečenjem\, sam pa je vedel\, da so duhovniki številnim priseljencem v Severni Ameriki nujno potrebni\, se je peš odpravil do francoske obale in se vkrcal za New York. \nTam je že tri tedne po prihodu prejel duhovniško posvečenje in dobil veliko župnijo blizu Niagarskih slapov\, ki se je razprostirala na 1450 kvadratnih kilometrih. Ker je neutrudno skrbel zanjo\, večinoma je pešačil\, se je po štirih letih izčrpal. Novih moči si je povrnil v samostanu redemptoristov\, ki jih je skoraj sto let prej ustanovil sv. Alfonz Ligvorij. Da bi v prihodnje bolje opravljal svoje dolžnosti pastirja\, je leta 1840 vstopil v ta red. \nPri enainštiridesetih letih je bil imenovan za četrtega filadelfijskega škofa. V škofiji je ustanavljal šole in cerkve\, samostanske skupnosti in eno ustanovil celo sam\, to je skupnost »sester samostanskega tretjega reda sv. Frančiška« iz Filadelfije. Bil je zelo izobražen in nadarjen\, obenem pa srčen in ponižen. Še kot škof je rad jedel z reveži. \nToda njegov neumoren duh za širjenje Božjega kraljestva je terjal svoj davek. Po zgolj osmih letih se je kot škof zgrudil na eni izmed ulic v Filadelfiji ter umrl 5. januarja 1860. \n  \n \nUpodobitve\nUpodabljajo ga kot moža srednjih let\, oblečenega v obleki redemptoristov ali kot škofa s križem v roki in z desnico\, dvignjeno v blagoslov. \n  \n  \nGradivo:\n\nO življenju sv. Janeza Nepomuka Neumanna (v ang.)\n\n  \nDrugi svetniki dneva:\n\nSimeon Stilit\, puščavnik\nSinkletika\, devica\, puščavnica\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-janez-nepomuk-neuman-izgorel-kot-sveca/2027-01-05/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2019/12/Sv.-Janez-Neuman.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20270106
DTEND;VALUE=DATE:20270107
DTSTAMP:20260604T214248
CREATED:20191231T124526Z
LAST-MODIFIED:20241209T061026Z
UID:10003933-1799193600-1799279999@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Trije kralji: Praznik Gospodovega razglašenja
DESCRIPTION:Glejte\, trije kralji v lepi zlati halji\, na kamelah jezdijo … \nPraznik Gospodovega razglašenja ali Svetih Treh kraljev v Cerkvi praznujemo od začetka 3. stoletja\, in je zgodovinsko starejši od božiča. Osnovni pomen praznika je: Bog je prišel odrešiti vse ljudi in vse narode\, kar še posebej simbolizirajo trije modri z Vzhoda. \nModre z Vzhoda je zvezda pripeljala do novorojenega Mesija\, kateremu so se poklonili. Prinesli so mu darila\, ki napovedujejo zgodbo odrešenja: zlato so mu poklonili kot kralju\, kadilo kot Bogu\, miro kot človeku\, ki bo moral trpeti in umreti. \n  \n»Gospodovo razglašenje razodeva Jezusa kot Izraelovega Mesija\, Božjega Sina in Odrešenika sveta.« (KKC 528) \n  \nSveto pismo sicer poroča o modrih z Vzhoda\, a v legendi so postali trije kralji. Sveto pismo o njihovem številu sploh ne poroča. Njihovo število tri verjetno izvira iz treh darov\, v 6. stoletju pa jih je ljudska domišljija celo poimenovala: Gašper\, Miha in Boltežar. V spomin na to smo že na predvečer\, to je na tretji sveti večer\, v jaslice postavili te tri kralje. \n\nSpodbuda\nJezus ni prišel na svet samo za izbrance\, ampak za vse ljudi brez izjeme. Modre z Vzhoda je vodila zvezda. Po dolgi in naporni poti so končno našli Dete in ga počastili. Modri z Vzhoda so se Jezusovega rojstva razveselili\, kralj Herod pa ne. \nKakor modri (kralji) tudi mi danes počastimo Jezusa z najlepšimi darili\, ki jih premoremo\, kot so npr. mir\, veselje\, potrpežljivost\, blagost\, zvestoba\, ljubezen. \nKo so se modri z Vzhoda srečali z Jezusom\, so se spremenili. Evangelij pravi\, »da so se po drugi poti vrnili v svojo deželo\,« čeprav jim je kralj Herod naročil\, naj mu pridejo nazaj grede povedat\, ko najdejo dete. Ko človek enkrat sreča Jezusa\, se ne more več vrniti po isti poti! \n  \nZa osebno premišljevanje:\n\nKaj mi pomeni Jezus? Je zame samo nek kralj ali je moj Kralj? Kako se to pozna v mojem življenju?\nNa kakšen način me je Bog vodil k Jezusu? Ali tudi v moje življenje pošilja ljudi\, ki jih nisem pričakoval?\nModri so k Jezusu prišli pripravljeni z darovi. Kaj mu lahko podarim jaz?\n\n\nMolimo\nDragi Jezus\, zvezda je kraljem kazala pot do tebe. \nNaj bom s svojim življenjem vsem\, ki te iščejo\, \nkakor zvezda\, ki jih bo vodila k tebi. \nNaj me današnji praznik okrepi v veri in zaupanju vate. \nVodi moje življenje tako\,\nda bom nekoč tvoje veličastvo gledali v vsej slavi. Amen. \n\nObičaji\nPriljubljeni so obredni obhodi kolednikov\, preoblečenih v svete tri kralje in z zvezdo. S petjem ali igranjem koledniških pesmi prinašajo k hiši blagoslov za letino\, zdravje in srečo ljudem in živini. V današnjem času koledniki zbirajo darove za potrebe misijonov in tako ljudi simbolično vabijo k darovanju. \n»V viharju mi okna žvenkečejo\, \npred oknom mi konji rezgečejo … \n‘Oj\, vstani\, zaspani gospodar! \nMi smo Gašpar\, Miha\, Boltažar\, \nsmo sveti trije kralji; \nIz jutrovih dežel prišli\, \nneznan nam je kraj\, in trudni smo vsi\, \nmi bi radi tu nočevali. …’« \n(Oton Župančič)\n\nCerkve posvečene sv. Trem kraljem\nV 13. stoletju so začeli v nemškem mestu Köln\, pri nas znanem kot Kelmorajn (Köln am Rhein)\, graditi veliko gotsko katedralo\, posvečeno sv. Trem kraljem. Gradili so jo kar šesto let\, da je lahko sprejemala množice romarjev\, tudi slovenske častilcev sv. Treh kraljev\, in to vse do leta 1775\, ko je romanje prepovedal cesar Jožef II. \n\nCerkve v Sloveniji\nSv. Trem kraljem je pri nas posvečenih 12 cerkva (2 župnijski\, 10 podružničnih). \n\nŽUPNIJSKI cerkvi:\n\nv župniji Vrh – Sv. Trije kralji (nadškofija LJ) in\nv župniji Studenice (nadškofija MB).\n\n\nPODRUŽNIČNE cerkve:\n\n\n\nŠt.\nŽupnija (Škofija)\nKraj\n\n\n1.\nKobarid (škofija KP)\nSužid\n\n\n2.\nPodbrdo (škofija KP)\nObloke\n\n\n3.\nFara pri Kočevju (škofija NM)\nKostel\n\n\n4.\nKočevje (škofija NM)\nČrni Potok\n\n\n5.\nPolhov Gradec (nadškofija LJ)\nBriše\n\n\n6.\nRadeče (nadškofija LJ)\nBrunk\n\n\n7.\nČrešnjevec (nadškofija MB)\nJešovec\n\n\n8.\nRadlje ob Dravi (nadškofija MB)\nRadelj\n\n\n9.\nSv. Benedikt v Slovenskih goricah (nadškofija MB)\nBenedikt\n\n\n10.\nTinje (nadškofija MB)\nTrije kralji na Pohorju\n\n\n\n\nVideo gradiva:\n \n\nPESEM kolednica Sv. Trije kralji – poje Kvartet SVIT (v slov.) – 3:38 min\n\n  \n\nPoklon kraljev: Božično premišljevanje ob sliki J. B. Tiepola Poklon kraljev (v slov.) – 2:54 min\n\n  \n \n\nO veličastnem svetišču Sv. Treh kraljev v Kölnu (v nem.) – 4:38 min\n\n  \nDruga gradiva:\n\nDuhovne misli cerkvenih očetov\, Benedikta XVI. in papeža Frančiška za praznik Gospodovega razglašenja (v slov. – html)\n\n  \nDrugi svetniki dneva:\n\n Andrej (Alfred) Bessette\, redovni brat\n Andrej Corsini\, škof\, redovnik\n Janez de Ribera\, škof\n Peter Tomaž\, nadškof\, redovnik\, pridigar\n Rafaela Marija Porres\, redovna ustanoviteljica\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-trije-kralji-iskalci-resnice/2027-01-06/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2019/12/01.-06.-Trije-kralji-e1609920664950.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20270107
DTEND;VALUE=DATE:20270108
DTSTAMP:20260604T214248
CREATED:20200103T203434Z
LAST-MODIFIED:20241209T064041Z
UID:10003968-1799280000-1799366399@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Rajmund Penjafortski: Svetniku pomagal osnovati red mercedarijev
