BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//Zavod za pastoralno dejavnost Pridi.com - ECPv6.15.15//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-WR-CALNAME:Zavod za pastoralno dejavnost Pridi.com
X-ORIGINAL-URL:https://portal.pridi.com
X-WR-CALDESC:Dogodki za Zavod za pastoralno dejavnost Pridi.com
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:Europe/Ljubljana
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20280326T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20281029T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20290325T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20291028T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20300331T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20301027T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20310330T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20311026T010000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20291103
DTEND;VALUE=DATE:20291104
DTSTAMP:20260609T210640
CREATED:20201031T163222Z
LAST-MODIFIED:20251128T115658Z
UID:10004344-1888358400-1888444799@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Viktorin Ptujski: Prvi razlagalec Svetega pisma
DESCRIPTION:Viktorin Ptujski je bil cerkveni oče\, škof na teritoriju današnjega slovenskega ozemlja ob koncu 3. stoletja. Velja za prvega latinskega eksegeta (razlagalca) Svetega pisma. Da ga Slovenci bolje ne poznamo in častimo\, je “krivo” večstoletno napačno prepričanje\, češ da je bil škof v francoskem mestu Poitiers\, in ne v Ptuju.  \nŠele z zgodovinopisnimi popravki in s posredovanjem bl. Antona Martina Slomška v Vatikanu\, ki je leta 1848 dosegel\, da se sme Viktorinu v mariborski škofiji izkazovati javna čast pri bogoslužnih opravilih\, se je češčenje Viktorina začelo tudi pri nas. \n  \nIz življenja …\n \nSv. Viktorin Ptujski se je rodil okoli leta 240. O njegovem izvoru obstajajo različne teze: po eni naj bi prišel z vzhoda\, iz Grčije\, saj sv. Hieronim omenja\, da je bolje znal grško kot latinsko. Po drugi domnevi pa naj bi bil domačin. \nBil je škof v rimskem mestu Petovio\, današnjem Ptuju\, ob koncu 3. stoletja. Petoviona je tedaj štela preko 30.000 prebivalcev\, od tega je bilo verjetno okrog tisoč vernikov. \nVero je širil z govorjeno in pisano besedo\, zaradi česar ga uvrščamo tudi med prve znane literarne ustvarjalce na našem ozemlju. Bil je prvi latinski ekseget. Njegovi spisi so močno vplivali na nadaljnjo latinsko svetopisemsko eksegezo. Ohranila sta se le dva spisa: O zgradbi sveta in Razlaga Razodetja. \nBil je zelo izobražen in vzornega življenja. \nUmrl je 2. novembra 303 med Dioklecijanovim preganjanjem kristjanov\, in sicer mučeniške smrti – domnevno z obglavljenjem. \n  \nUpodobitve\nUmetniki sv. Viktorina najpogosteje upodabljajo v škofovski obleki s palmovo vejo in mečem v roki. \n  \nGradiva:\n\nViktorin Ptujski in deset devic: http://oddaje.ognjisce.si/ocetjevveri/2013/11/14/11-oddaja-viktorin-ptujski-in-deset-devic\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-viktorin-ptujski-prvi-razlagalec-svetega-pisma-na-nasih-tleh/2029-11-03/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/10/11.-3.-Viktorin-Ptujski1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20291106
DTEND;VALUE=DATE:20291107
DTSTAMP:20260609T210640
CREATED:20201104T080223Z
LAST-MODIFIED:20251128T124731Z
UID:10004350-1888617600-1888703999@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Lenart: Zavetnik živine in kmetov
DESCRIPTION:Sv. Lenart je eden izmed najbolj priljubljenih svetnikov v Franciji in deželah srednje Evrope. Menijo\, da mu je posvečenih okoli 600 cerkva.  \nŽe zgolj v Sloveniji mu jih je posvečenih skoraj 60.  \nZakaj je tako priljubljen? \n  \nIz življenja …\nSv. Lenart se je rodil okoli leta 500 v Orleansu v plemiški družini\, ki je bila v prijateljskih odnosih s krščanskim frankovskim kraljem Klodvikom. Vzgajali so ga za viteza\, a je kasneje postal kraljev svetovalec. Na dvor pa je zahajal tudi reimski nadškof sv. Remigij (god 1. oktober)\, ki je sv. Lenarta seznanil s krščanstvom in ga kasneje tudi krstil. \nSv. Lenart je kasneje postal puščavnik v gozdu blizu Limogesu v Franciji. V svoji puščavniški celici je živel molitveno in spokorno samotarsko življenje. Postal naj bi škof v Reimsu (nekateri viri poročajo\, da je dejansko prejel tudi škofovsko posvečenje)\, a on se je odločil\, da bo ostal puščavnik. K njemu so prihajali številni iskalci pomoči; pridigal je in zdravil. \nŠe posebno skrb pa je imel za jetnike. Za mnoge je pri kralju dosegel izpustitev. Včasih so jetniki zgolj izgovarjali njegovo ime in okovi so jim odpadli. Le te so potem prinesli sv. Lenartu v njegovo puščavniško celico.  \nTe verige so kasneje njegovi častilci razlagali kot verige za govedo\, zaradi česar je sv. Lenart kasneje postal zavetnik živine in kmetov. \nIzročilo pripoveduje\, kako je sv. Lenart nekoč s svojimi molitvami pomagal noseči kraljici\, ki je imela v bližini njegove puščavniške celice med lovom njenega moža popadke\, da je srečno rodila sina. V zahvalo mu je kralj Klodvik podaril del zemljišča\, na katerem je kmalu zrasla cerkev\, posvečena Materi Božji\, zraven cerkve pa nov samostan\, okoli katerega se je razvilo mestece Saint-Léonard-de-Noblat. Tu so nekdanje jetnike izučili rokodelska dela\, da so si lahko pošteno služili svoj vsakdanji kruh. \nSv. Lenart je svojo skupnost vodil kot opat vse do svoje smrti leta 559. \n  \nUpodobitve\nUmetniki ga najpogosteje upodabljajo kot opata v črnem meniškem oblačilu z razbitimi verigami\, knjigo\, voli ali konji. \n  \nZavetnik\nSv. Lenart je zavetnik kmetov\, jetnikov\, hlapcev\, ključavničarjev\, kovačev\, živine\, konjev\, porodnic\, za dober porod; je priprošnjik proti glavobolu in duševnim boleznim. \n  \nVremenski pregovor\n“Kakršno je vreme na Lenartovo\, tako bo do božiča.” \n  \nCerkve na Slovenskem\nPri nas je sv. Lenartu posvečenih 59 cerkva (17 župnijskih\, 42 podružničnih). \n  \nŽUPNIJSKE CERKVE posvečene sv. Andreju:\n\n\n\nŠt.\nŽUPNIJA (Škofija)\n\n\n1.\nBukovo (KP škofija)\n\n\n2.\nCol (KP škofija)\n\n\n3.\nČrni vrh (LJ nadškofija)\n\n\n4.\nJesenice (LJ nadškofija)\n\n\n5.\nKropa (LJ nadškofija)\n\n\n6.\nLenart v Slovenskih Goricah (MB nadškofija)\n\n\n7.\nLoški Potok (LJ nadškofija)\n\n\n8.\nMozelj (NM škofija)\n\n\n9.\nNova Cerkev (CE škofija)\n\n\n10.\nNovo mesto – Sv. Lenart (NM škofija)\n\n\n11.\nSostro (LJ nadškofija)\n\n\n12.\nSpodnja Branica (KP škofija)\n\n\n13.\nSv. Lenart – Podgorci (MB nadškofija)\n\n\n14.\nSv. Lenart (LJ nadškofija)\n\n\n15.\nSv. Lenart nad Laškim (CE škofija)\n\n\n16.\nVolče (KP škofija)\n\n\n17.\nZabukovje (CE škofija)\n\n\n\n\nPODRUŽNIČNE CERKVE posvečene sv. Lenartu:\n\n\n\nŠt.\nŽUPNIJA (Škofija)\nNASELJE s cerkvijo\n\n\n1.\nBegunje pri Cerknici (LJ nadškofija)\nDobec\n\n\n2.\nBrežice (CE škofija)\nBrežice – frančiškani\n\n\n3.\nCerovo (KP škofija)\nDolenje Cerovo\n\n\n4.\nČemšenik (LJ nadškofija)\nVrhe\n\n\n5.\nČešnjice (LJ nadškofija)\nPšajnovica\n\n\n6.\nDob (LJ nadškofija)\nKrtina (++)\n\n\n7.\nDravograd (MB nadškofija)\nVič\n\n\n8.\nFara pri Kočevju (NM škofija)\nKrkovo\n\n\n9.\nGornji Grad (CE škofija)\nLenart pri Gornjem Gradu\n\n\n10.\nHoče (MB nadškofija)\nPivola / Pohorje\n\n\n11.\nIg (LJ nadškofija)\nGornji Ig\n\n\n12.\nKebelj (MB nadškofija)\nKoritno\n\n\n13.\nKostrivnica (CE škofija)\nDrevenik\n\n\n14.\nKred (KP škofija)\nStaro Selo\n\n\n15.\nMakole (MB nadškofija)\nMakole\n\n\n16.\nMavčiče (LJ nadškofija)\nJama\n\n\n17.\nMežica (MB nadškofija)\nPlat\n\n\n18.\nNovo mesto – Sv. Lenart (NM škofija)\nGotna vas\n\n\n19.\nPodbrdo (KP škofija)\nBača nad Podbrdom\n\n\n20.\nPreddvor (LJ nadškofija)\nBreg\n\n\n21.\nPtujska gora (MB nadškofija)\nPtujska gora (++)\n\n\n22.\nRaka (NM škofija)\nRavno\n\n\n23.\nRibnica (LJ nadškofija)\nNemška vas\n\n\n24.\nRibnica na Pohorju (MB nadškofija)\nRibnica na Pohorju (++)\n\n\n25.\nRibno (LJ nadškofija)\nBodešče\n\n\n26.\nRob (LJ nadškofija)\nKrvava Peč (++)\n\n\n27.\nSemič (NM škofija)\nKal\n\n\n28.\nStudeno (KP škofija)\nGorenje\n\n\n29.\nŠentjurij – Podkum (LJ nadškofija)\nRodež\n\n\n30.\nŠenturška gora (LJ nadškofija)\nSveti Lenart\n\n\n31.\nŠentvid pri Stični (LJ nadškofija)\nPungert\n\n\n32.\nŠmarjeta (NM škofija)\nKoglo Sela pri Zburah\n\n\n33.\nŠmartno pod Šmarno goro (LJ nadškofija)\nSpodnje Gameljne\n\n\n34.\nŠt. Ilj pod Turjakom (MB nadškofija)\nMislinja\n\n\n35.\nTrnje (KP škofija)\nKlenik\n\n\n36.\nTržišče (NM škofija)\nGabrijele (++)\n\n\n37.\nVače (LJ nadškofija)\nVaške Kandrše\n\n\n38.\nVišnja gora (LJ nadškofija)\nNova vas\n\n\n39.\nVrhnika (LJ nadškofija)\nMala Ligojna\n\n\n40.\nVrhnika (LJ nadškofija)\nStara Vrhnika (++)\n\n\n41.\nVrhnika (LJ nadškofija)\nVrhnika\n\n\n42.\nŽiri (LJ nadškofija)\nDobračeva (++)\n\n\n\n  \n  \nGradiva:\n \n\nSv. Lenart\, puščavnik (v hr.) – 2:40 min: https://www.youtube.com/watch?v=Tje9qpV5IBQ\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-lenart-priprosnjik-proti-dusevnim-boleznim/2029-11-06/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/11/11.-6.-Sv.-Lenart1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20291107
DTEND;VALUE=DATE:20291108
DTSTAMP:20260609T210640
CREATED:20201105T100225Z
LAST-MODIFIED:20241107T062643Z
UID:10003651-1888704000-1888790399@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Vilibrord: S svetniškim očetom
DESCRIPTION:Sv. Vilibrord je imel svetniškega očeta. Je zavetnik Luksemburga … \n  \nIz življenja …\nSv. Vilibrord je bil rojen leta 658 v Northumbriji v Angliji v plemiški družini. Njegov oče sv. Vilgis\, ki se je kmalu po njegovem rojstvu umaknil v puščavniško samostansko življenje\, je svojega sina poslal v benediktinski samostan Ripon. Vilibrord je okoli leta 678 postal menih v irskem samostanu Rathmelsigi\, pri tridesetih letih pa prejel mašniško posvečenje. \nLeta 690 je skupaj z nekaterimi sodelavci začel misijonsko delo v Friziji na levem bregu Rena. S podporo frankovskih vladarjev na eni strani in papeževo oporo na drugi strani ima velike zasluge za širitev vere na evropskem kontinentu tudi v kasnejših stoletjih. Papež ga je na izrecno željo Pipina II. posvetil v škofa\, da bi tako utrdil položaj Cerkve na evropskem severu. Ob tej priložnosti je sv. Vilibrord prevzel ime Klemen. Postal je škof v Utrehtu\, a stike z domovino je ves čas ohranil. Od tam je dobival prve sodelavce … Za časa življenja mu je uspelo pokristjaniti večji del Frizijcev. \nUmrl je 7. novembra 739 v samostanu Echternacht v Luksemburgu. \n  \nUpodobitve\nUpodabljajo ga kot škofa ali opata s knjigo\, otrokom\, palico s križem (čudežno naj bi priklical vodo iz tal)\, sodom\, modelom cerkve\, vodnjakom ali vrčem. Včasih so ob njem tudi maliki\, to pa zato ker se je boril proti poganstvu. \n  \nZavetnik\nJe priprošnjik proti epilepsiji\, kožnim boleznim in trzavici. Je zavetnik Luksemburga. \n  \nGradiva\n \n\nSv. Vilibrord (v ang.) – 1:36 min: https://www.youtube.com/watch?v=IB4pE4xbZck\n\n\nSv. Vilibrord (v ang.) – 4:55 min: https://gloria.tv/post/b4AtrExhu87G3tjidxEq6TL2h\n\n  \nFoto: Zajem zaslona\, https://www.youtube.com/watch?v=IB4pE4xbZck \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-vilibrord-kot-otrok-darovan-samostanu/2029-11-07/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/11/Vilibrord-.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20291111
DTEND;VALUE=DATE:20291112
DTSTAMP:20260609T210640
CREATED:20201109T110228Z
LAST-MODIFIED:20251128T094706Z
UID:10004317-1889049600-1889135999@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Martin: Eden najbolj priljubljenih škofov vseh časov
DESCRIPTION:Znan je pregovor\, da na martinovo »svet’ Martin nar’di iz mošta vin.« \n  \nKdo je bil sv. Martin?\nSv. Martin iz Toursa je v svojem življenju »prehodil pot« od poganskega vojaka do enega najbolj priljubljenih škofov vseh časov.  \nRodil se je okoli leta 315 na teritoriju današnjega Sombotela na Madžarskem. To pomeni\, da se je rodil dve leti potem\, ko je krščanstvo postalo svobodna vera v rimskem cesarstvu. Martinovi starši so bili pogani. Oče je bil častnik rimske vojske\, zato je bila tudi za Martina vojaška služba neizbežna. Pri dvanajstih letih se je začel zanimati za krščansko vero in postal katehumen. \n  \nRazpolovitev plašča\nProti svoji volji je postal vojaški častnik. Iz tega časa je dogodek\, ki je popolnoma spremenil Martinovo življenje. Pred mestnimi vrati je v mrzlem zimskem jutru zagledal premraženega berača\, ki je prosil miloščino. Ker pri sebi ni imel denarja\, je z mečem razpolovil svoj plašč in s polovico ogrnil reveža. To je bil začetek Martinovega spreobrnjenja. Iste noči se mu je v sanjah prikazal Jezus\, ogrnjen z darovano polovico plašča. Martin je tedaj zapustil vojaško službo in se oklenil škofa sv. Hiarija iz Poitiersa\, s katerim sta ustanovila samostan in začel »boj« je proti krivovercem. \n  \n \nGos ga je izdala\nKo so prebivalci Toursa leta 371 iskali novega škofa\, so izvolili sv. Martina\, ker so vedeli za njegovo ljubezen in pravičnost do vseh\, tako sužnjev kot najrevnejših. Ena od legend pravi\, da Martin zaradi skromnosti sploh ni želel sprejeti škofovske mitre\, zato se je skril pred odposlanci\, ki so prišli ponj. Toda v bližini je bila gos\, ki je s svojim gaganjem razkrila skromnega škofa. \nV 27-ih letih svoje škofovske službe je sv. Martin naredil veliko dobrega. Bil je dejaven škof in razširjevalec vere. \n  \nMartinova gos\nOb njegovem godu se pripravljajo Martinove pojedine s pokušino novega vina. Ne manjka pa tudi Martinova gos\, navadno z mlinci in rdečim zeljem\, ter seveda vino. Zakaj? \nPo legendi so gosi sv. Martina z gaganjem izdale\, ko se je skril pred ljudmi\, ki so ga želeli postaviti za škofa. Nekateri pa menijo\, da je bila gos tega dne že mnogo prej na jedilniku in da je šlo po vsej verjetnosti za daritveno žival. \n  \nPrvi svetnik nemučenec?\nPostal je eden izmed prvih svetnikov\, ki ni umrl mučeniške smrti. \nUmrl je 8. novembra leta 397 v kraju Candes\, ki leži severno od Toursa. Pokopali so ga 11. novembra. \n  \nUpodobitve\nUmetniki ga najpogosteje upodabljajo\, kako še kot vojak deli plašč z beračem\, redkeje kot škofa z gosko. \n  \nZavetnik\nJe zavetnik revnih\, jetnikov\, vojakov\, konjenikov\, konj\, vinogradnikov\, gostilničarjev\, domačih živali … \n  \nVremenski pregovori\nLjudska modrost je skozi stoletja spremljala god svetega Martina\, ki je v srcih ljudi povezal delo na polju\, praznovanje vina in hvaležnost za Božje darove. \nPregovori o vremenu in letini so odsev spoštovanja do narave in zaupanja v Boga\, ki skrbi za človeka: \n»Če je na Martina jasen in sončen dan\, bosta v treh dneh pobeljena hrib in plan.« \n»Če se oblači na Martina\, bo nestanovitna zima.« \n»Če sv. Martin listje obdrži\, huda zima sledi.« \n»Če Martinova gos po ledu plazi\, o božiču navadno po blatu gazi.« \n»Sv. Martin naj bo suh\, da pozimi raste kruh.« \n  \n  \nMolitev sv. Martina\nV moji zapuščenosti me obišči\, Gospod\,  \nv moji samoti me objemi\, v moji bedi me ozdravi.  \nSveto v meni naj prebudi moje čute\,  \nvid v meni naj vidi Tvoje stvarstvo\,  \nsluh v meni naj sliši peti angele.  \nŽelim živeti\, preživeti\, častiti te in te slaviti.  \nDaj mi moči\, poguma in Tvoje ljubezni.  \nPrebudi mi srce\, da ne bom sovražil\,  \nampak da bom odpuščal in  \nv Tvojem večnem miru živel. Amen. \n  \n  \nCerkve na Slovenskem\nPri nas je sv. Martinu posvečenih kar 85 cerkva (42 župnijskih\, 43 podružničnih)\, kot je razvidno iz spodnjih tabel. \n  \nŽUPNIJSKE CERKVE posvečene sv. Martinu:\n\n\n\nŠt.\nŽUPNIJA (Škofija)\n\n\n1.\nAvče (KP škofija)\n\n\n2.\nBled (LJ nadškofija)\n\n\n3.\nDob (LJ nadškofija)\n\n\n4.\nGrgar (KP škofija)\n\n\n5.\nHajdina (MB nadškofija)\n\n\n6.\nHrenovice (KP škofija)\n\n\n7.\nIg (LJ nadškofija)\n\n\n8.\nKamnica (MB nadškofija)\n\n\n9.\nKobilje (MS škofija)\n\n\n10.\nKostanjevica na Krasu (KP škofija)\n\n\n11.\nKranj – Šmartin (LJ nadškofija)\n\n\n12.\nLaško (CE škofija)\n\n\n13.\nLibeliče (MB nadškofija)\n\n\n14.\nLjubljana – Šmartno ob Savi (LJ nadškofija)\n\n\n15.\nMartjanci (MS škofija)\n\n\n16.\nMoravče (LJ nadškofija)\n\n\n17.\nNotranje Gorice (LJ nadškofija)\n\n\n18.\nOsek (KP škofija)\n\n\n19.\nPodzemelj (NM škofija)\n\n\n20.\nPoljane nad Škofjo Loko (LJ nadškofija)\n\n\n21.\nPonikva (CE škofija)\n\n\n22.\nSečovlje (KP škofija)\n\n\n23.\nSežana (KP škofija)\n\n\n24.\nSlivje (KP škofija)\n\n\n25.\nSrednja vas v Bohinju (LJ nadškofija)\n\n\n26.\nSromlje (CE škofija)\n\n\n27.\nSv. Martin na Pohorju (MB nadškofija)\n\n\n28.\nSv. Martin pri Vurberku (MB nadškofija)\n\n\n29.\nŠmartno ob Dreti (CE škofija)\n\n\n30.\nŠmartno ob Paki (CE škofija)\n\n\n31.\nŠmartno pod Šmarno Goro (LJ nadškofija)\n\n\n32.\nŠmartno pri Litiji (LJ nadškofija)\n\n\n33.\nŠmartno pri Slovenjem Gradcu (MB nadškofija)\n\n\n34.\nŠmartno v Brdih (KP škofija)\n\n\n35.\nŠmartno v Rožni Dolini (CE škofija)\n\n\n36.\nŠmartno v Tuhinju (LJ nadškofija)\n\n\n37.\nTeharje (CE škofija)\n\n\n38.\nTrbovlje (CE škofija)\n\n\n39.\nTrstenik (LJ nadškofija)\n\n\n40.\nUnec (LJ nadškofija)\n\n\n41.\nVelenje – Sv. Martin (CE škofija)\n\n\n42.\nŽiri (LJ nadškofija)\n\n\n\n\nPODRUŽNIČNE CERKVE posvečene sv. Martinu:\n\n\n\nŠt.\nŽUPNIJA (Škofija)\nNASELJE s cerkvijo\n\n\n1.\nBreznica (LJ nadškofija)\nŽirovnica\n\n\n2.\nBrje (KP škofija)\nSveti Martin\n\n\n3.\nBučka (NM škofija)\nBučka\n\n\n4.\nCerklje na Gorenjskem (LJ nadškofija)\nŠmartno\n\n\n5.\nČatež ob Savi (NM škofija)\nVelike Malence (++)\n\n\n6.\nDobrepolje – Videm (LJ nadškofija)\nPodpeč\n\n\n7.\nDobrova (LJ nadškofija)\nPodsmreka\n\n\n8.\nHinje (NM škofija)\nVeliko Lipje (++)\n\n\n9.\nKočevje (NM škofija)\nHrib  – porušena\n\n\n10.\nKoprivnica (CE škofija)\nVeliki Kamen\n\n\n11.\nLeskovec pri Krškem (NM škofija)\nVelika vas\n\n\n12.\nMetlika (NM škofija)\nMetlika\n\n\n13.\nMokronog (NM škofija)\nSlepšek\n\n\n14.\nPodgrad (KP škofija)\nSabonje (++)\n\n\n15.\nPolhov Gradec (LJ nadškofija)\nSetnik\n\n\n16.\nPrečna (NM škofija)\nZalog\n\n\n17.\nPredloka (KP škofija)\nZazid\n\n\n18.\nRadeče (LJ nadškofija)\nVrhovo (++)\n\n\n19.\nRadlje ob Dravi (MB nadškofija)\nSpodnja Vižinga\n\n\n20.\nSemič (NM škofija)\nTopličica – porušena\n\n\n21.\nSevnica (CE škofija)\nLamperče\n\n\n22.\nSočerga (KP škofija)\nTrebeše\n\n\n23.\nStari trg pri Ložu (LJ nadškofija)\nPodcerkev (++)\n\n\n24.\nŠentjanž (NM škofija)\nKal\n\n\n25.\nŠentjernej (NM škofija)\nGroblje\n\n\n26.\nŠentjurij pri Grosupljem (LJ nadškofija)\nGorenji Rogatec\n\n\n27.\nŠmarjeta (NM škofija)\nVinica\n\n\n28.\nŠturje (KP škofija)\nŽapuže\n\n\n29.\nToplice (NM škofija)\nLoška vas\n\n\n30.\nTrebelno (NM škofija)\nŠtatenberk\n\n\n31.\nTruške (KP škofija)\nLabor\n\n\n32.\nVelike Žablje (KP škofija)\nGaberje\n\n\n33.\nVeliki Gaber (LJ nadškofija)\nBič\n\n\n34.\nVišnja Gora (LJ nadškofija)\nZgornja Draga\n\n\n35.\nVrabče (KP škofija)\nGriže\n\n\n36.\nVransko (CE škofija)\nPodvrh\n\n\n37.\nZagorje (KP škofija)\nTabor\n\n\n38.\nZagradec (NM škofija)\nValična vas\n\n\n39.\nZreče (MB nadškofija)\nZlakova\n\n\n40.\nŽalna (LJ nadškofija)\nVeliko Mlačevo Boštanj (++)\n\n\n\nKAPELE: \n\n\n\n\n1.\nJavor (LJ nadškofija)\nJavor\n\n\n2.\nSrednja vas v Bohinju (LJ nadškofija)\nSpodnje Podjelje\n\n\n3.\nSv. Peter pod Svetimi gorami (CE škofija)\nSvete gore\n\n\n\n\n\nGradiva:\n\n3 VPRAŠANJA o sv. Martinu: Razpolovitev vojaškega plašča kaznivo dejanje?!\n\n  \n\nOb svetem Martinu: Bumerang dobrote (VIDEO)\n\n  \n \n\nSv. Martin in njegov plašč – Veroučni kotiček (v sl.) – 3:50 min: https://www.youtube.com/watch?v=BLWG8qQEk1s&list=PLuL_MDcWQgzzJYnR4idLP1fjNB3LOzygN&index=3\n\n  \n \n\nSv. Martin iz Toursa (v hr.) – 3:16 min: https://www.youtube.com/watch?v=AvAlmbSBUew\n\n  \n \n\nSv. Martin iz Toursa (v ang.) – 3:34 min: https://www.youtube.com/watch?v=rtpApoFt55U\n\n  \n \n\nSv. Martin iz Toursa ANIMIRANI FILM (v špan.) – 3:38 min: https://www.youtube.com/watch?v=fGkd73qlzj4\n\n  \nNaslovna foto: zajem zaslona\, https://www.youtube.com/watch?v=rtpApoFt55U\nFoto v prispevku: pixabay\nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-martin-naredi-iz-mosta-vin/2029-11-11/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/11/sv.-Martin-.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20291119
DTEND;VALUE=DATE:20291120
DTSTAMP:20260609T210640
CREATED:20201118T082636Z
LAST-MODIFIED:20241119T062218Z
UID:10003711-1889740800-1889827199@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveta Matilda: Kristusov slavček
DESCRIPTION:Sv. Matilda velja za eno glavnih mistikinj in podpornic čaščenja Srca Jezusovega. \nIz življenja …\nSv. Matilda se je rodila leta 1241 na Saškem kot tretja baronova hči. Njena starejša sestra sv. Jedrt (god 16. november) je bila opatinja samostana Helfta. Ko jo je sedemletna Matilda z materjo obiskala\, je želela tudi ona postati redovnica. \nV samostan je najprej prišla kot učenka\, kjer se je izšolala pri sv. Jedrt\, nato pa je vstopila v samostan kot redovnica. Sv. Matilda je bila v samostanu njena desna roka. Pela je tako lepo\, da so ji rekli »Kristusov slavček«. Redovnice so jo imele rade. Bila je vesele narave\, veliko je molila in še posebej goreče častila Srce Jezusovo. Mnogi so jo prosili za nasvet. Imela je videnja in mistična doživetja\, ki so jih zapisale redovnice in jih izdale v knjigi Knjiga posebne milosti. \nSv. Matildo so mučile razne bolezni\, pa tudi duhovna zapuščenost. Zadnjih osem let je bila večinoma priklenjena na bolniško posteljo. \nUmrla je 19. novembra 1299 v Helfti v Nemčiji\, stara skoraj 60 let. \nUpodobitve\nUmetniki sv. Matildo najpogosteje upodabljajo kot redovnico s knjigo\, na kateri je golob. \nZavetnica\nSv. Matilda je zavetnica slepih. \nGradiva:\n \n\nSv. Matilda (v hr.) – 2:22 min: https://www.youtube.com/watch?v=_Tj7uta81E0\n\nPripravila: dr. Brigita R. Perše
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-matilda-kristusov-slavcek/2029-11-19/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/11/11.-19.-Sv.-Matilda1a.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20291121
DTEND;VALUE=DATE:20291122
DTSTAMP:20260609T210640
CREATED:20201119T135334Z
LAST-MODIFIED:20241121T063951Z
UID:10003722-1889913600-1889999999@portal.pridi.com
SUMMARY:Praznik: Darovanje device Marije
DESCRIPTION:Darovanje device Marije je pravzaprav spomin\, ko je bila 21. novembra leta 543 posvečena cerkev sv. Marije Nove ob jeruzalemskem templju.  \nSčasoma se je spomin posvetitve bazilike spremenil v praznik Marijinega darovanja. \n  \nO prazniku …\nVzhodni kristjani slovesno praznujejo že od konca 7. stoletja ta praznik »posvetitve«\, s katero se je Marija popolnoma darovala Bogu že od prvih trenutkov svojega zemeljskega življenja. Na Zahodu je praznik znan od 11. stoletja dalje. Leta 1472 ga je papež Sikst IV. vpeljal za vso Cerkev. \nO darovanju device Marije Sveto pismo ne poroča\, pač pa ga omenja Jakobov protoevangelij. V njem je zapisano\, da sta Joahim in Ana svojo triletno hči Marijo pripeljala v tempelj\, da bi izpolnila zaobljubo\, ki sta jo bila naredila v času pred njenim rojstvom. Dolgo namreč nista mogla imeti otrok. Marija se je rodila šele potem\, ko se je Ana zaobljubila\, da če bo rodila otroka\, ga bo darovala službi v templju. Ker je bila molitev uslišana\, je bila s tem zaobljuba izpolnjena. Po izročilu je Marija v templju služila vse do dneva Marijine zaroke z Jožefom (god 23. januar). To je že v 8. stoletju v Carigradu postal Marijin god. \n  \nGradiva:\n \n\nDarovanje device Marije (v ang.) – 1:50 min: https://www.youtube.com/watch?v=kbrkpBNbhaY\n\n  \n \n\nDarovanje Marije (v ang.) – 2:02 min: https://www.youtube.com/watch?v=VgyZ9e8YX2M\n\n  \nFoto: zajem zaslona: https://gloria.tv/post/poH3tyNgBSeY2cbj9jYWL6XZ4\nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/praznik-darovanje-device-marije/2029-11-21/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/11/Marijino-darovanje-.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20291125