DESCRIPTION:Sv. Rajmunda upodabljajo kot dominikanca\, ki se pelje po morju na svojem plašču ali pa plašč uporablja kot jadro čolna. Pripisujejo mu veliko čudežev. \nSv. Petru Nolasku je pomagal pri osnovanju reda mercedarijev\, ki je med drugim skrbel za odkup krščanskih sužnjev iz muslimanskega ujetništva. \n  \nIz življenja …\nSv. Rajmond Peniafortski se je rodil okoli leta 1175 na gradu Penjafort blizu Barcelone v Španiji kot plemiški sin. V Bologni\, kjer je doktoriral iz civilnega in cerkvenega prava\, je sprva deloval kot univerzitetni profesor. Obetala se mu je bleščeča kariera na področju prava\, a se je že med študijem pripravljal tudi na duhovniški poklic in po vrnitvi v Barcelono prejel mašniško posvečenje. \nSv. Petru Nolasku (god 28. januar) je pomagal pri osnovanju reda mercedarijev\, ki je med drugim skrbel za odkup krščanskih sužnjev iz muslimanskega ujetništva. Za misijonarje je organiziral jezikovne šole arabskega in hebrejskega jezika. \nLeta 1222 se je pridružil novoustanovljenemu dominikanskemu redu in sprejel njegovo redovno uboštvo\, ponižnost in pokorščino. \nLeta 1230 ga je papež Gregor IX. poklical v Rim za svojega spovednika in svetovalca. Tam je med drugim napisal jasne smernice za spovednike in objavil zbirko dekretov cerkvenega prava. Škofovsko službo\, ki mu je bila ponujena\, je zavrnil. \nOb vrnitvi  v Španijo so ga sobratje izvolili za predstojnika dominikanskega reda. V tem času je izpopolnil pravila dominikanskega reda in se po dveh letih umaknil v samostan v Barceloni\, kjer se je posvečal pastoralnemu delu\, predvsem pridiganju in spovedi. Svojega sobrata sv. Tomaža Akvinskega je spodbujal k pisanju. Živel je sto let. Umrl je 6. januarja 1275 v Barceloni. \n  \nČudeži\nPripisujejo mu številne čudeže. Bil je osebni spovednik razuzdanega aragonskega kralja Jakoba. Ker se kralj kljub večkratnim Rajmundovim grajam ni poboljšal\, je se je Rajmund na koncu odločil\, da ga zapusti. Razuzdani kralj pa je s smrtno kaznijo zagrozil vsem\, ki bi ga prepeljali čez morje. A Rajmund se je čudežno prepeljal čez morje\, in sicer s pomočjo svojega plašča\, nad katerim je predhodno naredil znamenje križa. \n  \nUpodobitve\nSv. Rajmunda upodabljajo kot dominikanca\, ki se pelje po morju na svojem plašču ali pa plašč uporablja kot jadro čolna. \n  \nZavetnik\nJe zavetnik pravnikov\, pravnih šol\, zidarjev\, kiparjev; je priprošnjik proti kugi. \n  \nGradiva:\n \n\nSv. Rajmund (v hr.) – 2:20 min\n\n  \n\nSv. Rajmund (v ang) – 5 min\n\n  \n\nSv. Rajmund (v ital.) – 1:38 min\n\n  \nDrugi svetniki dneva:\n\nSv. Valentin iz Passaua\, škof in puščavnik\nSv. Karel iz Sezzeja\, frančiškanski brat\, mistik\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-rajmund-penjafortski-s-plascem-po-morju/2027-01-07/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/01/01.-07.-sv.-Rajmund-Penjafortski1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20270108
DTEND;VALUE=DATE:20270109
DTSTAMP:20260604T214248
CREATED:20200106T101751Z
LAST-MODIFIED:20241209T064242Z
UID:10003973-1799366400-1799452799@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Severin Noriški: Duhovni in politični vodja dežele
DESCRIPTION:8. januarja goduje sveti Severin\, ki je zavetnik vinogradnikov in vinskih trt. \nSeverinu pravimo “noriški apostol”. Na naša tla je prišel sredi 5. stoletja. Bil je avtoriteta\, ki so jo vsi spoštovali: pravi duhovni in politični vodja dežele. Nanj so se obračali tako škofje kot posvetni vladarji. \n  \nIz življenja …\nV 5. stoletju so Germanska ljudstva k nam v Norik vdirala s severa in plenila\, tako da so tukajšnji prebivalci bežali na vzpetine ali pa v Italijo. \nSredi 5. stoletja je k nam v Norik prišel sv. Severin\, ki se je rodil okoli leta 410\, najverjetneje v Južni Italiji v premožnejši družini. Vzdolž Donave je začel oznanjati evangelij predvsem z dobrodelnostjo. Za revno in lačno ljudstvo je zbiral sredstva\, obenem pa posegal na vsa področja življenja\, saj je bil avtoriteta\, ki so jo vsi spoštovali. Čeprav ni hotel prevzeti nobene cerkvene ali javne službe\, je bil pravi duhovni in politični vodja dežele. Nanj so se obračali tako škofje kot posvetni vladarji. \nSam pa je bil ves čas velik asket\, ki je pogosto molil\, se postil in delal pokoro. Ustanovil je več samostanov: v Faviani\, Lorchu in Passauu. Tik pred smrtjo je menihom naročil\, naj neprenehoma molijo in zaupajo v molitev; naj bo njihovo življenje v skladu z njihovim poklicem. \nUmrl je 8. januarja 482 v kraju Favianis (Mautern an der Donau) v Avstriji. \n  \nUpodobitve\nSv. Severina umetniki najpogosteje upodabljajo kot romarja s palico ali kot meniha oziroma opata s knjigo in opatovsko palico\, včasih pa tudi z modelom cerkve in križem v roki oz. kako z dvignjenim prstom pridiga ljudstvu. \n  \nZavetnik\nSv. Severin je zavetnik Bavarske\, vinogradnikov\, vinskih trt\, tkalcev platna\, ujetnikov … \n  \nDrugi svetniki dneva: \n\nSv. Lovrenc Giustiniani\, prvi beneški patriarh\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-severin-noriski-zavetnik-vinogradnikov/2027-01-08/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/01/01.-08.-Sv.-Severin-Noriški1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20270109
DTEND;VALUE=DATE:20270110
DTSTAMP:20260604T214248
CREATED:20200106T082545Z
LAST-MODIFIED:20241209T064510Z
UID:10003978-1799452800-1799539199@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Julijan: Zavetnik hospicev
DESCRIPTION:Sveti Julijan je živel konec 3. stoletja\, to je v času preganjanja kristjanov.  \nSkupaj s svojo ženo se je posvečal predvsem ubogim in bolnim. Bila sta tako verna\, da so med njuno molitvijo maliki začeli goreti. \n  \nIz življenja …\nSv. Julijan je bil edini sin pobožnih bogatih staršev. Ker so starši želeli\, se je poročil z Baziliso. Skupaj z ženo sta živela kot brat in sestra\, ter se posvečala predvsem ubogim in bolnim. Svojo hišo sta spremenila v zavetišče in skrbela za vse pomoči potrebne. Sv. Julijan je skrbel za moške\, žena pa za ženske. \nSv. Bazilisa je umrla naravne smrti\, sam pa je bil v Egiptu med krščanskim preganjanjem leta 304 ujet. Ker ni želel častiti malikov\, so ga zaprli. Tam je spreobrnil še sina rimskega guvernerja (Celza) in njegovo mamo\, a so bili\, žal\, potem vsi trije zaradi neomajne vere umorjeni. \n  \nUpodobitve\nSv. Julijana umetniki najpogosteje upodabljajo z gorečimi ali razbitimi kipi malikov\, skupaj z ženo Baziliso. \n  \nZavetnik\nSv. Julijan je zavetnik ubogih bolnikov in hospicev. \n  \nGradiva:\n\nSv. Julijan in Bazilisa (v špan.) 1:46 min\n\n  \nDrugi svetniki dneva: \n\n Marija Terezija od Jezusa\, ustanoviteljica reda\, opatinja\n Peter iz Sebaste\, škof\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-julijan-z-gorecimi-kipi-malikov/2027-01-09/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/01/01.-09.-sv.-Julijan-in-Bazilisa-Valladolid-Španija1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20270110
DTEND;VALUE=DATE:20270111
DTSTAMP:20260604T214248
CREATED:20200107T133028Z
LAST-MODIFIED:20241209T064741Z
UID:10003983-1799539200-1799625599@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Gregor iz Nise: Eden največjih teologov in govorcev