DTEND;VALUE=DATE:20291126
DTSTAMP:20260609T210640
CREATED:20201124T181537Z
LAST-MODIFIED:20251128T134312Z
UID:10004352-1890259200-1890345599@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveta Katarina Aleksandrijska: Ena izmed 14-ih pomočnikov v stiski
DESCRIPTION:Sv. Katarina Aleksandrijska je ena izmed 14-ih pomočnikov v stiski. Spomin nanjo je ohranjen tudi v naših ljudskih pesmih. \n  \nIz življenja …\nNjen življenjepis je prepleten z legendami\, ki jo prikazujejo v zelo lepi podobi. \nSv. Katarina je živela v 3. stoletju v Aleksandriji v Egiptu. Bila je iz ugledne družine\, nekateri pravijo\, da celo iz kraljevske. Bila je zelo lepa in izobražena o delih največjih filozofov in antičnih učiteljev. O krščanski veri jo je poučil puščavnik in jo krstil. To je bil čas treh cesarjev\, ki so si razdelili veliko rimsko cesarstvo. Aleksandrija se je nahajala v cesarstvu Maksimina II.\, ki je preganjal kristjane. Sv. Katarina je pred cesarjem protestirala\, ker preganja kristjane. \nDa bi jo spametoval\, jo je cesar postavil pred učene filozofe in govornike\, sam pa ji obljubljal darila in jo celo zasnubil. Ker je sv. Katarina vse učene može prepričala za krščanske vrednote\, jih je cesar dal usmrtiti\, njo pa mučiti. Ker se ni želela odpovedati krščanski veri\, jo je obsodil na smrt s kolesi. \nNjeno telo so angeli odnesli na Sinaj\, kjer je še danes samostan\, ki je posvečen njej in kjer iz njenega groba teče zdravilno olje. \n  \nZavetnica\nSv. Katarina je zavetnica samskih deklet nad 25 let\, univerz in študentov\, filozofov\, znanstvenikov\, teologov\, braniteljev vere\, tiskarjev\, knjižničarjev in številnih drugih poklicev. Je priprošnjica  v raznih boleznih (migrena\, jecljanje …). \n  \nUpodobitve\nUmetniki sv. Katarino najpogosteje prikazujejo s kolesom\, mečem in palmo. \n  \nCerkve v Sloveniji\nPri nas je sv. Katarini posvečenih 32 cerkva\, od tega osem župnijskih\, kot je razvidno iz spodnje tabele. \n  \nŽUPNIJSKE CERKVE posvečene sv. Katarini:\n\n\n\nŠt.\nŽUPNIJA (Škofija)\n\n\n1.\nBorjana (KP škofija)\n\n\n2.\nBranica (KP škofija)\n\n\n3.\nKapla na Kozjaku (MB nadškofija)\n\n\n4.\nLendava (MS škofija)\n\n\n5.\nLom (LJ nadškofija)\n\n\n6.\nOtalež (KP škofija)\n\n\n7.\nRova (LJ nadškofija)\n\n\n8.\nSv. Katarina – Topol (LJ nadškofija)\n\n\n\n  \nPODRUŽNIČNE CERKVE posvečene sv. Katarini:\n\n\n\nŠt.\nŽUPNIJA (Škofija)\nNASELJE s cerkvijo\n\n\n1.\nBranik (KP škofija)\nPreserje\n\n\n2.\nBrdo (LJ nadškofija)\nRafolče (++)\n\n\n3.\nCirkulane (MB nadškofija)\nCirkulane\n\n\n4.\nDol pri Ljubljani (LJ nadškofija)\nZaboršt\n\n\n5.\nDole pri Litiji (LJ nadškofija)\nDobovica (++)\n\n\n6.\nGrosuplje (LJ nadškofija)\nMala Stara vas (++)\n\n\n7.\nLaško (CE škofija)\nKuretno\n\n\n8.\nLitija (LJ nadškofija)\nBreg\n\n\n9.\nNova Cerkev (CE škofija)\nLemberg\n\n\n10.\nPolšnik (LJ nadškofija)\nOstrež\n\n\n11.\nPostojna (KP škofija)\nVeliki Otok\n\n\n12.\nRadeče (LJ nadškofija)\nJelovo\n\n\n13.\nRečica ob Savinji (CE škofija)\nLačja vas\n\n\n14.\nSela pri Šumberku (NM škofija)\nŠumberk\n\n\n15.\nSemič (NM škofija)\nBrezova Reber (++)\n\n\n16.\nSv. Ema (CE škofija)\nNezbiše\n\n\n17.\nSv. Križ – Podbočje (NM škofija)\nFrluga\n\n\n18.\nŠenčur (LJ nadškofija)\nSrednja vas\n\n\n19.\nŠmihel pri Žužemberku (NM škofija)\nPlešivica – razvaline\n\n\n20.\nŠtjak (KP škofija)\nTabor – Štjaški\n\n\n21.\nTrbovlje (CE škofija)\nČeče\n\n\n22.\nVransko (CE škofija)\nČreta\n\n\n23.\nZasip (LJ nadškofija)\nHom\n\n\n24.\nZavratec (KP škofija)\nMedvedje Brdo\n\n\n\n  \nGradiva:\n \n\nSv. Katarina Aleksandrijska (v hr.) – 2:27 min: https://www.youtube.com/watch?v=r23nKNKePHM\n\n  \n \n\nSv. Katarina Aleksandrijska (v ang.) – 2:49 min: https://www.youtube.com/watch?v=5rQh9sraDvY\n\n  \n \n\nZgodba o sv. Katarini Aleksandrijski – animirani FILM (v ang.) – 11:11 min: https://www.youtube.com/watch?v=GCusjGlKVsg\n\n  \nFoto: zajem zaslona \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-katarina-aleksandrijska-zavetnica-znanstvenikov/2029-11-25/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/11/11.-25.-Sv.-Katarina-Aleksandrijska1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20291127
DTEND;VALUE=DATE:20291128
DTSTAMP:20260609T210640
CREATED:20201126T151224Z
LAST-MODIFIED:20241127T075025Z
UID:10003753-1890432000-1890518399@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Virgil: Apostol Karantanije\, zavetnik Slovenije
DESCRIPTION:Danes se spominjamo sv. Virgila\, benediktinskega meniha in salzburškega škofa\, ki je pomemben za nas Slovence. \n  \nIz življenja …\nSv. Virgil je bil rojen okoli leta 700 v plemiški družini na Irskem. V mladosti je bil deležen najboljše izobrazbe in odraščal v opatiji. Leta 743 se je v njem prebudila velika želja\, da bi bil misijonar in še istega leta zapustil rodni otok … \nNajprej je kot menih oznanjal evangelij v Franciji\, nato pa na Bavarskem\, Koroškem\, Štajerskem in v Panoniji. Po mučeniški smrti sv. Bonifacija\, apostola Nemčije\, je bil leta 755 posvečen za škofa v Salzburgu\, v današnji Avstriji. \nSv. Virgil je bil eden najbolj učenih mož svojega časa. V matematičnih znanostih je bil tako dober\,  da so ga rojaki imenovali kar »geometer«. Znan je bil tudi po svojih literarnih dejavnostih. \nUstanovil je več benediktinskih samostanov\, ki so postali pomembna živa središča duhovnega življenja in kulture. \nSv. Virgil je na prošnjo karantanskega kneza Boruta okrog leta 755  poslal sv. Modesta s skupino duhovnikov na Koroško\, ki si je izbral sedež pri Gospe Sveti. Zaradi te okoliščine je dobil naziv »apostol Koroške (Karantanije)«. Njegova blaga »irska« metoda misijonarjenja je našim deželam prinesla krščanstvo brez meča in nasilja\, s poukom in naukom. Upošteval je ljudski jezik in se naslanjal na domače poglavarje. \nArhitektura in umetnost sta se pod sv. Virgilom razcvetela: dokončal je salzburško stolnico in vanjo leta 774 prenesel relikvije sv. Ruperta\, prvega škofa tega sedeža. \nSvetnik je umrl na svojem škofovskem sedežu v Salzburgu 27. novembra 784. Pokopan je v stolnici. \n  \nUpodabljanje\nUmetniki sv. Virgila najpogosteje upodabljajo kot škofa z modelom cerkve\, posodo za denar ali globus. Največkrat ga upodabljajo skupaj s sv. Rupertom\, kateri ima ob sebi sod soli. \n\nZavetnik\nSv. Virgil je zavetnik Koroške\, Slovenije\, skupaj s sv. Rupertom pa tudi Salzburga. Je zavetnik otrok. \nSv. Virgil\, prosi za nas! \n  \nGradiva:\n \n\nSv. Virgil (v hr.) – 2:35 min: https://www.youtube.com/watch?v=5ifoKBFZpL0\n\n  \nFoto: zajem zaslona \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-virgil-apostol-karantanije/2029-11-27/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/11/11.-27.-Sv.-Virgil1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20291130
DTEND;VALUE=DATE:20291201
DTSTAMP:20260609T210640
CREATED:20201129T105801Z
LAST-MODIFIED:20251128T085526Z
UID:10004320-1890691200-1890777599@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Andrej: Prvi poklicani apostol\, glavni zavetnik mariborske nadškofije
DESCRIPTION:Apostol Andrej ribič\, pridigar in mučenec je priljubljen svetnik na slovenskih tleh. Je glavni zavetnik mariborske nadškofije. \n  \nIz življenja …\nApostol Andrej je večkrat omenjen v Svetem pismu: pri pomnožitvi kruha; ko so Grki želeli videti Jezusa ob njegovem slovesnem prihodu v Jeruzalemu. \nPo vnebohodu in binkoštih ga Sveto pismo ne omenja več\, za razliko od drugih apokrifnih spisov\, ki ga pogosto omenjajo. \n  \nIz Svetega pisma\nApostol Andrej je bil brat sv. Simona Petra. Oba sta bila ribiča ob Genezareškem jezeru\, živela pa sta v Kafarnaumu. V evangelijih piše\, da je bil Andrej prvi izmed apostolov\, ki jih je Jezus poklical\, zato ga vzhodna Cerkev imenuje Prvopoklicani. Sprva je sledil sv. Janezu Krstniku\, ki je oznanjal Mesijev prihod. Ko je Janez Krstnik v Jordanu pokazal na Jezusa in rekel: »Glejte\, Božje Jagnje«\, sta sv. Andrej in sv. Janez zapustila Krstnika in začela slediti Jezusu. V evangelijih piše\, da je sv. Andrej šel do svojega brata Simona\, ki se bo pozneje imenoval Peter (Skala)\, in mu rekel: »Našli smo Mesija« (Jn 1\,41). \n  \nPo binkoštih\nPo binkoštih je Andrej najprej oznanjal veselo oznanilo skupaj s svojim bratom. Kasneje so ga misijonarska potovanja vodila po raznih krajih okoli Črnega morja in v Grčiji\, dokler se ni končno ustavil v Patrah\, kjer je bil uspešen glasnik vere. Tam so ga ujeli\, bičali in pribili na križ v obliki črke X\, ki se danes po njem imenuje »Andrejev križ«. Sv. Andrej je namreč prosil\, prav tako kakor njegov brat Peter\, da bi bil pribit na križ\, ki se razlikuje od Jezusovega križa. Na križu je še dva dni v smrtnem boju prisotnim pridigal o Božji ljubezni\, potem pa izdihnil. To je bilo 30. novembra leta 62. \n  \nV čem nam je zgled?\nApostol Andrej nam je lahko zgled\, kako prisluhniti in prepoznati Božji klic. Sv. Andrej se ni bal sprememb\, ampak je od Janeza Krstnika prešel k Jezusu. Poleg tega je šel k bratu sv. Simonu Petru in ga povabil\, naj hodi za Jezusom. Sv. Andrej je na ta način postal posrednik Božjega sporočila svojim najdražjim. \n  \nUpodobitve\nUmetniki sv. Andreja najpogosteje upodabljajo z »Andrejevim križem«\, mrežo ali vrvjo. \n  \nZavetnik\nJe zavetnik ribičev; proti putiki in bolečinam v grlu; priprošnjik za dober zakon. \n  \nCerkve v Sloveniji\nApostolu Andreju je pri nas posvečenih 51 cerkva (16 župnijskih\, 35 podružničnih) in 1 kapela\, kot je razvidno spodaj. \n  \nŽUPNIJSKE CERKVE posvečene sv. Andreju:\n\n\n\nŠt.\nŽUPNIJA (Škofija)\n\n\n1.\nČrneče (MB nadškofija) – posv. tudi sv. Jakobu\n\n\n2.\nGoče (KP škofija)\n\n\n3.\nGorjansko (KP škofija)\n\n\n4.\nOpatje selo (KP škofija)\n\n\n5.\nPrvačina (KP škofija)\n\n\n6.\nRočinj (KP škofija)\n\n\n7.\nBela Cerkev (NM škofija)\n\n\n8.\nGoriče (LJ nadškofija)\n\n\n9.\nPoljane – Dolenjske Toplice (NM škofija)\n\n\n10.\nVače (LJ nadškofija)\n\n\n11.\nBele Vode (CE škofija)\n\n\n12.\nMakole (MB nadškofija)\n\n\n13.\nSv. Andraž nad Polzelo (CE škofija)\n\n\n14.\nSv. Andraž v Slovenskih Goricah (MB nadškofija)\n\n\n15.\nSvečina (MB nadškofija)\n\n\n16.\nSv. Andraž v Halozah – Zgornji Leskovec (MB nadškofija)\n\n\n\nPODRUŽNIČNE CERKVE posvečene sv. Andreju:\n\n\n\nŠt.\nŽUPNIJA (Škofija)\nNASELJE s cerkvijo\n\n\n1.\nBizeljsko (CE škofija)\nSkale Dramlja\n\n\n2.\nBled (LJ nadškofija)\nRečica\n\n\n3.\nCerkno (KP škofija)\nZakriž\n\n\n4.\nJezersko (LJ nadškofija)\nRavne\n\n\n5.\nKobarid (KP škofija)\nSvino\n\n\n6.\nKoštabona (KP škofija)\nKoštabona (++)\n\n\n7.\nKožbana (KP škofija)\nGluho Vrhovlje\n\n\n8.\nKranjska gora (LJ nadškofija)\nPodkoren\n\n\n9.\nLjubljana – Kašelj/Zalog (LJ nadškofija)\nKašelj\n\n\n10.\nMoravče (LJ nadškofija)\nSveti Andrej\n\n\n11.\nMozelj (NM škofija)\nSuhi Potok\n\n\n12.\nOlimje (CE škofija)\nNad Olimjem\n\n\n13.\nPivka (KP škofija)\nSlovenska vas\n\n\n14.