DESCRIPTION:Sveti Gregor iz Nise je cerkveni učitelj. Velja za enega največjih teologov in govorcev\, čeprav je sprva živel v senci svojega starejšega brata svetega Bazilija Velikega. \n  \nIz življenja …\nSveti Gregor se je rodil med letoma 331 in 340 v družini odvetnika v Cezareji (današnja Turčija). \nPo svoji poroki in rojstvu sina se je posvetil študiju svetih ved. Postal je odvetnik. Na bratovo priporočilo se je umaknil v samoto samostana ob Črnem morju in tam asketsko živel do leta 372\, ko je postal škof v mestu Nisi v Kapadokiji.  \nBil je velik mistik in filozof\, vsestransko izobražen in vnet nasprotnik arianizma\, zaradi česa je moral za dve leti v izgnanstvo zaradi krivih obtožb arijancev. Napisal je številne spise v obrambo krščanske vere. \nUmrl je okoli leta 395 v mestu Sebaste v današnji Turčiji. \n  \nUpodobitve\nSvetega Gregorja iz Nise umetniki upodabljajo ga kot grškega škofa z evangeljskim kodeksom.  \nPogosto ga upodabljajo tudi skupaj z drugimi škofi\, zlasti s svetim Bazilijem in svetim Janezom Zlatoustim. \n  \nGradiva:\n\nRadijska kateheza o sv. Gregorju iz Nise (44:38 min)\n\n  \nDrugi svetniki dneva: \n\n Agaton\, papež\n Gregor X\, papež\n\n  \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-gregor-iz-nise-sprva-v-senci-brata/2027-01-10/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/01/Sv.-Gregor-in-Nise-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20270111
DTEND;VALUE=DATE:20270112
DTSTAMP:20260604T214248
CREATED:20200107T114733Z
LAST-MODIFIED:20241209T065211Z
UID:10003988-1799625600-1799711999@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Pavlin Oglejski: Apostol Slovencev
DESCRIPTION:Sveti Pavlin Oglejski velja za enega največjih učenjakov svoje dobe\, to 8. stoletja.  \nVeliko zaslug ima za pokristjanjevanje Slovencev – naših prednikov južno od Drave. \n  \nIz življenja …\nSveti Pavlin je bil rojen v Ogleju pred letom 750. \nV času cesarja Karla Velikega je bil škof\, oglejski patriarh (787–802). V svojih spisih in javnih nastopih na škofovskih zborovanjih se je vselej zavzemal za pravo vero in krščansko življenje. \nVeliko zaslug ima za pokristjanjevanje ljudstev\, ki so živela na ozemlju njegovega patriarhata\, torej tudi Slovencev – naših prednikov južno od Drave. \nS salzburškim nadškofom Arnom se je namreč dogovoril o poteku meje med oglejskim in salzburškim misijonskim področjem po reki Dravi\, ki se je obdržala skoraj tisočletje (811–1786) in bila pomembna za zgodovino Slovencev. \nUmrl je v Ogleju 11. januarja leta 802. \n  \nUpodobitve\nSvetega Pavlina Oglejskega umetniki upodabljajo kot škofa z mitro in škofovsko palico. \n\nMolimo\nDragi Bog\, \npo apostolskem delovanju oglejskega škofa Pavlina \nsi naše prednike poklical k luči evangelija. \nProsimo te\, da po njegovi priprošnji \nrastemo v milosti in spoznanju Tebe. Amen. \n\nGradiva:\n\n“Duhovni boj” pri Pavlinu Oglejskem (p. Miran Špelič) – 57:37 min\n\n  \n \n\nO sv. Pavlinu II. Oglejskem (v it.) – 2:10 min\n\n  \n\nPavlin Oglejski (v it.) – 6:35 min\n\n  \nDrugi svetniki dneva: \n\n Teodozij Koinobit\, menih\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-pavlin-oglejski-ii-apostol-slovencev/2027-01-11/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/01/Sv.-Pavlin-Oglejski-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20270112
DTEND;VALUE=DATE:20270113
DTSTAMP:20260604T214248
CREATED:20210108T175750Z
LAST-MODIFIED:20241209T065520Z
UID:10003993-1799712000-1799798399@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Anton Marija Pucci: Svetniški župnik iz reda servitov
DESCRIPTION:Sveti Anton Marija Pucci je bil svetniški župnik iz reda servitov\, nepoznan zunaj meja svoje župnije in mesta. \n  \nIz življenja …\nRodil se je 16. aprila 1819 v kraju Poggiole v Italiji\, kot drugi od sedmih otrok v preprosti kmečki družini. Pri krstu je dobil ime Evstahij. Z osemnajstimi leti je vstopil v red servitov v Firencah\, kjer je dobil redovno ime Anton Marija. Leta 1843 je prejel mašniško posvečenje. \n48 let je bil župnik pri župnijski cerkvi sv. Andreja v Viareggiu\, s približno 4000 prebivalci (predvsem ribiči\, pomorščaki) ob toskanski sredozemski obali. Zelo je častil Križanega in Božjo Mati Marijo\, s katerima je bil vseskozi povezan. \nVes se je razdajal svojim župljanom. Da bi jim pomagal in skrbel za njihovo versko življenje\, je ustanovil številne kongregacije\, družbe in šole: kongregacijo krščanskega nauka za otroke in odrasle; Alojzijevo družbo; Vincencijevo konferenco; zavod servitinj za dekleta; kongregacijo krščanskih mater\, družbo sprave sv. Jožefa ter večerno šolo za otroke in fante z morja. \nNjegova posebna skrb pa so bili bolniki\, reveži in zapuščeni. Na obali je odprl otroško zdravilišče in prvi hospic. \nUmrl je 12. januarja 1892 v Viareggiu\, prav tako v Italiji. \nLeta 1952 ga je papež Pij XII. razglasil za blaženega\, papež Janez XXIII. pa leta 1962 za svetnika. \n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-anton-marija-pucci-svetniski-zupnik/2027-01-12/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2021/01/Anton-Maria-Pucci-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20270113
DTEND;VALUE=DATE:20270114
DTSTAMP:20260604T214248
CREATED:20200107T155651Z
LAST-MODIFIED:20241209T065813Z
UID:10003998-1799798400-1799884799@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Hilarij: Svetniški učitelj svetega Martina
DESCRIPTION:Škof sveti Hilarij iz Poitiersa je cerkveni učitelj. Napisal je obsežna teološka dela. Velja za prvega pisca himen v Zahodni Cerkvi. Pri sv. maši imamo še danes veliko himen\, ki se jih v latinskem prevodu pripisuje njemu. \nNjegov najslavnejši učenec je sveti Martin iz Toursa. \n  \nIz življenja …\nSveti Hilarij je rojen okoli leta 310 v francoskem Poitiersu v bogati poganski družini. Dosegel je najvišjo možno izobrazbo in se poročil. Ker se mu je poganski pogled na svet zdel preveč površinski\, je ob iskanju resnice in preučevanju Svetega pisma prišel do spoznanja Boga. Okoli leta 345 je prejel krst skupaj z ženo in hčerko. \nManj kot deset let pozneje ga je krščanska skupnost v Poitiersu izbrala za škofa. Ves čas svojega škofovanja se je moral ukvarjati predvsem s krivim naukom arianizmom\, ki se je s pomočjo cesarjev razširil po celotnem cesarstvu. Arijev nauk je razglašal Kristusa za največjega človeka\, ne pa tudi za resničnega Boga. Sveti Hilarij si je predvsem zaradi nasprotovanja temu krivoverstvu zaslužil naziv »Atanazij Zahoda«\, to je po sv. Atanaziju Aleksandrijskem\, učencu sv. Antona Puščavnika. \nSveti Hilarij je napisal obsežna teološka dela\, razlage svetopisemskih knjig in velja za prvega pesnika himen v Zahodni Cerkvi. Pri sv. maši imamo še danes veliko himen\, ki se jih v latinskem prevodu pripisuje njemu. \nUmrl je 13. januarja 367 in bil pokopan v Poitersu. \n  \n \nUpodobitve\nSvetega Hilarija iz Poitiersa umetniki najpogosteje upodabljajo\, kako s svojo škofovsko palico odločno mori kače\, simbol krivoverstva. \n  \nZavetnik\nPriporočajo se mu proti kačjim pikom\, je zavetnik šibkih otrok in mater. \n  \nCerkve v Sloveniji\nSvetemu Hilariju je pri nas posvečena ena podružnična cerkev v kraju Mija v župniji Kred\, to je na teritoriju koprske škofije. \n  \n\nGradiva:\n \n\nSv. Hilarij (v ang.) – 2:01 min: https://www.youtube.com/watch?v=5mRZ8wGEHAs\n\n  \n\nSv. Hilarij (v ang.) – 2:00 min: https://www.youtube.com/watch?v=x5_l-pQ_Snk\n\n  \nDrugi svetniki dneva: \n\n Frančišek Marija Greco\, duhovnik\, ustanovitelj kongregacije\n Remigij iz Reimsa\, škof\n\n  \n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-hilarij-ucitelj-sv-martina/2027-01-13/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/01/Sv.-Hilari-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20270114
DTEND;VALUE=DATE:20270115
DTSTAMP:20260604T214248
CREATED:20200107T163302Z
LAST-MODIFIED:20241209T070110Z
UID:10004003-1799884800-1799971199@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Feliks iz Nole: Zakaj je upodobljen s pajkom?