\nPostojna (KP škofija)\nPri Velikem Otoku\n\n\n15.\nPovir (KP škofija)\nMerče (++)\n\n\n16.\nSlavina (KP škofija)\nSlovenska vas\n\n\n17.\nSora (LJ nadškofija)\nGosteče\n\n\n18.\nStara Cerkev (NM škofija)\nKleče – porušena\n\n\n19.\nStari trg ob Kolpi (NM škofija)\nPrerigelj – porušena\n\n\n20.\nStari trg ob Kolpi (NM škofija)\nKalvarija\n\n\n21.\nStari trg pri Ložu (LJ nadškofija)\nZgornje Poljane\n\n\n22.\nStopiče (NM škofija)\nMali Orehek (++)\n\n\n23.\nSv. Duh Veliki Trn (NM škofija)\nDalce\n\n\n24.\nSv. Vid nad Cerknico (LJ nadškofija)\nGornje Otave (++)\n\n\n25.\nŠentjošt nad Horjulom (LJ nadškofija)\nPlanina\n\n\n26.\nŠentvid pri Stični (LJ nadškofija)\nHrastov dol\n\n\n27.\nŠentvid pri Stični (LJ nadškofija)\nSobrače\n\n\n28.\nŠkofja Loka (LJ nadškofija)\nNad Zmincem\n\n\n29.\nŠmartno pod Šmarno goro (LJ nadškofija)\nSrednje Gameljne\n\n\n30.\nŠmartno pri Slovenjem Gradcu (MB nadškofija)\nBrda\n\n\n31.\nTomišelj (LJ nadškofija)\nBrest\n\n\n32.\nTruške (KP škofija)\nPopetre\n\n\n33.\nTržič (LJ nadškofija)\nTržič\n\n\n34.\nVelenje – Sv. Martin (CE škofija)\nŠalek\n\n\n35.\nZagorje (CE škofija)\nBistrica\n\n\n\nKAPELA:\n\n\n\n1.\nKočevska Reka (NM škofija)\nKočevska Reka – porušena\n\n\n\n\nGradiva:\n \n\nSv. Andrej (v hr.) – 2:07 min: https://www.youtube.com/watch?v=0p2EUwsQbH8\n\n  \n\nSv. Andrej (v ang.) – 5:37 min: https://study.com/academy/lesson/andrew-the-apostle-biography-facts-death.html\n\n  \n \n\nSv. Andrej – ANIMIRANI FILM ZA OTROKE (v ang.) – 14:05 min: https://www.youtube.com/watch?v=9KA9aW1mY1Q\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-andrej-prvi-poklicani-apostol/2029-11-30/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/11/11.-30.-Sv.-Andrej-1a.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20291201
DTEND;VALUE=DATE:20291202
DTSTAMP:20260609T210640
CREATED:20201130T171903Z
LAST-MODIFIED:20260409T055045Z
UID:10004325-1890777600-1890863999@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Karel de Foucauld: Sam postal živi evangelij
DESCRIPTION:“Charles mali Jezusov brat”\, kakor se je sam imenoval\, je ustanovitelj skupnosti malih Jezusovih bratov in sester.  \nEvangelij je živel tako močno\, da je sam postal živi evangelij. \n  \nIz življenja …\nSv. Karel de Foucauld (Charles de Foucauld) je bil rojen 1858 v bogati družini v Strasbourgu. Pri šestih letih je osirotel. Njega in njegovo sestro je vzgajal stari oče. Kot otrok je bil zelo veren\, kasneje pa je živel precej razuzdano\, čemur se ni odrekel tudi kot častnik v francoski vojski\, in zaradi česar so ga iz vojske nečastno odpustili. Med ekspedicijo po severni Afriki\, ko je živel kot pustolovski raziskovalec in prevajalec\, se je navdušil nad tišino veličastne puščave in doživel spreobrnjenje. Vstopil je v sirski samostan trapistov\, ki ga je po sedmih letih zapustil\, da bi živel bolj ubožno in preprosto. Tri leta je v Nazaretu živel puščavniško življenje; veliko je molil in premišljeval evangelij. V tem času je spoznal svoj klic za duhovnika in se vrnil v Francijo študirati teologijo. \nLeta 1901 je bil posvečen v duhovnika\, nato pa je odšel misijonariti v alžirsko Saharo\, kjer je ustanovil novo skupnost v upanju\, da se mu bo kdo pridružil. Čutil je\, da je poklican za delovanje med najbolj ubogimi in zapuščenimi. Za življenjsko geslo si je izbral besedi Jesus Caritas\, za simbol pa srce in križ nad njim. Vsak dan je enajst ur molil\, šest ur delal in le nekaj ur spal. Temelj njegove duhovnosti  je bila telesna povezanost z Jezusom v evangeliju\, evharistiji in na križu. Odpoved neposrednemu misijonarskemu delu in iskreno zanimanje za ljudi okoli sebe – med drugim je izdelal slovar njihovega jezika – sta mu prislužila spoštovanje tamkajšnjih ljudi. \nPonoči 1. decembra 1916 je bil v roparskem napadu ustreljen in umorjen. \n  \nNova skupnost\nNjegova želja po ustanovitvi nove skupnosti se je uresničila leta 1933 z ustanovitvijo “malih Jezusovih bratov”; šest let kasneje so sledile “male Jezusove sestre”. Po njegovem zgledu živijo med ljudmi\, se preživljajo z delom svojih rok in z življenjskim zgledom v svojo okolico prenašajo dobro novico. Skoraj 20 drugih skupnosti se sklicuje na njegovo duhovnost. \n  \nUpodobitve\nOhranjenih je nekaj njegovih fotografij\, na katerih je kot bradati mož oblečen v belo redovno obleko malih Jezusovih bratov z vezenim rdečim srcem in križem na prsih. \n  \nZavetnik\nSv. Karel de Foucauld je bil leta 2005 razglašen za blaženega\, papež Frančišek ga je maja 2021 razglasil za svetnika. \nJe zavetnik malih Jezusovih bratov in sester. \n  \nGradiva:\n\nCITATI o trpljenju in molitvi – Sv. Karel de Foucauld: https://portal.pridi.com/2025/11/17/citati-sv-karla-de-foucauld-o-trpljenju-in-molitvi/\n\n  \n\nCITATI o Jezusovem trpljenju in šoli molitve v preizkušnji – Sv. Karel de Foucauld: https://portal.pridi.com/2025/11/17/sv-karel-de-foucauld-o-jezusovem-trpljenju-in-soli-molitve-v-preizkusnji/\n\n  \n\nMISLI ob Kristusovem vstajenju – Sv. Karel de Foucauld: https://portal.pridi.com/2026/03/25/sv-karel-de-foucauld-moj-bog-kako-moram-biti-srecen/\n\n  \n \n\nCharles de Foucauld (v ang.) – 8:51 min: https://www.youtube.com/watch?v=fbPFYIuuxq8\n\n  \n \n\nCharles de Foucauld (v ang.) – 33:10 min: https://www.youtube.com/watch?v=gxgFgd849NY\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/bl-charles-de-foucauld-zivi-evangelij/2029-12-01/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/11/12.-01.-Charles-de-F1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20291203
DTEND;VALUE=DATE:20291204
DTSTAMP:20260609T210640
CREATED:20201202T102325Z
LAST-MODIFIED:20251203T062341Z
UID:10003787-1890950400-1891036799@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Frančišek Ksaverij: Zavetnik misijonarjev\, poleg apostola Pavla največji misijonar
DESCRIPTION:Sv. Frančišek Ksaverij je velik svetnik in prvi jezuitski misijonar. Poleg sv. Pavla je največji misijonar v katoliški Cerkvi. Velja za ustanovitelja misijona na Daljnem Vzhodu; apostola Indije in Japonske. \n  \nIz življenja …\nRodil se je leta 1506  na španskem gradu Javieru. Baskovski plemič Frančišek Ksaver je osnovno izobrazbo dobil v svoji domovini\, nato pa je odšel na študij v Pariz\, kjer je doktoriral. Tam si je sobo delil sv. Petrom Fabrom (god 2. avgust)\, štiri leta pozneje pa se jima je pridružil še starejši študent sv. Ignacij Lojolski (god 31. julij)\, nekdanji španski oficir\, ki pa se je posvetil molitvi in kmalu oba nagovoril za duhovni poklic ter ustanovil Družbo Jezusovo (jezuite). Često jima je ponavljal\, kaj človeku koristi če cel svet pridobi\, svojo dušo pa pogubi. \nLeta 1541 se je odpravil na prošnjo portugalskega kralja Janeza III. in po naročilu papeža ter sv. Ignacija misijonarit v daljno Indijo\, kjer je začel zelo bogato in uspešno misijonsko delo in krstiti na tisoče ljudi. Leta 1549 je kot prvi misijonar prišel na Japonsko\, kjer je v Yamaguchi ustanovil krščansko skupnost. Njegov pristop je bil izredno premišljen in uspešen. Preden je začel širiti vero\, se je najprej naučil jezik\, kulturo in običaje domačinov. Poleg tega je vzpostavljal tudi lokalno vodene misijonske postaje\, da je vera ostala živa tudi v njegovi odsotnosti. Od leta 1545 dalje je bilo natisnjenih njegovih 1500 pisem Rimu\, kar je sprožilo val navdušenja nad misijoni na Daljnem Vzhodu. \nNazadnje ga je pritegovala Kitajska\, a je na poti zbolel za pljučnico in 3. decembra 1552 umrl. \n  \nMolitev sv. Frančiška Ksaverija\nZakaj te ljubim\, moj Gospod? \nPač ne zato\, ker si nebesa mi obljubil\,  \nin ne zato\, ker me je strah\, da bi pogubil si v peklu dušo in telo\, ne ganeta me pekel in nebo. \nLe ti me ganeš\, moj Gospod\, ko gledam te\, pribitega na križ\, ko vse na tebi je kot ena sama rana.  \nLe ti me ganeš\, ko trpiš\, ko žali množica te zapeljana in ko umiraš zame in za vse. \nLe to ljubezen občudujem\, in ko bi ne bilo nebes\, bi ljubil te\, in ko bi ne bilo pekla\, ne mogel bi žaliti te. \nKo ves se ti darujem\, darov za to ne potrebujem\,  \nsaj ljubim te samo\, ker si Ljubezen sama\, vir vse milosti. Amen. \n  \nMolitev za spreobrnjenje nevernikov\nVečni Bog. Stvarnik vseh stvari\, spomni se duš nevernikov\,  \nki si jih ustvaril in naredil po svoji podobi in sličnosti.  \nGlej\, o Bog\, kako se z njimi napolnjuje pekel\, \nin spomni se\, da je za njih zveličanje tvoj Sin trpel najgroznejšo smrt.  \nNe dopusti več\, prosim te\, Gospod\, da bi neverniki tvojega Sina zaničevali\,  \nampak naj te tolažijo molitve pravičnih in Cerkve\, neveste tvojega presvetega Sina.  \nSpominjaj se le svojega usmiljenja\, pozabi na njih malikovanje in nevero  \nin stori\, da slednjič tudi oni spoznajo Njega\, ki si ga ti poslal\,  \nGospoda Jezusa Kristusa\, ki je naše rešenje\, življenje in vstajenje \n – Njega\, po katerem smo odrešeni in oproščeni\,  \nki mu bodi čast in slava vekomaj! Amen. \n  \nZavetnik\nJe zavetnik vseh misijonov in misijonarjev\, katoliškega tiska\, pomorščakov; je pomočnik za srednjo zadnjo uro\, proti nevihti in kugi. \n  \nUpodobitve\nUmetniki ga najpogosteje upodabljajo s križem in gorečim srcem\, med pridiganjem ali krščevanjem ali pa kot umirajočega s pogledom na Kitajsko. \n  \nMolimo\nVsemogočni Bog\,\nz oznanjevanjem evangelija je sveti Frančišek Ksaver\nprivedel k tebi mnoge vzhodne narode.\nPodeli nam enako gorečnost za vero\,\nda bo tvoja Cerkev v vsakem kraju rasla. Amen. \n  \nGradiva:\n \n\nSv. Frančišek Ksaverij (v hr.) – 4:37 min: https://www.youtube.com/watch?v=9kmIMRygP1M\n\n  \n \n\nSv. Frančišek Ksaverij (v ang.) – 3:21 min: https://www.youtube.com/watch?v=rRvI9iYVcRU\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-francisek-ksaverij-zavetnik-misijonarjev/2029-12-03/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/12/12.-03.-Sv.-Frančišek-Ksaverij1a.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20291206
DTEND;VALUE=DATE:20291207
DTSTAMP:20260609T210640
CREATED:20201126T102147Z
LAST-MODIFIED:20251128T093830Z
UID:10004321-1891209600-1891295999@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Nikolaj: Eden najbolj priljubljenih svetnikov\, poznan po svoji dobroti
DESCRIPTION:Sv. Miklavž\, kakor navadno imenujemo sv. Nikolaja\, je eden najbolj priljubljenih svetnikov\, poznan po svoji dobroti in ljubezni. Okrog hodi na predvečer 6. decembra v spremstvu angelov in parkeljnov ter pridnim prinaša darila\, porednim pa šibe … \nPridi sv. Nikolaj in obišči nas sedaj. \nVsi te pričakujemo\, vsi se že radujemo. \nPridnim boš darov delil\, \nsaj sem zmerom dober bil. \nČe ne veš\, kje sem doma\, naj te angelček pelja. \n\nIz življenja sv. Miklavža\nSv. Nikolaj (Miklavž) se je rodil proti koncu 3. stoletja kot edini otrok že starejšim bogatim in pobožnim staršem v maloazijski Patari. V dobroti ju je mali sv. Nikolaj posnemal. Omogočila sta mu dobre šole\, njegov stric\, škof v Miri\, pa ga je posvetil v duhovnika. \nPo smrti svojih zgodaj umrlih staršev je sv. Nikolaj podedovano premoženje razdelil med reveže. \nKo je v Miri umrl škof\, so se verniki po goreči molitvi odločili\, da bo škof tisti duhovnik\, ki bo naslednje jutro prvi stopil v cerkev. In to je bil sv. Nikolaj. Ko je postal škof\, so kristjane sprva še preganjali; tudi sam je bil zaradi vere v ječi. Leta 325 se je udeležil koncila v Niceji. Umrl je 6. decembra okoli leta 345/351 v visoki starosti v Miri v današnji Turčiji. Že kmalu po smrti so ga začeli častiti kot svetnika. \n  \nMiklavževa dobrota\nOkoli sv. Nikolaja se je spletlo veliko legend. Vse pa govorijo o njegovi dobroti\, skrbi za reveže in pravičnosti. \nNajbolj znana je gotovo tista\, ki govori\, kako je pomagal obubožanemu sosedu\, da je lahko poročil svoje tri hčere. Ker oče ni imel denarja\, da bi jim zagotovil dostojno poroko\, jih je nameraval poslati v javno hišo\, kjer bi zaslužile dovolj denarja za doto. Ko je za to izvedel Nikolaj\, jim je ponoči skozi okno vrgel mošnjo zlatnikov (oz. tri kepe zlata) in jim s tem zagotovil dostojno poroko. Pri tem dejanju pa ga je videl in prepoznal sosed. Nikolaj ga je sicer rotil\, naj o tem molči\, a on je ta pripetljaj »razbobnal« po celem mestu. Tako je Nikolaj postal prijatelj revnih. \nSpet druga legenda pravi\, da je rešil mornarje nevarnosti na morju s tem\, ko se je podal na krov\, umiril vihar in ladjo varno pripeljal v pristanišče. Zato je postal tudi zavetnik mornarjev. \nNa daljavo je rešil tri po nedolžnem obsojene na smrt\, tako da se je v sanjah prikazal cesarju in prosil za njihovo pomilostitev. \n  \nUpodobitev \nUmetniki ga najpogosteje upodabljajo kot škofa s knjigo v roki\, na kateri so tri kepe zlata oz. tri jabolka. Upodabljajo ga tudi s sidrom ali ladjo s tremi fanti. \n  \nZavetnik\nSv. Nikolaj je zavetnik v vseh mogočih življenjskih stiskah: proti vodnim nevarnostim\, v stiski na morju … za srečno poroko; zavetnik ministrantov\, otrok\, devic\, romarjev\, sodnikov\, trgovcev\, lekarnarjev ipd. \n  \n\nMolimo\nDobri Bog\, na priprošnjo sv. škofa Nikolaja nam pomagaj\, da ga bomo posnemali v dobroti; \nvaruj nas v vseh nevarnostih\, da bomo varno potovali v večno domovino. Amen. \n\n  \n\nGradiva o sv. Miklavžu:\n\nSpoznati življenje sv. Miklavža – DELOVNI LIST 1. triada pdf\n\n  \n \n\nŽivljenje sv. Miklavža – 4:39 min: https://www.youtube.com/watch?v=1y2pm1ga_2Q\n\n  \n \n\nMiklavževanje v Stražišču – 11:00 min: https://www.youtube.com/watch?v=OiKaW77_4VE\n\n  \n \n\nPesem – Sveti Miklavž (v sl.): https://www.youtube.com/watch?v=g8w1aEW7t-s\n\n  \n \n\nNaredi sam. Pokrivalo sv. Nikolaja: https://www.youtube.com/watch?v=Eep9nfVLDqA\n\n  \n \n\nSv. Nikolaj (v hr.) – 4:07 min: https://www.youtube.com/watch?v=eCkgrJsMBC4\n\n  \n \n\nStarodavne ruševine v Miri (v nem.) – 7:23 min: https://www.youtube.com/watch?v=ZbE53QoRutQ\n\n  \nCerkve v Sloveniji\nSv. Nikolaju je posvečenih 118 cerkva (36 župnijskih in 82 podružničnih) ter 3 kapele. V mnogih so naslikani prizori iz legend o njegovem življenju. \n  \nŽupnijske CERKVE:\n\n\n\nŠt.\nŽupnija (Škofija)\n\n\n\n1.\nAdlešiči (NM)\n\n\n\n2.\nAnkaran (KP)\n\n\n\n3.\nAvber (KP)\n\n\n\n4.\nBabno Polje (LJ)\n\n\n\n5.\nBohinjska Bistrica (LJ)\n\n\n\n6.\nBreginj (KP)\n\n\n\n7.\nBudanje (KP)\n\n\n\n8.\nCerovo (KP)\n\n\n\n9.\nDolenci (MS)\n\n\n\n10.\nDolnji Logatec (LJ)\n\n\n\n11.\nGolac (KP)\n\n\n\n12.\nJanče (LJ)\n\n\n\n13.\nKred (KP)\n\n\n\n14.\nLipoglav (LJ)\n\n\n\n15.\nLitija (LJ)\n\n\n\n16.\nLjubljana – Sv. Nikolaj (LJ) – stolna\n\n\n\n17.\nMajšperk (MB)\n\n\n\n18.\nMetlika (NM)\n\n\n\n19.\nMurska Sobota (MS) – stolna\n\n\n\n20.\nNovo mesto – Kapitelj (NM) – stolna\n\n\n\n21.\nOvsiše (LJ)\n\n\n\n22.\nPodbrdo (KP)\n\n\n\n23.\nPodsabotin (KP)\n\n\n\n24.\nPolje ob Sotli (CE)\n\n\n\n25.\nSava (LJ)\n\n\n\n26.\nSevnica (CE)\n\n\n\n27.\nSorica (LJ)\n\n\n\n28.\nSuhorje (KP)\n\n\n\n29.\nSv. Miklavž nad Laškim (CE)\n\n\n\n30.\nSv. Miklavž ob Dravi (MB)\n\n\n\n31.\nSv. Miklavž pri Ormožu (MB)\n\n\n\n32.\nŠmiklavž pri Slovenj Gradcu (MB)\n\n\n\n33.\nVuzenica (MB)\n\n\n\n34.\nZapoge (LJ)\n\n\n\n35.\nZavrč (MB)\n\n\n\n36.\nŽalec (CE)\n\n\n\n\nPodružnične CERKVE:\n\n\n\n\nŠt.\nŽupnija (Škofija)\nKraj\n\n\n1.\nAjdovec (NM)\nSela (++)\n\n\n2.\nBela Cerkev (NM)\nDolenje Kronovo\n\n\n3.\nBloke (LJ)\nHudi vrh\n\n\n4.\nBorovnica (LJ)\nPako\n\n\n5.\nBoštanj (NM)\nBoštanj – zasebna\n\n\n6.\nBovec (KP)\nPlužna\n\n\n7.\nCelje – Sv. Cecilija (CE)\nMiklavžev hrib\n\n\n8.\nCerklje na Gorenjskem (LJ)\nDvorje (++)\n\n\n9.\nČadram – Oplotnica (MB)\nKoritno\n\n\n10.\nČemšenik (LJ)\nZabreznik\n\n\n11.\nČrnomelj (NM)\nStražnji Vrh\n\n\n12.\nDobrepolje – Videm (LJ)\nPodgora\n\n\n13.\nDobrna (CE)\nVrba\n\n\n14.\nFara pri Kočevju (NM)\nVrh\n\n\n15.\nGorje (LJ)\nMevkuž\n\n\n16.\nHrenovice (KP)\nLandol (Brinje)\n\n\n17.\nIg (LJ)\nVisoko pod Kureščkom\n\n\n18.\nIhan (LJ)\nBrdo\n\n\n19.\nKamnik (LJ)\nPodgorje (++)\n\n\n20.\nKanal (KP)\nKrstenice\n\n\n21.\nKostanjevica na Krki (NM)\nKostanjevica – na otoku\n\n\n22.\nKostrivnica (CE)\nDrevenik\n\n\n23.\nKriže (LJ)\nGozd\n\n\n24.\nKubed (KP)\nSlovensko Gračišče\n\n\n25.\nLeskovec pri Krškem (NM)\nVeliki Podlog\n\n\n26.\nLjubljana – Štepanja vas (LJ)\nBizovik (++)\n\n\n27.\nLjubno ob Savinji (CE)\nPlanina (Ljubenske Rastke)\n\n\n28.\nMokronog (NM)\nMartinja vas\n\n\n29.\nMoravče (LJ)\nVrh nad Savo (Sveti Miklavž)\n\n\n30.\nMozirje (CE)\nLjubija\n\n\n31.\nNaklo (LJ)\nStrahinj\n\n\n32.\nNova Štifta (CE)\nŠmiklavž\n\n\n33.\nNovo mesto – Šmihel (NM)\nStranska vas (++)\n\n\n34.\nOsilnica (NM)\nSpodnji Čačič (++)\n\n\n35.\nOsp (KP)\nGabrovica\n\n\n36.\nOtalež (KP)\nJazne\n\n\n37.\nPodnanos (KP)\nNanos – pobočje\n\n\n38.\nPolhov Gradec (LJ)\nDvoru (++)\n\n\n39.\nPolšnik (LJ)\nRenke\n\n\n40.\nPolzela (CE)\nPodvin\n\n\n41.\nPreddvor (LJ)\nMače\n\n\n42.\nPreddvor (LJ)\nMožjanca\n\n\n43.\nPrimskovo na Dolenjskem (NM)\nPrimskovo na Dolenjskem\n\n\n44.\nRadeče (LJ)\nMočilno\n\n\n45.\nRadeče (LJ)\nSava (++)\n\n\n46.\nReteče (LJ)\nGodešiči\n\n\n47.\nRovte (LJ)\nPraprotno Brdo\n\n\n48.\nSelca (LJ)\nGolica\n\n\n49.\nSele pri Slovenj Gradcu (MB)\nSele\n\n\n50.\nSemič (NM)\nGradnik (++)\n\n\n51.\nSladka Gora (CE)\nLemberg\n\n\n52.\nSlivnica pri Celju (CE)\nVinarje\n\n\n53.\nSora (LJ)\nJeprca\n\n\n54.\nStari trg ob Kolpi (NM)\nVidem (++)\n\n\n55.\nStopiče (NM)\nPangrč Grm\n\n\n56.\nSv. Jurij ob Taboru (CE)\nTisova Gora\n\n\n57.\nSv. Križ – Gabrovka (NM)\nBrezovo\n\n\n58.\nSv. Križ – Podbočje (NM)\nGradec\n\n\n59.\nSv. Marija v Puščavi (MB)\nFalski grad\n\n\n60.\nSv. Trojica nad Cerknico (LJ)\nUlaka\n\n\n61.\nSv. Vid na Planini (CE)\nPlaninska vas\n\n\n62.\nŠentjanž (NM)\nBudna vas\n\n\n63.\nŠentjernej (NM)\nGorjanci\n\n\n64.\nŠentlambert (LJ)\nČolnišče\n\n\n65.\nŠentvid pri Stični (LJ)\nGradišče\n\n\n66.\nŠkocjan pri Novem mestu (NM)\nOtok (++)\n\n\n67.\nŠlovrenc (KP)\nNeblo\n\n\n68.\nŠmarje pri Jelšah (CE)\nSotesko\n\n\n69.\nŠmartno v Tuhinju (LJ)\nGora (Greben)\n\n\n70.\nŠpitalič (LJ)\nBela\n\n\n71.\nŠt. Jurij pri Grosupljem (LJ)\nTabor nad Cerovem\n\n\n72.\nToplice (NM)\nPodturn (++)\n\n\n73.\nTrbovlje – Sv. Martin (CE)\nLoke\n\n\n74.\nTrnje (KP)\nPalčje\n\n\n75.\nVelenje – Bl. Anton Martin Slomšek (CE)\nBevče\n\n\n76.\nVelenje – Sv. Martin (CE)\nPlešivec (++)\n\n\n77.\nVidem – Krško (CE)\nStari Grad\n\n\n78.\nVrh – Sv. Trije Kralji (LJ)\nHlevni Vrh (++)\n\n\n79.\nVrhnika (LJ)\nKuren\n\n\n80.\nŽabnica (LJ)\nSpodnje Bitnje\n\n\n81.\nŽužemberk (NM)\nBreg\n\n\n82.\nŽužemberk (NM)\nGradenc\n\n\n\nKAPELE:\n\n\n\n\n1.\nKančevci (MS)\nSelo (++)\n\n\n2.\nKoper – stolna župnija (KP)\nKoper\n\n\n3.\nPreloka (NM)\nŽuniči\n\n\n\n\nDRUGI SVETNIKI DNEVA:\n\nsv. Apolinarij Tržaški\, mučenec\nbl. Janos Scheffler\, škof\, mučenec\n\n  \nFoto: zajem zaslona Katolički kalendar \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-nikolaj-miklavz/2029-12-06/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/11/Milavz-.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20291207
DTEND;VALUE=DATE:20291208
DTSTAMP:20260609T210640
CREATED:20201128T155015Z
LAST-MODIFIED:20251203T124425Z
UID:10004355-1891296000-1891382399@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Ambrož: Ob njem se je spreobrnil celo sveti Avguštin
DESCRIPTION:Sv. Ambrož je govoril sladko kot med … Ob njegovih pridigah se je spreobrnil celo sam učitelj govorništva\, sv. Avguštin. V bogoslužje je vpeljal ljudsko petje. \nKo je sv. Ambrož še kot dete ležal v zibelki\, je nanj prišel roj čebel\, ki se je potem vzdignil\, ne da bi ga pičila ena sama čebela. V njegovih ustih so pustile obilico medu\, kot preroško znamenje sladkosti njegovih kasnejših besed in spisov. Čebele so tudi simbol marljivosti. \n  \nIz življenja …\nRodil se je leta 339 v ugledni rimski družini v Trieru v današnji Nemčiji. Njegov oče je bil visok cesarski uradnik\, mati pa zgledna krščanska žena\, ki se je po moževi zgodni smrti s tremi otroki vrnila v Rim. Tu je sv. Ambrož študiral govorništvo in pravo\, ter postal visok državni uradnik v Milanu. \nKo je v tem mestu umrl škof\, so ga verniki soglasno izvolili za njegovega naslednika\, čeprav se je tedaj šele pripravljal na krst. Njegovo prvo dejanje po škofovskem posvečenju 7. decembra 374 je bilo razdelitev svojega premoženje ubogim\, za katere je imel vedno odprto srce. Njegova druga skrb je bila pridobitev temeljite teološke izobrazbe\, pri čemer je študiral zlasti grške cerkvene očete in Sveto pismo. Kot škof se je odlikoval v obrambi Cerkve pred poganstvom in krivimi nauki znotraj krščanstva (npr. arianizmom\, kateri je zanikal Kristusovo božanstvo). Bil je ugleden in vpliven prijatelj in svetovalec cesarjev: Gracijana\, Valentinijana II. in Teodozija Velikega\, ki je krščanstvo razglasil za edino državno vero v rimskem cesarstvu. \nSv. Ambrož se je odlikoval po svojih govorniških sposobnostih. Ob njegovih pridigah se je spreobrnil celo sam učitelj govorništva\, sv. Avguštin (god 28. avgust)\, kasnejši škof v Hiponu. Sv. Ambrož je bil tudi pesnik in glasbenik. Napisal je več himen in pesmi in jih tudi uglasbil. V bogoslužje je vpeljal ljudsko petje. Znane so njegove t. i. ambrozijanske himne. \nUmrl je 4. aprila 397 v Milanu. Zapustil je bogato zbirko bogoslovnih spisov\, pridig in pisem. \n  \nZavetnik\nSv. Ambrož je zavetnik čebelarjev in svečarjev; ponekod ga kličejo proti čebeljim pikom. \n  \nUpodabljanje\nUmetniki ga najpogosteje upodabljajo kot škofa s čebeljim panjem\, knjigo\, pisalnim peresom ali bičem; upodabljajo ga tudi kot enega od štirih velikih zahodnih cerkvenih očetov\, skupaj s sv. Avguštinom\, sv. Gregorjem Velikim (god 3. september) in sv. Hieronimom (god 30. september). \n  \nMolimo\nVsemogočni Bog\, prosimo te\, naj nas z lučjo vere razsvetljuje Sveti Duh\, ki je vedno vnemal škofa Ambroža pri širjenju tvoje slave. Amen. \n  \nCerkve v Sloveniji\nSv. Ambrožu je posvečena 1 podružnična cerkev\, in sicer v župniji Cerklje na Gorenjskem (LJ)\, v kraju Ambrož pod Krvavcem. \n  \nGradiva:\n\nCitati sv. Ambroža ob adventu in božiču: https://portal.pridi.com/2025/12/03/citati-sv-ambroza-milanskega-ob-adventu-in-bozicu/\n\n  \n\nCitati sv. Ambroža ob veliki noči: https://portal.pridi.com/2022/12/07/nekaj-besed-svetega-ambroza-pesnika-in-glasbenika-polnih-ljubezni-do-boga/\n\n  \n \n\nSv. Ambrož\, škof in cerkveni učitelj (v hr.) – 3:38 min: https://www.youtube.com/watch?v=LYdPd_UIg1o\n\n  \n \n\nSv. Ambrož (v ang.) – 3:19 min: https://www.youtube.com/watch?v=C7O8VffEBXw\n\n  \nDRUGI SVETNIKI DNEVA:\n\nsv. Fara\, opatinja\nsv. Karel Garnier\, redovnik\, mučenec\nsv. Marija Jožefa Rosello\, devica\, redovnica\nsv. Sabin Spoletski\, škof\n\n  \nFoto: zajem zaslona: https://www.youtube.com/watch?v=C7O8VffEBXw \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-ambroz/2029-12-07/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2019/11/12.-07.-Sv.-Ambrož1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20291214
DTEND;VALUE=DATE:20291215
DTSTAMP:20260609T210640
CREATED:20201209T100341Z
LAST-MODIFIED:20251204T071652Z
UID:10004356-1891900800-1891987199@portal.pridi.com
SUMMARY:Sv. Janez od Križa: Mistični doktor