DESCRIPTION:Sveti Feliks je bil duhovnik\, ki ga upodabljajo s pajkom. Zakaj?  \n  \nIz življenja … \nSveti Feliks se je rodil v Noli blizu Neaplja v začetku 3. stoletja\, kot najstarejši sin upokojenega vojaka iz Sirije. Postal je kristjan. Po očetovi smrti je prodal večino premoženja\, izkupiček pa razdelil revnim. V duhovnika ga je posvetil domači škof sveti Maksim iz Nole. \nKo je škof Maksim zbežal v gore\, da bi se izognil preganjanju cesarja Decija\, so preganjalci Feliksa ujeli\, ga mučili in bičali. A angel ga je osvobodil iz ječe\, podobno kot je nekoč apostola Petra\, tako da je lahko pomagal bolnemu in zapuščenemu škofu. Feliks se je skupaj z Maksimom skrival v ruševinah. Med drugim valom preganjanja je na vhodu v to razvalino pajek hitro spletel mrežo\, zato so vojaki\, ki so Feliksa zasledovali\, opustili iskanje. \nŠele ko se je preganjanje končalo\, to je po Decijevi smrti leta 251\, sta sveti Feliks in Maksim lahko zapustila skrivališče. Po Maksimovi smrti je Feliks deloval kot duhovnik ter se še posebej posvečal revežem. Čeprav je okoli leta 255 v Noli umrl naravne smrti\, velja za mučenca; to pa zaradi vsega\, kar je preživel in pretrpel zaradi vere. Po izročilu je umrl v visoki starosti 14. januarja. \n  \nUpodabljanje\nUmetniki ga upodabljajo kot diakona v ječi\, po legendi sedi v jami ali pa izčrpanemu škofu podaja grozdje; upodabljajo ga s pajkom\, angelom in palmo. \n  \nZavetnik\nSvetemu Feliksu se priporočajo v primeru krivega pričevanja in krive prisege\, za povrnitev izgubljenih živali ali stvari; je zavetnik za oči\, bolne; domačih živali. \n  \nGradiva:\n \n\nSv. Feliks iz Nole (v ang.) – 2:13 min: https://www.youtube.com/watch?v=h0kETtT03c4\n\n  \nDrugi svetniki dneva: \n\nSv. Oton iz Jurkloštra\, menih\nSv. Sava Nemanjić\, škof\nBl. Odorik iz Pordenoneja\, redovnik\, misijonar\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-feliks-iz-nole-zakaj-s-pajkom/2027-01-14/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/01/01.-14.-sv.-Feliks-iz-Nole-e1610614381537.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20270115
DTEND;VALUE=DATE:20270116
DTSTAMP:20260604T214248
CREATED:20210105T161831Z
LAST-MODIFIED:20241209T071223Z
UID:10004013-1799971200-1800057599@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Pavel Puščavnik: Prvi puščavnik
DESCRIPTION:Sv. Pavel Puščavnik velja za prvega krščanskega puščavnika\, ki je s svojim zgledom vplival na druge.  \nMalo pred smrtjo ga je obiskal sv. Anton Puščavnik\, ki ga je tudi pokopal.  \n“Če na Pavla dan je čist in jasen\, bo zemlje sad v tem letu krasen.” \n\nIz življenja …\nSv. Pavel Puščavnik je bil rojen leta 228 v okolici Teb\, glavnem mestu Zgornjega Egipta. \nVzgojen je bil v krščanskem duhu\, a je starše kmalu izgubil. \nKer je podedoval veliko bogastvo\, in so ga njegovi sorodniki v času Decijevega preganjanja naznanili\, da je kristjan\, je zbežal v puščavo in živel v skalni votlini\, iz katere je rasla dateljnova palma\, ob njej pa je izviral studenec. V tej votlini je preživel šestdeset let v molitvi in premišljevanju\, v odpovedi in zatajevanju\, odmaknjen od ljudi. Čez nekaj let pa se je palma posušila. \nKako se je potem preživljal? Bog mu je šestdeset let pošiljal krokarja\, ki mu je prinašal vsak dan pol hlebca kruha\, kakor v stari zavezi preroku Eliji. \nUmrl je v visoki starosti\, star 113 let. \nPo sv. Pavlu Puščavniku se imenujejo pavlinci\, člani madžarske puščavniške kongregacije.  \n  \nUpodabljanje \nSv. Pavla Puščavnika umetniki najpogosteje upodabljajo s palmo\, s krokarjem ali dvema levoma\, ki mu kopljeta grob. \n  \n Gradiva:\n \n\nSv. Pavel Puščavnik (v ang.) – 2:18 min: https://www.youtube.com/watch?v=Vl_tC3yYwt0\n\n  \n\nSv. Pavel Puščavnik (v ang.) – 4:41 min: https://www.youtube.com/watch?v=um0-RFkC25U\n\n  \nDrugi svetniki dneva: \n\nAlojzij Variara\, duhovnik (beatifikacija: 2002)\nMaver\, opat\nAbsalom\, koprski škof\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-pavel-puscavnik-je-prvi-puscavnik/2027-01-15/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/01/01.-15.-sv.-Pavel-Puščavnik-e1610696799737.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20270116
DTEND;VALUE=DATE:20270117
DTSTAMP:20260604T214248
CREATED:20200110T124055Z
LAST-MODIFIED:20241209T070945Z
UID:10004008-1800057600-1800143999@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Marcel I.: Papež s prisilnim delom
DESCRIPTION:Sv. Marcel je bil papež mučenec. \n  \nIz življenja …\nSv. Marcel je javno papeževal dve leti\, in sicer leta 308 in 309. \nŽivel je v zadnjih letih Dioklecijanovega preganjanja kristjanov\, ki so bila tako silna\, da se je zdelo da Cerkev nekaj let sploh ni imela papeža. \nSv. Marcel je moral kot papež v Rimu na novo vpeljal cerkveni red in dušno pastirstvo po polemiki okrog pokore in spovedi. Uspešno si je prizadeval za ponovno vzpostavitev zdesetkane duhovščine\, ki je delovala v tajnosti in strahu pred preganjalci. Ponovno je sprejel v objem Cerkve vse\, ki so zaradi strahu pred smrtjo v času preganjanja zanikali svojo vero in darovali poganskim bogovom. Zaradi različnih pogledov na to je nastal spor\, in zaradi katerega naj bi ga cesar Maksencij pozneje izgnal iz mesta. \nPo legendi naj bi v izgnanstvu opravljal prisilno delo – najtežja in najbolj  poniževalna dela v konjskem hlevu\, zato ga slikarji pogosto prikazujejo v hlevu v družbi oslov ali konj. \nPapež Marcel je kmalu nato\, 16. januarja 309\, umrl v pregnanstvu\, ne da bi dosegel leto 313\, ko je dal cesar Konstantin Veliki krščanstvu svobodo. \n  \nBlagoslovljen god vsem Marcelom in Marcelam! \n  \nDrugi svetniki dneva: \n\nBl. Alojz Anton Ormieres\, duhovnik\, ustanovitelj\nSv. Berard in maroški mučenci\, duhovnik in tovariši\, mučenci\nSv. Jožef Vaz\, duhovik\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n  \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-marcel-i-opravljal-prisilno-delo/2027-01-16/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/01/01.-16.-sv.-Marcel-I-papež.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20270117