DESCRIPTION:Sv. Janez od Križa je prenovitelj karmeličanskega reda in pisec mističnih del. Imenujemo ga tudi »mistični doktor«.  S svojimi spisi je velik učitelj duhovnega življenja.  \n  \nMisli sv. Janeza od Križa\n»Lepota ljubezni je v tem\, da se ji zdi vse mogoče.« \n»Tega\, kar iščeš in po čemer najbolj hrepeniš\, ne boš našel ne na poti\, po kateri hodiš\, ne v visokem premišljevanju\, ampak le v globoki ponižnosti in srčni vdanosti …« \n»Kakor levinja ali medvedka nemirno iščeta svoje mladiče\, brž ko jima jih odtegnejo\, tako ranjena duša išče Boga\, ko sredi teme opazi\, da ga ni …« \n»Bolje je človeku\, če gre obložen z bremenom ob strani močnega\, kot če hodi prazen ob strani slabotnega.« \n  \nIz življenja …\nJanez od Križa se je rodil 24. junija 1542 v Fontiveros pri Avili v revni družini\, kjer je dveleten izgubil očeta. Mama se je s svojimi tremi otroki preselila v cvetoče trgovsko mesto\, kjer se je Janez v neki zasebni bolnišnici izkazal kot strežnik. Lastnik bolnišnice je opazil njegovo nadarjenost in mu sočasno omogočil tudi šolanje. Še posebej je blestel v književnosti in latinščini. Pri dvajsetih letih se je moral odločiti za en življenjski poklic. \nKer ga je privlačevala molitev oz. kontemplacija\, je vstopil v karmeličanski red. Po zaobljubah je nadaljeval študij filozofije\, ki ga je več kot uspešno končal. \nOb novi maši je molil: »Moj Bog\, daj da te nikoli ne užalim (z grehom)!« Motilo ga je namreč\, da se je v strogi karmeličanski red vtihotapil posvetni duh. \n \nŽe je hotel oditi h kartuzijanom\, ko je v samostan prišla karmeličanka sv. Terezija Avilska (god 15. oktobra)\, ki je začela prenovo ženskega karmeličanskega reda po prvotnih pravilih. Ob njej je spoznal\, da je poklican k prenovi moškega karmeličanskega reda. \nPrvo hišo bosonogih karmeličanov je imel v majhnem samostanu Durvelu v avilski provinci\, kjer je skupaj s tremi redovniki zaživel v duhu prvotnih pravil svojega reda. Oblekli so preprosto obleko in sprejeli novo redovno ime. Janez si je pridal ime »od Križa«\, ker je bil je velik ljubitelj križa in molitve. Kmalu so tudi drugod zrasli novi reformirani samostani – samostani bosonogih kameličanov. \nUmrl je 14. decembra 1591 v Ubedu v Andaluziji (Španija) s križem v roki\, star skoraj petdeset let\, od katerih jih je 28 let preživel v Karmelu. \n  \nDela\nImenujemo ga tudi »mistični doktor«. Je eden najpomembnejših liričnih pesnikov španske književnosti. Njegova najbolj znana dela so prevedena tudi v slovenščino: Duhovna pesem\, Vzpon na goro Karmel\, Temna noč in Živi plamen ljubezni. \n  \nUpodobitve\nUmetniki sv. Janeza od Križa najpogosteje upodabljajo kot moža v belo-rjavi redovni obleki\, zatopljenega v molitvi oz. zamaknjenju. Njegovi atributi so križ\, knjiga\, tudi pero in orel kot simbol navdihnjenja. \n  \nZavetnik\nSv. Janez od Križa je zavetnik kontemplativnih redov\, mistikov\, španskih pesnikov. \n  \nMolimo\nBog neskončne ljubezni\,  \npo tvoji milosti je sv. Janez od Križa vzljubil križ in premagovanje sebe.  \nNaj ga v tem posnemamo in tako dosežemo večno srečo v tebi. Amen. \n  \nGradiva: \n\nCITATI v slov. iz knjige Vzpon na goro Karmel: https://portal.pridi.com/2025/12/04/citati-sv-janeza-od-kriza-iz-knjige-vzpon-na-goro-karmel/\n\n  \n \n\nGlasba iz filma o Sv. Janezu od Križa – 4:06 min\n\n  \n \n\nSv. Janez od Križa\, cerkveni učitelj (v hr.) – 4:38 min\n\n  \n \n\n Sv. Janez od Križa (v ang.) – 2:58 min\n\n  \n \n\n https://www.youtube.com/watch?v=o6gjUbs5iZ4 (v ang.) – 11:33 min\n\n  \nDrugi svetniki dneva:\n\nsv. Bertold iz Regensburga\, redovnik\, ljudski pridigar\nbl. Marija Frančiška Schervier\, redovna ustanoviteljica\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-janez-od-kriza/2029-12-14/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/12/sv.-Janez-od-Kriza-.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20291215
DTEND;VALUE=DATE:20291216
DTSTAMP:20260609T210640
CREATED:20201209T150103Z
LAST-MODIFIED:20260105T135337Z
UID:10004361-1891987200-1892073599@portal.pridi.com
SUMMARY:Bl. drinske mučenke: Med njimi sta dve Slovenki
DESCRIPTION:Leta 2011 je bilo v Sarajevu razglašenih pet drinskih mučenk za blažene. Med njimi sta dve Slovenki\, in sicer s. M. Krizina Bojanc in s. M. Antonija Fabjan.  \nSkupaj še s tremi sestrami (Hrvatico s. M. Julo Ivanišević – predstojnico samostana\, Madžarko s. M. Bernadeto Banja in Avstrijko s. M. Berchmano Leidenix) sta delovali v samostanu Hčera Božje ljubezni na Palah blizu Sarajeva. Posvečale so se predvsem vzgoji otrok in mladine. Žal\, je vseh pet sester 15. decembra 1941 umrlo mučeniške smrti v Goraždu ob reki Drini. \n  \n \n\nMučeništvo\n11. decembra 1941 so četniki njihov nevarovani samostan na Palah v Sarajevu oropali in zažgali. Pet slabo obutih in oblečenih sester so odgnali peš po zasneženih gorskih poteh proti 65 km oddaljenemu Goraždu\, kjer so jih zaprli v drugo nadstropje vojaške kasarne\, ki je stala tik ob reki Drini. Ker so jih opiti želeli onečastiti\, je njihova prednica odprla okno in prva skočila skozi okno\, za njo pa so to storile še druge. Pri padcu na kamnito ploščad pod oknom so se vse močno poškodovale\, in še poskušale bežati. Toda besni četniki so jih ujeli in zverinsko pokončali z meči in noži. \n  \n \nBl. s. Marija Krizina Bojanc\nRojena je bila maja 1885 v Šmarjeti na Dolenjskem. Ko je bila stara 36 let je stopila v redovno skupnost Hčera Božje ljubezni v Sarajevu. Odlikovala se je predvsem po nenehni molitvi\, žrtvi in spokorniškem življenju\, in zaradi česar so jo imenovali  »sestra molitve«. Večkrat je dejala\, da si želi umreti mučeniške smrti. Umrla je mučeniške smrti 15. decembra 1941. \n  \n  \n\n \n\nBl. s. Marija Antonija Fabjan\nRojena je bila 23. januarja 1907 v Malem Lipju (župnija Žužemberk). Odraščala je brez staršev. K sebi jo je vzela njena pobožna teta\, ki je zaslužna za to\, da je Antonija pri 22-ih letih vstopila v samostan Hčera Božje ljubezni v Sarajevu. Odlikovala se je po preprostosti\, iskrenosti\, pobožnosti in zbranosti. Umrla je mučeniške smrti 15. decembra 1941. \n  \n\nMolitev za kanonizacijo\nGospod Bog\, Ti si svoje služabnice Antonijo Fabjan in Krizino Bojanc ter ostale drinske mučenke obdaril z milostjo redovniškega poklica in z močjo\, da so zvestobo in ljubezen do tebe potrdile s prelitjem svoje krvi. Podeli tudi nam stanovitnost v veri\, da se tudi za ceno trpljenja ne bomo ločili od tebe. Ponižno te prosimo\, da blažene sestre sprejmeš v občestvo svetih vesoljne Cerkve. Daj\, da bomo še bolj pogumno sledili zgledu njihovega življenja ter izkusili moč njihove priprošnje v naših potrebah in življenjskih bojih. Po Kristusu\, našem Gospodu. Amen \n  \n  \n  \nGradiva:\n\nReportaža z beatifikacije v Sarajevu 2011 (v slov.) – 5:44 min\n\n  \n \n\nO življenju in mučeništvu drinskih mučenk (v hr.) – 5:59 min\n\n  \n\nPDF Drinske mučenke\, str. 133-145 (iz knjige Vi ste luč sveta\, F. M. Dolinar\, Družina)\n\n  \nVeč na spetni strani novomeške škofije >>> \n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/bl-drinske-mucenke/2029-12-15/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2019/12/Drinske-mučenke-film1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20300120
DTEND;VALUE=DATE:20300121
DTSTAMP:20260609T210640
CREATED:20200114T152351Z
LAST-MODIFIED:20260204T062500Z
UID:10004415-1895097600-1895183999@portal.pridi.com
SUMMARY:Sv. Fabijan in Sebastijan: V življenju nista bila skupaj
DESCRIPTION:Sv. Sebastijan (Boštjan) je že od nekdaj v družbi s sv. Fabijanom\, čeprav svetnika v življenju nista imela nobene zveze.  \nDruži ju le dan smrti ali dan prenosa relikvij v nov grob in skupno češčenje.  \nOba hkrati kličemo tudi v litanijah vseh svetnikov. \n\n“Sv. Fabijan in Sebastijan sok v drevju poženeta.” \n  \n \nSv. Fabijan\nSv. Fabijan je bil leta 236 izvoljen za papeža. Zgodovinar Evzebij pripoveduje\, da je namig za njegovo izvolitev prišel iz nebes. Ko je rimska krščanska občina iskala novega papeža\, in se je na Fabijanovo glavo usedel golob\, so zbrani to razumeli kot Božje sporočilo in ga izvolili za papeža. \nCerkev je modro vodil štirinajst let. Rimsko skupnost je razdelil na sedem delov (pokrajin)\, ki jih je upravljalo sedem diakonov; eden od njih je bil tudi sv. Lovrenc. Sedmim diakonom\, ki so skrbeli vsak za svoj del mesta\, je dal pomočnike (subdiakone)\, ki so zbiral informacije in beležili dejanja mučencev. Fabijan je začel preurejati podzemne grobnice\, danes znane kot Kalistove katakombe. \nPapež Fabijan je bil prva žrtev cesarja Decija\, ki je zavladal leta 249\, in je začel preganjati kristjane. Cesar je papežu Fabijanu sodil sam\, in sicer 20. januarja 250. Pokopan je v Kalistovih katakombah\, kjer je še danes mogoče videti njegovo fresko. \nUpodabljajo ga kot papeža s tiaro in golobom na glavi\, poleg ima tudi meč in palmo. \nSv. Fabijan je zavetnik vodovodarjev\, kovačev in lončarjev. \n  \nSv. Sebastijan (Boštjan)\n \nDrugi mučenec\, ki se ga danes spominjamo\, pa je sv. Boštjan. Po legendi je bil Boštjan vojak v službi cesarja Dioklecijana in skrit kristjan. Ko se je začelo preganjanje kristjanov\, je obiskoval ječe\, v katere je kot rimski vojak imel prost dohod\, in v njih tolažil svoje brate v veri in jih krepčal za poslednji boj. \nKo so njegova dejanja odkrili\, ga je Dioklecijan obsodil na grozno smrt\, ki je naslikana v številnih različicah. Privezali so ga h kolu\, spretni strelci pa so s puščicami streljali vanj. To je bilo 20. januarja po letu 250. \nUpodabljajo ga privezanega na steber in s puščicami v telesu\, včasih tudi s palmo. \nSv. Boštjan je bil v zgodnjih stoletjih prvi zavetnik zoper kugo\, pozneje pa skupaj s sv. Rokom\, ki je polagoma stopil na njegovo mesto. Sv. Botšjan je priprošnjik zoper kužne in nenadne nalezljive bolezni. Je zavetnik vojakov\, lovcev … \n  \nCerkve v Sloveniji\n\nObema\, sv. Fabijanu in sv. Boštjanu je posvečenih 6 cerkva. \n\nSv. Fabijan in Sebastijan (Boštjan)\n\nPODRUŽNIČNE cerkve posvečene sv. Fabijanu in sv. Boštjanu:\n\n\n\nŠt.\nŽupnija (Škofija)\nKraj\n\n\n1.\nDobova (škofija CE)\nMostec\n\n\n2.\nKranj /Sv. Boštjan\, Fabijan in Rok/ (nadškofija LJ)\nna Pungartu\n\n\n3.\nLoka pri Zidanem mostu (škofija CE)\nPolana\n\n\n4.\nPodgraje (škofija KP)\nFabci\n\n\n5.\nStari trg ob Kolpi (škofija NM)\nPredgrad\n\n\n6.\nVinica (škofija NM)\nGornji Suhor\n\n\n\n\n  \nSv. Sebastijan (Boštjan)\nSamo sv. Boštjanu pa je posvečenih še 9 cerkva kot je razvidno sledečih tabel. \n\nŽUPNIJSKA cerkev posvečena sv. Boštjanu:\n\n\n\nŠt.\nŽupnija (Škofija)\n\n\n1.\nPečarovci (škofija MS)\n\n\n\nPODRUŽNIČNE cerkve posvečene sv. Boštjanu:\n\n\n\nŠt.\nŽupnija (Škofija)\nKraj\n\n\n1.\nBrestanica (škofija CE)\nBrestanica\n\n\n2.\nČrnomelj (škofija NM)\nMestna Loza\n\n\n3.\nDravograd (nadškofija MB)\nSv. Boštjan\n\n\n4.\nIlirska Bistrica  (škofija KP)\nZarečje\n\n\n5.\nKlanec (škofija KP)\nPetrinje\n\n\n6.\nKomenda (nadškofija LJ)\nMoste\n\n\n7.\nSv. Peter pod Svetimi gorami (škofija CE)\nSvete gore\n\n\n8.\nŽetale (škofija CE)\nRogatnica\n\n\n\n\n  \nGradiva:\n \n\nSv. Fabijan in Boštjan (v hr.) – 1:51 min: https://www.youtube.com/watch?v=n311HRw7BOU\n\n  \n  \nDrugi svetniki dneva: \n\nEvtimij Veliki\, puščavnik\, opat\nJožef Nascimbeni\, duhovnik\nMarija Kristina brezmadežnega spočetja\, redovnica\, ustanoviteljica\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-fabijan-in-sebastijan-sta-se-poznala/2030-01-20/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/01/sv.-Fabijan-in-Bostjan-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20300123
DTEND;VALUE=DATE:20300124
DTSTAMP:20260609T210640
CREATED:20240115T153844Z
LAST-MODIFIED:20260128T111833Z
UID:10004402-1895356800-1895443199@portal.pridi.com
SUMMARY:Marijina in Jožefova zaroka