DTEND;VALUE=DATE:20270118
DTSTAMP:20260604T214248
CREATED:20210105T151129Z
LAST-MODIFIED:20241209T061314Z
UID:10003938-1800144000-1800230399@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti  Anton Puščavnik: Oče menihov\, 20 let ni spregovoril
DESCRIPTION:17. januarja goduje priljubljen svetnik Anton Veliki ali Anton Puščavnik\, »oče menihov«.  \nPrek pisem je bil v stiku celo s cesarjem Konstantinom. \n»Če sv. Anton z dežjem prihaja\, se dobro potem zemlja napaja.« \n\nIz življenja …\nSv. Anton Puščavnik se je rodil okoli leta 251 v Komi (v Srednjem Egiptu) v bogati družini. Ko so mu umrli starši\, je v sebi začutil Božji klic. Močno so se ga dotaknile Jezusove besede bogatemu mladeniču: \n»Če hočeš biti popoln\, pojdi\, prodaj\, kar imaš\, in daj ubogim in imel boš zaklad v nebesih«. \nSv. Anton je storil prav to. Ubogim je razdal podedovano premoženje\, poskrbel je le za svojo mlajšo sestro\, sam pa je odšel v puščavo\, kjer je živel v pokori in molitvi. \n  \n20 let ni spregovoril besede\nSv. Anton je dvakrat prišel tudi v mesto Aleksandrijo: Prvič je prišel leta 311\, kjer je javno oznanjal evangelij\, kljub cesarjevemu preganjanju kristjanov. S tem je želel opogumiti kristjane\, nato pa se je vrnil v puščavniško življenje\, kjer dvajset let ni z nikomer spregovoril niti besedice. Drugič je prišel malo pred smrtjo\, in sicer na prošnjo sv. škofa Atanazija (god 2. maj)\, da bi tam branil pravo vero zoper arijance. \n  \n6.000 posnemovalcev?\nAnton je s svojim zgledom puščavniškega življenja pritegnil mnogo posnemovalcev puščavnikov\, po nekaterih virih približno 6.000. Pripisujejo mu številne čudeže\, napisal je tudi nekaj pisem. Pravijo mu tudi »Anton Veliki«. \nUmrl je leta 356 v Gornjem Egiptu\, star 105 let. \nNjegovo življenje je kmalu popisal njegov učenec sv. Atanazij Aleksandrijski in s tem spodbudil razcvet meništva. \nPozneje pa je nastalo veliko legend\, po zaslugi katerih je pogosto prikazan poleg prašičev\, kot simbol nečistosti\, ki jo je junaško premagoval. \n  \nUpodobitve \nUmetniki sv. Antona Puščavnika najpogosteje upodabljajo s prašičkom\, zvoncem in palico. Pogosto je obkrožen tudi z drugimi živalmi in demoni. \n  \nZakaj je upodobljen s prašičkom? \nObstojijo tri razlage o »Antonovem prašičku« \n1. razlaga: V puščavi ga je več let skušal hudobni duh z različnimi skušnjavami\, a ga je Anton končno premagal. Ker je za Jude prašič obredno nečista žival in simbol greha nečistosti\, so Antona začeli upodabljati s prašičem. \n»Nihče ne more priti v Božje kraljestvo\, ne da bi bil skušan. Odvzemi skušnjave in nihče ne bo odrešen.« (Anton Puščavnik\, Iz Izreki svetih starcev) \n2. razlaga: Po izročilu so včasih vaščani prašiče pasli na pašnikih zunaj naselij in pri tem eno od živali označili z zvoncem. Ta je običajno pripadala skupnosti in bila zaklana 17. januarja\, to je na god sv. Antona Puščavnika. Ta »Antonov prašiček« je zato v srednjem veku postal atribut svetnika. Tako je sv. Anton Puščavnik postal tudi zaščitnik prašičkov\, pa tudi kmetov in obrtnikov. \n \n3. razlaga\, ki je najverjetnejša. Sv. Antona Puščavnika so močno častili člani pobožne družbe hospitalitov ali antonianov. Darove za svoje oskrbovance so običajno zbirali sami\, pri čemer so imeli v rokah dolgo palico z zvončkom\, s katerim so opozarjali na svoj prihod. Pri tem so jim po mestnih ulicah dovolili voditi prašičke\, ki so jim bili podarjeni … \n  \nZavetnik \nJe zavetnik kmetov\, mesarjev in domačih živali (zlasti prašičev). Nanj se obračajo pri kožnih boleznih\, zastrupitvah\, kugi … \n  \nMolimo\nDobri Oče\, sv. Antonu Puščavniku si dal milost\, \nda ti je v puščavi služil s čudovitim življenjem. \nPo njegovi priprošnji naj se odpovedujemo sebi \nin tebe nad vse ljubimo. Amen. \n  \nCerkve v Sloveniji:\nSv. Antonu Puščavniku je pri nas posvečenih 33 cerkva in dve kapeli. \n\nŽupnijske CERKVE posvečene sv. Antonu Puščavniku:\n\n\n\nŠt.\nŽupnija (Škofija)\nKraj\n\n\n1.\nBilje (KP)\nBilje\n\n\n2.\nBrezovica (LJ)\nBrezovica pri Ljubljani\n\n\n3.\nDivača (KP)\nDivača\n\n\n4.\nHrpelje – Kozina (KP)\nHrpelje\n\n\n5.\nKorte (KP)\nKorte\n\n\n6.\nStoperce (CE)\nStoperce\n\n\n7.\nSv. Anton (KP)\nSv. Anton\n\n\n8.\nSv. Anton v Slovenskih Goricah (MB)\nCerkvenjak\n\n\n9.\nŠkrbina (KP)\nŠkrbina\n\n\n10.\nŠpitalič (LJ)\nŠpitalič\n\n\n11.\nŽelezniki (LJ)\nŽelezniki\n\n\n\nPodružnične CERKVE:\n\n\n\n\nŠt.\nŽupnija (Škofija)\nKraj\n\n\n1.\nBizeljsko (CE)\nDrenovec\n\n\n2.\nBovec (KP)\nČezsoča\n\n\n3.\nBrestanica  (CE)\nGornji Leskovec\n\n\n4.\nDobrava (LJ)\nOtoče (++)\n\n\n5.\nDobrnič (NM)\nDolenja Selca\n\n\n6.\nDragatuš (NM)\nGolek (++)\n\n\n7.\nKanal (KP)\nKanalski Vrh\n\n\n8.\nKnežak (KP)\nKoritnice\n\n\n9.\nKočevska reka (NM)\nŠtalcarji (pokopališka) – le zidovi\n\n\n10.\nKošana (KP)\nNeverke\n\n\n11.\nLaško (CE)\nRečica\n\n\n12.\nLjubljana – Podutik (LJ)\nLjubljana (Glinice)\n\n\n13.\nLuče ob Savinji (CE)\nPodvolovjek\n\n\n14.\nPodzemelj (NM)\nKrasinec (++)\n\n\n15.\nRavne na Koroškem (MB)\nRavne na Koroškem\n\n\n16.\nStari trg pri Ložu (LJ)\nBabna Polica\n\n\n17.\nSv. Lovrenc na Dravskem polju (MB)\nŽupečja vas\n\n\n18.\nŠentvid pri Stični (LJ)\nRdeči Kal\n\n\n19.\nŠoštanj (CE)\nSkorno\n\n\n20.\nTomaj (KP)\nŠepulje\n\n\n21.\nToplice (NM)\nMeniška vas\n\n\n22.\nVrhnika (LJ)\nVerd\n\n\n\nKAPELE\n\n\n\n\n1.\nKoprivnik v Bohinju (LJ)\nPokljuka – Goreljek\n\n\n2.\nRibnica (LJ)\nJelenov Žleb\n\n\n\n  \n  \nGradiva:\n \n\nSv. Anton Puščavnik (v ang.) – 4:33 min\n\n  \n \n\n O Antonu Puščavniku (v hrv.) – 2:23 min\n\n\n  \n\n O sv. Antonu Puščavniku – Pogled na KRAJE\, kjer je prebival (v nem.) – 10:00 min\n\n  \nDrugi svetniki dneva: \n\nBl. Anton Koprski\, redovnik\nSv. Sulpicij iz Bourgesa\, škof\nBl. Terezij Olivelli\, pravnik\, mučenec\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-anton-puscavnik-zakaj-s-prasickom/2027-01-17/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2021/01/Sv.-Anton-Puscavnik-.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20270118
DTEND;VALUE=DATE:20270119
DTSTAMP:20260604T214248
CREATED:20200114T130444Z
LAST-MODIFIED:20241209T061616Z
UID:10003943-1800230400-1800316799@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveta Marjeta Ogrska: Triletna v samostan
DESCRIPTION:Nekatere Marjete godujejo danes\, večina pa verjetno 20. julija\, ko se spominjamo sv. Marjete Antiohijske (god 20. julij)\, ki je ena od štirinajstih priprošnjikov v stiski. \n  \nIz življenja …\nZaobljubljeni otrok \nSv. Marjeta Ogrska je bila rojena leta 1242 na gradu Turoc v Klisi na Ogrskem (Madžarskem) kot deveta od desetih otrok ogrskemu kralju Beli IV. in kraljici Mariji Laskaris s cesarskega dvora v Carigradu. Leto dni pred Marjetinim rojstvom so Madžarsko prizadeli vpadi Mongolov in oče Bela se je takrat za rešitev iz stiske zaobljubil\, da bo otroka\, ki se bo rodil\, posvetil Bogu. \n  \nŽivljenje mistikinje v samostanu \nTako so komaj triletno Marjeto že izročili dominikankam v Vespirmu. Pri dvanajstih letih je naredila redovne zaobljube v samostanu\, ki ga je zanjo dal postaviti njen oče na Zajčjem otoku (pozneje Marjetinem otoku) na Donavi blizu Budimpešte\, v katerem je ostala vse do svoje smrti. \nMarjeta se je popolnoma posvetila Kristusu\, asketskemu življenju\, služenju bolnim in delom usmiljenja. Moč za svoje delo je črpala iz evharistične daritve. Veliko je premišljevala Jezusovo trpljenje. Gojila je pobožnost do Marije in prebirala Sveto pismo. \nJe ena največjih srednjeveških mistikinj tistega časa. \nUmrla je 18. januarja 1270\, stara komaj osemindvajset let. \n  \nČudeži po smrti \nNjen grob so kmalu obiskovali številni verniki in romarji od vsepovsod in začela so se številna uslišanja in čudeži. \n  \nZavetnica\nJe zavetnica pred poplavami\, v spomin na dogodek\, ko je čudežno ustavila poplave na Donavi. \n  \nUpodobitve\nSv. Marjeto Ogrsko umetniki upodabljajo kot dominikanko z lilijo in knjigo v roki\, včasih tudi s stigmami. Pogosto je ob njej krona. \n  \n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/marjeta-ogrska-ze-triletna-v-samostan/2027-01-18/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/01/01.-18.-sv.-Marjeta-Ogrska1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20270119
DTEND;VALUE=DATE:20270120
DTSTAMP:20260604T214248
CREATED:20200114T133031Z
LAST-MODIFIED:20241209T061955Z
UID:10003948-1800316800-1800403199@portal.pridi.com
SUMMARY:Friderik I. Baraga: Slovenski misijonar med Indijanci
DESCRIPTION:Morda bomo Slovenci kmalu 19. januarja obhajali god Ireneja Friderika Barage\, velikega misijonarja med ameriškimi Indijanci in našega svetniškega kandidata. \n  \nIz življenja …\nČBs Friderik Irenej Baraga je bil rojen 29. junija 1797 v gradu Mala vas (danes Knežja vas) pri Dobrniču. Ko je bil dveleten\, se je družina preselila v grad Trebnje. \nV času šolanja je v Ljubljani stanoval pri dr. Juriju Dolinarju\, laičnem profesorju v škofijskem semenišču\, in se je učil več jezikov. Bil je tudi zaročen\, a Bog je odločil drugače. \n  \nPreobrat ob srečanju s svetnikom\nKo je šel leta 1816 študirati pravo na Dunaj\, se je tam seznanil s sv. Klemenom Mario Dvoržakom. Pod njegovim duhovnim vodstvom se je odločil za duhovniški poklic in se v Ljubljani vpisal v bogoslovje: Leta 1823 je prejel duhovniško posvečenje. \n»Svetost ne obstoji v tem\, da bi služili Bogu\, kjer bi sami hoteli\, ampak kjer Bog hoče in kakor Bog hoče.« (Baraga) \nKaplanoval je v Šmartinu pri Kranju in Metliki. \n\nIndijanski škof\nLeta 1830 je odšel v Ameriko misijonarit med Indijance. Najprej je uspešno misijonaril med Indijanci iz roda Otava in se učil otavščine\, nato pa še med Indijance rodu Očipve. Leta 1853 je bil posvečen v škofa v Cincinnatiju v Ohiu\, njegovo prvo škofovsko mesto je bilo Sault Ste. Marie\, ki pa ga je kasneje prenesel v Marquette. Da bi dobil novih misijonarjev\, je leta 1854 prišel v Evropo. Baraga ni nikoli meril daljav\, kadar je šlo za rešitev duš. Večkrat je med potjo spal na snegu\, da je prišel do ljudi. Zaradi naporov je začel bolehati. Umrl je 19. januarja 1868. Pokopan je v marquettski stolnici. \n  \nDela\nNapisal je več slovenskih in indijanskih nabožnih knjig ter pomembno knjigo Geschichte\, Charakter\, Sitten und Gebräuche nordamerikanischen Indianer (Zgodovina\, značaj\, šege in običaji severnoameriških Indijancev)\, s katero je Evropejce seznanil o Indijancih. Pomembni sta predvsem njegova slovnica in slovar očipvejskega jezika. Bil je tudi dober risar in slikar … \n  \nPostopek za beatifikacijo\nŠkofijski postopek za njegovo beatifikacijo so vodili v škofiji Marquettu\, kjer je deloval. Leta 2012 je kardinalska komisija potrdila junaško stopnjo kreposti škofa Baraga. Tako je papež Benedikt XVI. 10. maja 2012 odobril\, da škofa Friderika Ireneja Baraga odslej smemo klicati častitljivi Božji služabnik. Za njegovo beatifikacijo je potrebno le še priznanje čudeža na njegovo priprošnjo. \n  \nMolitev za beatifikacijo\nVsemogočni Bog\, Oče luči\,\nki od tebe pride vsak dober dar\nin ki si nam po svojem častitljivem služabniku\nškofu Frideriku Ireneju Baragu\nposlal tako velikega misijonarja\, učitelja in pastirja\,\nusliši naše pobožne molitve in poveličaj ga\,\nda bo pred vesoljno Cerkvijo prištet k zveličanim. \nTo prosimo po Kristusu\, našem Gospodu.\nAmen. \nOče naš… Zdrava Marija… Slava Očetu… \nNa Baragovo priprošnjo mi podeli milost\, za katero prosim … \n\nGradiva:\n\nRADIJSKA IGRA ob slikicah za otroke – 1:20:07 min\n\n  \n \n\nOratorijska HIMNA 2018 s koreografijo – 1:51 min\n\n  \n \n\nPREDSTAVA Le eno je potrebno ob 150 letnici smrti Barage – 20:45 min\n\n  \n\nŠMARNICE F. Baraga \n\n  \n\nFILM – odlomki iz napovednika (v ang.) – 0:40 min \n\n  \nVeč na spletni strani škofije Marquette (ZDA) >>> \n\nDrugi svetniki dneva:\n\nSv. Germanik\, mučenec\n\n  \nFoto: Zajem zaslona \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/friderik-irenej-baraga-bil-je-ze-zarocen/2027-01-19/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/01/Baraga-Friderik2.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20270120