DESCRIPTION:Spomin Marijine zaroke z Jožefom so v Katoliški cerkvi začeli praznovati šele v srednjem veku. \n  \nO Marijini zaroki in njeni poroki z Jožefom iz Nazareta iz Svetega pisma ne izvemo nič konkretnega.  \n  \nV Svetem pismu piše: »Z rojstvom Jezusa Kristusa je bilo tako: Njegova mati Marija je bila zaročena z Jožefom.« (Mt 1\,18) \nLegende temeljijo na tem mestu v Matejevem (1\,18) in Lukovem (2\,5) evangeliju\, kjer sta Marija in Jožef označena kot zaročena. Te legende pa so imele pomembno vlogo v pobožnosti in umetnosti vse do baroka. \nMarijin in Jožefov zaročni obred je najverjetneje potekal v Nazaretu. Zaroka je bila po Mojzesovi postavi tako pomembna in slovesna kot poroka sama\, a zaročenca po zaroki še nista bivala skupaj; ampak šele po poroki. Tako je bilo tudi z Jožefom in Marijo. \nKo pa je Jožef spoznal\, da je v tem času Marija spočela od Svetega Duha\, je ni odslovil\, temveč jo je vzel k sebi. \n  \nCerkve v Sloveniji\nMarijini zaroki sta pri nas posvečeni dve podružnični cerkvi\, in sicer: \n\nna Rakitniku v župniji Matenja vas (škofija Koper) ter\npokopališka cerkev Na Žalah v župniji Kamnik (nadškofija Ljubljana).\n\n  \n  \nDrugi svetniki dneva: \n\nBl. Benedikta Bianchi Porro\, laik (beatifikacija 2019)\nSv. Ildefonz\, nadškof\nSv. Janez Aleksandrijski\, patriarh\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/marijina-in-jozefovazaroka/2030-01-23/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/01/01.-23.-Jožef-in-Marija-zaroka1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20300124
DTEND;VALUE=DATE:20300125
DTSTAMP:20260609T210640
CREATED:20260309T105938Z
LAST-MODIFIED:20260309T105938Z
UID:10004388-1895443200-1895529599@portal.pridi.com
SUMMARY:Svetu Frančišek Saleški: Zavetnik novinarjev\, učiteljev
DESCRIPTION:“Božja ljubezen je vselej veliko večja od naše bolečine.” \n“Ljubezen med krepostmi je kakor Sonce med planeti; daje jim sijaj in lepoto.” \n“S kapljo medu se ujame več muh (duš)\, kakor pa s celim sodom kisa (nejevolje).” \n\nSv. Frančišek Saleški velja za utemeljitelja moderne katoliške duhovnosti. Intelektualno je vplival na nekatere najvidnejše osebnosti 17. stoletja v Franciji. Je cerkveni učitelj. \nLeta 1610 je skupaj s sv. Ivano Frančiško Šantalsko (god 12. avgust) ustanovil red salezijank. \n  \nIz življenja …\nFrančišek Saleški z gradu Sales v Savojski deželi se je rodil 21. avgusta 1567 v Thoresu v Franciji. Bil je najstarejši od desetih otrok. V mladosti je nekaj časa trpel zaradi prepričanja janzenizma\, da bo pogubljen. Na posebno Marijino priprošnjo je te janzenistične zmote premagal in kasneje postal oznanjevalec ljubezni Jezusovega Srca. Starši so mu začrtali posvetno kariero\, zaradi česar je študiral pravo na univerzah v Parizu in Padovi\, a je v tem času v sebi začutil duhovniški poklic. \nLeta 1593 je prejel mašniško posvečenje in nastopil kot odličen pridigar in zelo iskan spovednik. Misijonaril je v ženevski škofiji\, ki se je\, žal\, oprijela protestantskega kalvinskega nauka\, in zaradi česar je bilo tamkajšnjih vernikom pogosto prepovedano poslušati njegove pridige. Zato jih je Frančišek tiskal na letake in jih povsod pripenjal. Ker je požel velik uspeh\, v Katoliško Cerkev se je tedaj vrnilo nad 70.000 ljudi\, je že po treh letih prejel (1602) škofovsko posvečenje. Kot ženevski škof si je prizadeval uveljavljati reforme Tridentinskega cerkvenega zbora (1545–1563)\, reformiral je samostane in duhovščino\, organiziral krščanski nauk za otroke in odrasle ter obiskal vse župnije škofije. Umrl je 28. decembra 1622 v Lyonu v Franciji. \nNapisal je Theotim (traktat o Božji ljubezni) in Filoteja (vodnik po verskem življenju)\, klasiko duhovne literature. \n Leta 1610 je skupaj s sv. Ivano Frančiško Šantalsko (god 12. avgust) ustanovil red salezijank\, ki združujejo kontemplacijo in molitev z dejavno ljubeznijo do bližnjega. V grbu\, ki ga je določil zanje\, je upodobljeno Jezusovo Srce\, prebodeno z dvema puščicama in obdano s trnjevo krono. \n\nMolitev sv. Frančiška Saleškega\nKličem k Tebi\, o moj Bog\, izrekam Tvoje sveto ime\,  \nne da bi te mogel kdajkoli popolnoma spoznati.  \nGospod\, moj Bog\, večji si od naših besed\, globlji od naših misli\, višji od naših želja.  \nDaj nam\, o Bog\, ki si tako velik in tako blizu\, živo srce\, nove oči\,  \nda te prepoznamo in te sprejmemo\, ko prideš k nam.  \nDelajmo v blagor mladine in v vseh okoliščinah življenja delujmo po zgledu ljubezni\,  \nki je blaga\, potrpežljiva in dejavna. Amen. \n  \nZavetnik\nFrančišek Saleški je zavetnik katoliškega tiska\, pisateljev in novinarjev; spovednikov\, učiteljev; salezijank. \n  \nUpodobitve\nNajpogosteje je upodobljen kot škof s knjigami\, s trnjem ovito srce\, včasih skupaj z Ivano Frančiško Šantalsko. \n  \nMolimo\nO Bog\, po tvoji dobroti je sv. škof Frančišek Saleški  \nvsem postal vse\, da bi ljudi vodil k tebi.  \nPo njegovem zgledu naj tudi mi potrpežljivo služimo svojim bratom  \nin tako razodevamo tvojo očetovsko ljubezen. Amen. \n  \nCerkve na Slovenskem\nSv. Frančišku Saleškemu je pri nas posvečena ena kapela\, in sicer v škofijskem gradu Goričane v župniji Preska\, to je na teritoriju Ljubljanske nadškofije. \n  \nGradiva:\n\nCITATI sv. Frančiška Saleškega – O DEJAVNI LJUBEZNI (slov.)\nCITATI sv. Frančiška Saleškega – O ODREŠENIKOVI LJUBEZNI (slov.)\n\n  \n \n\nSv. Frančišek Saleški (v hr.) – 2:07 min: https://www.youtube.com/watch?v=QYIOJmkBkHU\n\n  \nDrugi svetniki dneva: \n\nFelicijan\, škof\, mučenec\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-francisek-saleski-zavetnik-novinarjev-2/2030-01-24/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/01/01.-24.-Frančišek-Saleški-e1643021490327.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20300125
DTEND;VALUE=DATE:20300126
DTSTAMP:20260609T210640
CREATED:20240124T115915Z
LAST-MODIFIED:20260128T105821Z
UID:10004395-1895529600-1895615999@portal.pridi.com
SUMMARY:Praznik: Spreobrnitev apostola Pavla
DESCRIPTION:Mesec dni po božiču se od 7. stoletja spominjamo spreobrnjenja farizeja Savla v poznejšega apostola Pavla.  \n  \n“Med potjo\, ko se je bližal Damasku … je padel na tla in zaslišal glas\, ki mu je rekel: ‘Savel\, Savel! Zakaj me preganjaš?’ Rekel je: ‘Kdo si\, Gospod?’ Glas pa je odgovoril: ‘Jaz sem Jezus\, ki ga ti preganjaš’.” (Apd 9\, 3–6) \n \n\n  \nO spreobrnitvi …\nApostol Pavel iz Tarza je sprva vneto preganjal privržence Jezusa Kristusa in poskušal uničiti nastajajočo krščansko Cerkev. Dogodek v Damasku pa je radikalno spremenil njegovo življenjsko pot. \nPo videnju pred Damaskom je iz preganjalca Kristusa postal apostol. Iz Savla je postal Pavel. \nO njegovi spreobrnitvi poročajo Apostolska dela (Apd 9\,1–19; 22\,1–21) in Pismo Galačanom (Gal 1\,11–24). Kaj je razvidno iz njih? \nSpreobrnitev apostola Pavla\, Carravagio\, vir: https://commons.wikimedia.org/\nRazvidno je\, da je Bog dal pobudo in se Savlu prikazal na poti Damask. Preko luči in glasu\, ki je značilna za Božja razodetja\, se je Vstali Gospod prikazal Savlu in ga vprašal za razlog njegovega početja: »Savel\, Savel! Zakaj me preganjaš?« (Apd 9\,4). Jezus ni rekel\, zakaj preganjaš moje učence. Jezus in njegovo telo Cerkev sta eno. Pavel je padel na tla. Ko se je postali na noge\, ni videl ničesar\, postal je slep. Kristusova luč ga je zaslepila in postal je slep. Iz močnega\, vplivnega in neodvisnega moža je postal slaboten\, potreben pomoči in odvisen od drugih\, saj ni videl. \nPavel je po spreobrnjenju in daljši notranji in zunanji pripravi na svoje poslanstvo evangelij neustrašno ponesel poganskim ljudstvom. Zavedal se je\, da ga je Kristus poklical za apostola. Odtlej ga pri širjenju Božjega kraljestva ni moglo nič ustaviti. \n»Živeti je zame Kristus in umreti dobiček.« (sv. Pavel) \n \nV razmislek …\nKaj se lahko naučimo iz spreobrnitve apostola Pavla?  \nMorda to\, da krščanstvo ni neka nova filozofija ali nova morala. Kristjani smo le\, če se srečamo z Jezusom Kristusom. Jezus se nam verjetno ne razodene na na tako veličasten način\, kot se je sv. Pavlu\, ki ga je naredil za apostola vseh narodov. Toda tudi mi ga lahko srečamo. Na kakšen način? Morda pri branju Svetega pisma\, v molitvi\, v liturgičnem življenju Cerkve\, v dobrodelnosti … \n  \nPavel je rekel: »Ne delam namreč tega\, kar hočem\, temveč počenjam to\, kar nočem.« (Rim 7\,15) \n \nMolimo\nBog\, oče vseh ljudi\, \nnapolni nas s tisto gorečo vero\, \nki je razvnemala apostola Pavla \npri širjenju tvoje slave. Amen. \n\nVremenski pregovori\nČe je na sv. Pavla spreobrnjenje lepo vreme\, bo dobro leto. \nO sv. Pavla spreobrnjenju se zima lomi. \nSv. Pavel dene pol zime na kavelj. \n\n  \nCerkve v Sloveniji\nSpreobrnitvi apostola Pavla je pri nas posvečenih 7 cerkva (3 župnijske\, 4 podružnične)\, kot je razvidno iz spodnje tabele. \n  \nVse tri ŽUPNIJSKE CERKVE\, ki so posvečene spreobrnitvi apostola Pavla\, so na teritoriju ljubljanske nadškofije: župnija Mavčiče\, Stara Oselica in Vrhnika. \n  \nPODRUŽNIČNE CERKVE pa so v štirih župnijah: \n\n\n\nŠt.\nŽupnija (Škofija)\nKraj\n\n\n1.\nCerkno (škofija KP)\nStraža\n\n\n2.\nGrahovo (nadškofija LJ)\nŽerovnica (pokopališka)\n\n\n3.\nKomenda (nadškofija LJ)\nKriž\n\n\n4.\nSenovo (škofija CE)\nBrezje\n\n\n\n\n  \nVideo gradiva:\n \n\nPraznik Spreobrnjena apostola Pavla (v hr.): https://www.youtube.com/watch?v=DpiZIHfhiUo\n\n  \n \n\nSpreobrnjenje apostola Pavla na poti v Damask – odlomek iz FILMA (v ang.) – 2: 51 min: https://www.youtube.com/watch?v=KevM38YVjCk\n\n  \n \n\nO apostolu Pavlu – spregovorijo soustvarjalci FILMA (v ang.) – 3:21 min: https://www.youtube.com/watch?v=-qyulENuDQg\n\n  \n \n\nPavlovo spreobrnjenje: https://www.youtube.com/watch?v=bbxcFpHvIIc\n\n  \n \n\nO Pavlovem spreobrnjenju\, Scott Hahn (v ang.) – 12:49 min: https://www.youtube.com/watch?v=OXk7a3blph4\n\n  \n \n\nPavlovo spreobrnjenje\, Caravagio (v ang.) – 5:56 min: https://www.youtube.com/watch?v=2b77G8Ysjck\n\n  \n  \nDrugi svetniki dneva: \n\nAnanija iz Damaska\, mučenec\n\n  \n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/spreobrnitev-apostola-pavla/2030-01-25/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/01/01.-25.-spreobrnjenje-iz-filma.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20300126
DTEND;VALUE=DATE:20300127
DTSTAMP:20260609T210640
CREATED:20240124T135202Z
LAST-MODIFIED:20260128T120415Z
UID:10004409-1895616000-1895702399@portal.pridi.com
SUMMARY:Sv. Timotej in Tit: Pavlova učenca
DESCRIPTION:Škof Timotej in Tit sta bila zvesta učenca\, privrženca in spremljevalca sv. Pavla.  \nKer njun smrtni dan ni znan\, se ju spominjamo na dan po prazniku spreobrnitve njunega učitelja\, ki ju je tudi krstil. \n  \nSv. Timotej\nRodil se je okrog leta 7 v Listri\, ki leži v današnji Turčiji.  Njegov oče je bil pogan (Grk)\, mati Evnika pa Judinja. Spreobrnil se je ob sv. Pavlu okoli leta 47 na njegovem prvem misijonarskem potovanju. Postal je Pavlov najljubši učenec in ga spremljal na številnih misijonskih potovanjih. Pavel ga je leta 65 v Efezu posvetil za škofa. Od štirinajstih Pavlovih pisem le tri pisma ne omenjajo Timoteja. Dve pismi pa je pisal direktno njemu samemu\, t. i. 1 in 2 pismo Timoteju. Ko so Pavla prijeli in je bil zaprt v rimski ječi\, ga je kot zvesti učenec obiskal in ostal pri njem vse do Pavlove mučeniške smrti (leta 67). Tudi Timotej je umrl mučeniške smrti\, a v Efezu okoli leta 80 ali 97. Ko je poskušal pridigati poganom\, ki so slavili svoje malike\, so ga pretepli\, vlekli po ulicah in na koncu kamenjali do smrti. \nZavetnik: K sv. Timoteju se priporočajo pri želodčnih boleznih in prebavnih motnjah\, in kar je povezano s Pavlovim prijaznim nasvetom: \n»Ne pij več le vode\, temveč popij malo vina zaradi želodca in svojih pogostih bolezni.« (1 Tim 5\,23) \n\nSv. Tit\nIzhaja iz poganske grške družine\, po vsej verjetnosti iz Antiohije. Verjetno se je spreobrnil ob samem sv. Pavlu. Pavel ga je leta 63 postavil za škofa na otoku Kreti. Zanj je sestavil pismo\, t. i. pismo Titu. Tit je umrl na Kreti\, star 95 let. Je zavetnik Krete. \nUpodobitve: Sv. Tita upodabljajo z obrazom žarečim od žarkov; včasih je v ozadju poganski tempelj\, ki se ruši. \n  \nGradiva:\n \n  \n \n  \n  \nDrugi svetniki dneva: \n\nAlberik\, Robert in Štefan\, ustanovitelji cistercijancev\nJožef Gabrijel Brochero\, duhovnik\nPavla Rimska\, vdova\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-timotej-in-tit-pavlova-ucenca/2030-01-26/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/01/01.-26.-Sv.-Pavel-posvečuje-Timjoteja-za-škofa1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20300127