DTEND;VALUE=DATE:20270121
DTSTAMP:20260604T214248
CREATED:20200114T152351Z
LAST-MODIFIED:20260204T062500Z
UID:10003953-1800403200-1800489599@portal.pridi.com
SUMMARY:Sv. Fabijan in Sebastijan: V življenju nista bila skupaj
DESCRIPTION:Sv. Sebastijan (Boštjan) je že od nekdaj v družbi s sv. Fabijanom\, čeprav svetnika v življenju nista imela nobene zveze.  \nDruži ju le dan smrti ali dan prenosa relikvij v nov grob in skupno češčenje.  \nOba hkrati kličemo tudi v litanijah vseh svetnikov. \n\n“Sv. Fabijan in Sebastijan sok v drevju poženeta.” \n  \n \nSv. Fabijan\nSv. Fabijan je bil leta 236 izvoljen za papeža. Zgodovinar Evzebij pripoveduje\, da je namig za njegovo izvolitev prišel iz nebes. Ko je rimska krščanska občina iskala novega papeža\, in se je na Fabijanovo glavo usedel golob\, so zbrani to razumeli kot Božje sporočilo in ga izvolili za papeža. \nCerkev je modro vodil štirinajst let. Rimsko skupnost je razdelil na sedem delov (pokrajin)\, ki jih je upravljalo sedem diakonov; eden od njih je bil tudi sv. Lovrenc. Sedmim diakonom\, ki so skrbeli vsak za svoj del mesta\, je dal pomočnike (subdiakone)\, ki so zbiral informacije in beležili dejanja mučencev. Fabijan je začel preurejati podzemne grobnice\, danes znane kot Kalistove katakombe. \nPapež Fabijan je bil prva žrtev cesarja Decija\, ki je zavladal leta 249\, in je začel preganjati kristjane. Cesar je papežu Fabijanu sodil sam\, in sicer 20. januarja 250. Pokopan je v Kalistovih katakombah\, kjer je še danes mogoče videti njegovo fresko. \nUpodabljajo ga kot papeža s tiaro in golobom na glavi\, poleg ima tudi meč in palmo. \nSv. Fabijan je zavetnik vodovodarjev\, kovačev in lončarjev. \n  \nSv. Sebastijan (Boštjan)\n \nDrugi mučenec\, ki se ga danes spominjamo\, pa je sv. Boštjan. Po legendi je bil Boštjan vojak v službi cesarja Dioklecijana in skrit kristjan. Ko se je začelo preganjanje kristjanov\, je obiskoval ječe\, v katere je kot rimski vojak imel prost dohod\, in v njih tolažil svoje brate v veri in jih krepčal za poslednji boj. \nKo so njegova dejanja odkrili\, ga je Dioklecijan obsodil na grozno smrt\, ki je naslikana v številnih različicah. Privezali so ga h kolu\, spretni strelci pa so s puščicami streljali vanj. To je bilo 20. januarja po letu 250. \nUpodabljajo ga privezanega na steber in s puščicami v telesu\, včasih tudi s palmo. \nSv. Boštjan je bil v zgodnjih stoletjih prvi zavetnik zoper kugo\, pozneje pa skupaj s sv. Rokom\, ki je polagoma stopil na njegovo mesto. Sv. Botšjan je priprošnjik zoper kužne in nenadne nalezljive bolezni. Je zavetnik vojakov\, lovcev … \n  \nCerkve v Sloveniji\n\nObema\, sv. Fabijanu in sv. Boštjanu je posvečenih 6 cerkva. \n\nSv. Fabijan in Sebastijan (Boštjan)\n\nPODRUŽNIČNE cerkve posvečene sv. Fabijanu in sv. Boštjanu:\n\n\n\nŠt.\nŽupnija (Škofija)\nKraj\n\n\n1.\nDobova (škofija CE)\nMostec\n\n\n2.\nKranj /Sv. Boštjan\, Fabijan in Rok/ (nadškofija LJ)\nna Pungartu\n\n\n3.\nLoka pri Zidanem mostu (škofija CE)\nPolana\n\n\n4.\nPodgraje (škofija KP)\nFabci\n\n\n5.\nStari trg ob Kolpi (škofija NM)\nPredgrad\n\n\n6.\nVinica (škofija NM)\nGornji Suhor\n\n\n\n\n  \nSv. Sebastijan (Boštjan)\nSamo sv. Boštjanu pa je posvečenih še 9 cerkva kot je razvidno sledečih tabel. \n\nŽUPNIJSKA cerkev posvečena sv. Boštjanu:\n\n\n\nŠt.\nŽupnija (Škofija)\n\n\n1.\nPečarovci (škofija MS)\n\n\n\nPODRUŽNIČNE cerkve posvečene sv. Boštjanu:\n\n\n\nŠt.\nŽupnija (Škofija)\nKraj\n\n\n1.\nBrestanica (škofija CE)\nBrestanica\n\n\n2.\nČrnomelj (škofija NM)\nMestna Loza\n\n\n3.\nDravograd (nadškofija MB)\nSv. Boštjan\n\n\n4.\nIlirska Bistrica  (škofija KP)\nZarečje\n\n\n5.\nKlanec (škofija KP)\nPetrinje\n\n\n6.\nKomenda (nadškofija LJ)\nMoste\n\n\n7.\nSv. Peter pod Svetimi gorami (škofija CE)\nSvete gore\n\n\n8.\nŽetale (škofija CE)\nRogatnica\n\n\n\n\n  \nGradiva:\n \n\nSv. Fabijan in Boštjan (v hr.) – 1:51 min: https://www.youtube.com/watch?v=n311HRw7BOU\n\n  \n  \nDrugi svetniki dneva: \n\nEvtimij Veliki\, puščavnik\, opat\nJožef Nascimbeni\, duhovnik\nMarija Kristina brezmadežnega spočetja\, redovnica\, ustanoviteljica\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-fabijan-in-sebastijan-sta-se-poznala/2027-01-20/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/01/sv.-Fabijan-in-Bostjan-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20270121
DTEND;VALUE=DATE:20270122
DTSTAMP:20260604T214248
CREATED:20200114T154225Z
LAST-MODIFIED:20241209T062549Z
UID:10003958-1800489600-1800575999@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveta Neža: Zavetnica devic\, zaročencev\, otrok\, živali (zlasti ovac)
DESCRIPTION:Na slovenskem je znan pregovor\, da sv. Neža kuram rit odveže (da začno nesti).  \nSv. Neža (Angeza) je bila ena izmed najbolj slavnih krčanski devic. V svojih spisih so jo slavili tudi največji cerkveni pisci kot sv. Ambrož Milanski (god 7. december)\, sv. Hieronim (god 30. september)\, sv. Avguštin (god 28. avgusta). \nKomaj 12-letna je izpričala ljubezen do Kristusa z mučeniško smrtjo.\n \n  \nObičaji\nPrvi krščanski rimski cesar Konstantin Veliki je na grobu sv. Neže v Rimu zgradil nekaj desetletij po njeni smrti veličastno baziliko.  \nŠe danes v tej cerkvi ob Nomentanski cesti vsako leto na god svete Neže blagoslovijo dva jagenjčka\, ki ju potem zakoljejo na veliki petek v spomin na velikonočno jagnje Jezusa Kristusa\, iz njune volne pa stkejo palije za nadškofe in metropolite. \n  \nIz življenja …\nPo starem izročilu se je rodila leta 237/291 v plemiški rimski družini. Že od otroštva je bila kristjanka in Kristusu obljubila večno devištvo. \nKer je bila bogata in lepa\, je imela pri dvanajstih letih številne občudovalce\, ki pa jih je odklanjala. Zasnubil jo je celo sam sin rimskega cesarskega namestnika. Neža je zaroko odklonila\, češ da je že zaročena z nebeškim Ženinom. \n \nKo je užaljeni ženin podrobneje ugotovil\, da je Neža kristjanka\, jo je naznanil oblastem. Biti kristjan je bilo v tedanji dobi preganjanja zločin proti državnemu redu. Nežo so obtožili in privedli na sodišče\, kjer pa je neustrašno pričevala o veri in deviškosti. Njen notranji žar je bil močnejši od vseh groženj in bolečin. Ker pa je bila usmrtitev devic nezakonita\, so jo najprej odpeljali v bordel\, kjer jo je želel prefektov sin posiliti\, a je mrtev padel po tleh. Neža ga je z molitvijo obudila\, in zaradi česar je bila obtožena čarovništva in obsojena na smrt. Na koncu naj bi jo neki vojak zabodel z mečem oz. ji odsekal glavo – umrla je kot jagnje\, leta 250/304 v Rimu\, stara komaj 12 ali 13 let. \nLjudje so občudovali njen pogum pri komaj trinajstih letih. Čeprav je bila še zelo mlada\, je bila duhovno zrela in se zavedala svojih večnih vrednot. Izročilo pravi\, da se je osem dni po svojem koncu prikazala staršem z jagnjetino v roki in jih potolažila z veliko slavo\, ki si jo je zaslužila s svojo mučeniško smrtjo. Njeno češčenje se je hitro razširilo\, njeno ime se nahaja v rimskem kanonu. V njeno čast je bila v Rimu nad njenim grobom postavljena velika bazilika\, darovalka pa je bila Konstancija\, hči cesarja Konstantina. \n  \nZavetnica\nNjeno ime Agnes razlagajo iz lat. besede agnus\, ki pomeni “jagnje”\, ki ima pri kristjanih simboličen pomen. \nSv. Neža je zavetnica deviške čistosti; devic\, zaročencev\, vrtnarjev\, otrok\, žrtev posilstva\, živali (zlasti ovac)\, pastirjev. Kmetje so Neži zaupali tudi kure\, kar kaže pregovor Sveta Neža kuram rit odveže. \n  \nUpodobitve\nUpodabljajo jo kot mlado dekle s palmo in jagnjetom kot simbolom deviškosti in nedolžnosti; upodabljajo jo tudi na grmadi. \n  \nMolimo\nVsemogočni Bog\, slabotne v očeh tega sveta si izbiraš\, \nda ponižaš mogočne. \nKo obhajamo god svete mučenke Neže\, nam daj\, \nda jo bomo posnemali v neomajni veri. Amen \n\nCerkve v Sloveniji posvečene sv. Neži\n\nNa slovenskih tleh je sv. Neži posvečenih 19 cerkva ter ena kapela\, sicer pa pri nas skorajda ni baročne cerkve brez njenega kipa ali slike. \n\nŽUPNIJSKA cerkev posvečena sv. Neži:\n\n\n\nŠt.\nŽupnija (Škofija)\n\n\n1.\nSela pri Kamniku (LJ)\n\n\n\nPODRUŽNIČNE cerkve:\n\n\n\nŠt.\nŽupnija (Škofija)\nKraj\n\n\n1.\nBlagovica (LJ)\nGolčaj\n\n\n2.\nDobovec (LJ)\nKum\n\n\n3.\nDobrnič (NM)\nKnežja vas\n\n\n4.\nDobrova (LJ)\nBrezje\n\n\n5.\nFram (MB)\nFram\n\n\n6.\nGriže (CE)\nLiboje\n\n\n7.\nHinje (NM)\nLopata\n\n\n8.\nHinje (NM)\nSeč\n\n\n9.\nKovor (LJ)\nBrezje pri Tržiču\n\n\n10.\nRaka (NM)\nVrh\n\n\n11.\nSele pri Slovenj Gradcu (MB)\nVrhe\n\n\n12.\nSevnica (CE)\nZagradec (Čanje)\n\n\n13.\nSkopo (KP)\nKrajna vas (++)\n\n\n14.\nSv. križ – Gabrovka (NM)\nVodice\n\n\n15.\nŠentrupert (NM)\nZaloka\n\n\n16.\nVače (LJ)\nGornja Slivna\n\n\n17.\nZagorje ob Savi (LJ)\nBukovje\n\n\n18.\nZreče (MB)\nGolika\n\n\nKAPELA:\n\n\n\n1.\nRadovica (NM)\nBoldraž\n\n\n\n\nGradiva:\n \n\nSv. Neža (v hrv.)\n\n  \n \n\nSv. Neža (v ang.) – 1:47 min\n\n  \n \n\nSv. Neža (v ang.) – 2:43 min\n\n  \n \n\nZgodba za otroke o sv. Neži (v ang.) – 9:39 min\n\n  \nDrugi svetniki dneva: \n\nEpifanij Pavijski\, škof\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-neza-kot-jagnje-v-zakol/2027-01-21/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/01/01.-21.-Sv.-Neza1-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20270122
DTEND;VALUE=DATE:20270123
DTSTAMP:20260604T214248
CREATED:20200115T152806Z
LAST-MODIFIED:20241209T062801Z
UID:10003963-1800576000-1800662399@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Vincencij: Zavetnik vinogradnikov
DESCRIPTION:Sv. Vincencij iz Saragoze\, diakon in mučenec v času cesarja Dioklecijana\, je zavetnik vinogradov in vinogradnikov. Ta dan v vinogradih začne z rezjo vinske trte.  \n\nPregovori\nČe na Vinka sonce sveti\, bo dosti rujnega vinca v kleti. \nČe na sv. Vincencija od strehe kaplja\, bo obilo vina.    \nVrabci imajo na Vincencijevo zaroko\, na Balantovo (Valentinovo\, 14. febr.) pa poroko.  \n\nIz življenja …\nSv. Vincencij iz Saragoze je najbolj znan španski mučenec. Pod vodstvom tamkajšnjega Valerija\, škofa v Saragozi je v svetih znanostih močno napredoval. Posvečen je bil v diakona. Ker je bil izvrsten pridigar\, je smel razlagati Božjo besedo po škofiji – škof je imel namreč govorno napako. Upravljal je tudi z materialnimi sredstvi škofije in skrbel za revne\, kar je bila včasih pač služba diakonov. \nKo se je v začetku 4. stoletja začelo preganjanje kristjanov\, so oba okoli leta 304 zgrabili in odvlekli v Valencio\, kjer so ju dolgo zadržali v zaporu. Vztrajno sta se upirala vsem poskusom\, da bi ju odvrnili od krščanstva. Vincencij je v imenu škofa govoril tako prepričljivo in spretno\, so ga dali mučiti\, škofa Valerija pa izgnali v Galijo\, kjer je tudi umrl. \nVincencij je umrl mučeniške smrti; križali so ga\, pekli na ražnju\, bičali …\, vendar ga niso mogli s tem odvrniti od vere … Na koncu je podvrgel bolečinam in umrl mučeniške smrti. Njegovo truplo so hoteli dati pticam ujedam\, a so ga ubranili krokarji. Zato so nanj navezali mlinski kamen in ga potopili v morje\, a ga je kmalu naplavilo na obalo\, tako da so ga imeli kristjani priložnost vzeti. Pokopala ga je pobožna vdova. \n  \n \nZavetnik \nJe zavetnik vinogradnikov\, steklarjev\, mornarjev …\, pa tudi Valencije\, Zaragoze in Portugalske. \n  \nUpodobitve \nUpodabljajo ga kot mladega diakona s palmo\, knjigo\, križem ali grozdom. Včasih je ob njem mlinski kamen\, raženj ali krokar. \n  \nGradiva:\n \n\n  \nDrugi svetniki dneva:\n\nSv. Anastazij\, mučenec\nGl. Lavra Vicuna\, devica\nGl. Remigij del Papiol\, redovnik\, mučenec (blaženi 2015)\nSv. Teodolinda\, kraljica\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-vincencij-za-vinogradnike-strong/2027-01-22/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/01/sv.-Vinko-iz-S.-1.jpg
END:VEVENT
END:VCALENDAR