DTEND;VALUE=DATE:20300128
DTSTAMP:20260609T210640
CREATED:20200126T204143Z
LAST-MODIFIED:20250128T054150Z
UID:10004126-1895702400-1895788799@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveta Angela Merici: Ustanoviteljica uršulink
DESCRIPTION:Sv. Angela Merici je ustanoviteljica uršulink. Kako\, da se imenujejo uršulinke? \n  \nIz življenja …\nSv. Angela se je rodila 21. marca 1474 v Desenzanu v Italiji. Sedemčlanska družina se je vzdrževala s trgovsko dejavnostjo in poljedelstvom. V najstniških letih so ji umrli starši in sestra. Z najmlajšim bratcem se je preselila k stricu v Saló\, kjer se je vključila v družabno življenje višjega meščanskega sloja. \nNjeno življenje je polno videnj\, ki so vplivala na njene življenjske odločitve. Posledica enega izmed njih je bil njen vstop v frančiškanski tretji red. Ko sta se starejša brata odselila\, se je Angela vrnila na domače posestvo v Desenzano\, kjer je živela skoraj 20 let preprosto in skrito podeželsko življenje. Rada je brala duhovne knjige\, veliko molila in opravljala dela usmiljenja. Poromala je v Sveto deželo in Rim. \nLeta 1516 so jo frančiškanski predstojniki poslali v Brescio\, ki je ravnokar prestala vojni spopad in pustošenje francoske vojske\, s poslanstvom\, da tolaži vdovo. V tem mestu je sv. Angela ustanovila gibanje deklet »božja ljubezen«\, iz katerega je leta 1535 nastala redovna skupnost uršulink\, ki je dobila ime po nekoč zelo češčeni sv. Uršuli. Uršulinke so se posvečale predvsem vzgoji deklet. \nSv. Angela je umrla 27. januarja 1540 v Brescii v Italiji. \n  \nZavetnica\nSv. Angela je zavetnica invalidov in prizadetih; tistih\, ki so izgubili starše; proti boleznim\, slabostim. \n  \nUpodobitve\nUpodabljajo jo kot redovnico s knjigo v naročju in obdano z dekleti\, ki jih poučuje; v sprevodu devic in angelov. Kot mati s srcem in lestvijo\, ki vodi v nebo. Nekatere upodobitve jo prikazujejo kot romarico. \n  \nMolitev sv. Angele\nMoj Gospod\, razsvetli temine mojega srca in mi daj milost\, da rajši umrem\, kot da bi kdaj razžalil tvoje Božje veličastvo. Okrepi moja čustva in moje čute\, da ne zaidejo ne na desno ne na levo in me ne odvrnejo od tvojega presvetlega obličja\, ob katerem se potolaži vsako srce. Amen. \n  \nCerkve v Sloveniji\nSv. Angeli je pri nas posvečena kapela v uršulinskem samostanu v župniji Ljubljana – Sv. Trojica. \n  \nGradivo:\n\nZ Angelo na poti: http://ursulinke.rkc.si/wp-content/uploads/2016/01/9dnevnica_sv.Angela-1.pdf\n\n  \n\nDevetdnevnica v čast sv. Angeli: 2017 9dnevnica sv.Angela PDF\n\n  \n \n  \n \n  \nDrugi svetniki dneva: \n\nBl. Janez (Giovanni) Schiavo\, duhovnik\, misijonar (beatifikacija 2017)\nBl. Marija Jezusova (Karolina Santocanale)\, redovnica\, ustanoviteljica (beatifikacija 2016)\nSv. Vitalijan\, papež\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-angela-merici-ursulinke/2030-01-27/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/01/01.27.-Sv.-Angela-Merici-2.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20300128
DTEND;VALUE=DATE:20300129
DTSTAMP:20260609T210640
CREATED:20200127T085607Z
LAST-MODIFIED:20260128T072618Z
UID:10004095-1895788800-1895875199@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Tomaž Akvinski: Zavetnik univerz\, teologov
DESCRIPTION:Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani ta dan vsako leto obeleži s Tomaževo proslavo\, na kateri podeli diplome in Tomaževo nagrado. \n  \n»Pravega veselja ni brez Ljubezni.« \n\nIz življenja …\nTomaž Akvinski se je rodil okoli leta 1225 v Roccasecci blizu mesta Aquino v južni Italiji. Njegov oče Landulf\, ki je bil manjši fevdalec\, je želel\, da bi Tomaž postal opat bližnje sloveče benediktinske opatije Montecassino. Zato ga je komaj petletnega dal tja v šolo k menihom. Ker je Tomaž že od malih nog kazal veliko žejo po znanju\, so ga menihi poslali študirati v Neapelj\, kjer se je seznanil z dominikanci. Pri sedemnajstih letih je stopil v njihov red\, kljub nasprotovanju svojih staršev. Tudi njegovi novi predstojniki so videli njegove neizmerne intelektualne sposobnosti in ga poslali na študij v Pariz\, kjer je predaval veliki učenjak sv. Albert Veliki\, ki je bil doma na vseh področjih tedanje znanosti. Sv. Tomaž je že pri 23 letih postal profesor. Poučeval je v Parizu\, Rimu in Neaplju. Kljub svoji veliki učenosti pa je ostal preprost in ponižen redovnik. V ponižnosti je odklonil vse ponujene cerkvene časti. \nSv. Tomaž je napisal številna dela\, med katerimi sta najbolj znani Summa theologica in Summa contra gentiles. V njih je strnil svoj filozofski in teološki nauk. Njegova filozofija se imenuje po njem\, t. i. tomizem\, in jo je Katoliška Cerkev sprejela kot uradno filozofijo v svojih bogoslovnih šolah. Tomaž je bil tudi mistik. \nVelika tema njegovega razmišljanja je bilo vprašanje razmerja med vero in razum. Pravi\, da vera v obstoj Boga ni iracionalna\, torej da si vera in razum drug drugemu ne nasprotujeta. Znanih je njegovih »pet poti«\, s katerimi je poskušal dokazati obstoj Boga z umskim sklepanjem. \n \nMalo pred smrtjo\, po mistični izkušnji leta 1273\, je zavrnil vse svoje pisanje\, češ: »Vse\, kar sem napisal\, je kot slama v primeri s tem\, kar sem videl in kar mi je bilo razodeto.«  \nUmrl je na poti na 2. lyonski vesoljni cerkveni zbor 7. marca leta 1274\, star 49 let. \n  \nZavetnik\nSv. Tomaž je zavetnik univerz\, teologov in študentov; knjigarnarjev; priprošnjik proti nevihtam. \n  \nUpodobitve\nUmetniki ga upodabljajo kot dominikanca s knjigo\, peresom\, soncem\, zvezdo\, golobom in monštranco. \n  \n  \nMolimo\nO Bog\, v šoli Kristusovega evangelija nas poučuj\,  \nda bomo po zgledu sv. Tomaža Akvinskega  \nspoznali resnico in jo uresničevali v ljubezni. Amen. \n\nGradiva:\n\nNa kratko o sv. Tomažu Akvinskem (v ang.) – 2:54 min\n\n  \n\nIz življenja in duhovnosti sv. Tomaža Akvinskega – (v ang.) – ob glasbi – 4:15 min\n\n  \n \n  \n  \nDrugi svetniki dneva: \n\n Jožef Freinademetz\, duhovnik\, misijonar\n Marija Alojzija Montesionos Orduňa\, devica\, mučenka (beatifikacija 2001)\n Peter Nolasko\, ustanovitelj mercedarijev\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-tomaz-akvinski-zavetnik-bogoslovnih-fakultet/2030-01-28/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/01/sv.-tomaz-Akvinski2-.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20300131
DTEND;VALUE=DATE:20300201
DTSTAMP:20260609T210640
CREATED:20200127T112935Z
LAST-MODIFIED:20260409T060239Z
UID:10004413-1896048000-1896134399@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Janez Bosko: Ustanovitelj salezijancev
DESCRIPTION:Sv. Janez Bosko\, ustanovitelj salezijancev\, se je v zgodovino Cerkve neizbrisno zapisal kot apostol mladine in veliki častilec Marije Pomočnice. \nNjegovo celotno življenje je bilo posvečeno Bogu in mladini. Sad njegove vzgoje je več vzornih fantov. Med njimi je najbolj znan sv. Dominik Savio. \n  \nIz življenja …\nSv. Janez Bosko se je rodil 16. avgusta leta 1815 v vasici Becchi pri Turinu v Italiji v revni kmečki družini. Pri komaj dveh letih mu je umrl oče\, in vse breme vzgoje sinov je padlo na mater. Janez je šele pri devetih letih začel hoditi v sosednjo župnijsko šolo\, kjer se je učil brati in pisati. V tem času je imel neke noči »preroške« sanje. Videl je teči in preklinjati fante in želel posredovati s pestmi. Neki glas mu je rekel: »Ne s pretepanjem\, ampak s krotkostjo in ljubeznivostjo boš iz teh svojih vrstnikov naredil prijatelje«. Janez ni povsem razumel\, kaj pomenijo sanje. Glas mu je še obljubil: »Dal ti bom učiteljico« – mišljena je bila Božja mati Marija. \nPri petnajstih letih je končno lahko obiskoval gimnazijo\, a kruh si je moral služiti sam. Pri dvajsetih letih je stopil v semenišče in po šestih letih postal duhovnik. Za geslo si je izbral: »Daj mi duše\, drugo vzemi«. \n \nSvojo prvo službo je začel v Torinu. V tem mestu\, ki ga je uničila industrializacija\, ga je vznemirjalo predvsem slabo stanje mladih\, ki so sem prišli s trebuhom za kruhom\, pogosto pa postali prestopniki. Don Bosko jih je začel zbirati okrog sebe; jih učil branja\, pisanja in katekizma. Ko so mu dali na razpolago prostore\, je ustanovil t. i. »oratorije«\, v katerih so se mladi lahko zadrževali in se izučili kakšnega poklica\, obenem pa jih je tudi versko vzgajal; mnogi so ga podpirali pri njegovem delu. Njegova mati je vodila gospodinjstvo majhne skupnosti. \nDon Bosko je bil tudi nadarjen pisatelj: osnoval mesečnik Salezijanski vestnik\, napisal je okoli sto knjig in knjižic. Veliko je potoval\, pridigal\, spovedoval\, vse v nekem zanesenem optimizmu in radosti. Za službo revni mladini\, predvsem fantom\, je leta 1859 ustanovil redovno družbo sv. Frančiška Saleškega\, salezijance Don Boska. Malo kasneje je s sodelovanjem sv. Marije Mazzarello (1872) osnoval še žensko vejo salezijanske družbe Hčere Marije Pomočnice. Sestre so skrbele in to delajo še danes\, predvsem za vzgojo revne in zapuščene ženske mladine. »Nebesa niso ustvarjena za ljudi v naslanjaču\,« je govoril neumorni don Bosko. \nUmrl je 31. januarja 1888 v Torinu v Italiji\, je v 73. letu življenja. \n  \nMolitev sv. Janeza Boska za izbiro poklica\nPred teboj sem\, preblaga Devica\, da si izprosim veliko milost spoznanja\, kaj naj storim. Nič drugega ne želim\, kakor izpolnjevati popolnoma in ves čas svojega življenja voljo tvojega Božjega Sina. Mati dobrega sveta\, daj\, da bom poslušal tvoj glas in tako pregnal vsak dvom iz svojih misli. Ker si Mati mojega Zveličarja\, pričakujem od tebe\, da boš tudi Mati mojega zveličanja. Devica Marija\, če mi ti ne boš poslala žarka Božjega Sonca\, katera luč me bo razsvetlila? Kdo me bo poučil\, če ne ti\, ki si mati neustvarjene Modrosti? Poslušaj torej moje prošnje! Ne dopusti\, da bi zašel na kriva pota! V mojih dvomih in omahovanjih me vodi po pravi poti v Večno življenje. Ti si moje edino upanje\, ti imaš polne roke zakladov kreposti in življenja\, ti razdajaš sadove slave in svetosti.  \n  \nZavetnik\nSv. Janez Bosko je zavetnik mladine\, dušnih pastirjev za mladino\, katoliških založb. \n  \nUpodabljanje\nUmetniki ga upodabljajo kot duhovnika\, obdanega z mladimi fanti. \n  \nMolitev k sv. Janezu Bosku\nSveti Janez Bosko\,\noče in učitelj mladine!\nSprejemljiv za darove Svetega Duha\nin odprt za razmere svojega časa\,\nsi bil za mlade\, zlasti male in uboge\,\nznamenje prednostne Božje ljubezni. \nBodi naš vodnik\nna poti prijateljstva z Jezusom\,\nda bomo v njem in njegovem evangeliju\nnašli smisel svojega življenja\nin izvir prave sreče. \nPomagaj nam\,\nda bomo velikodušno opravljali poklic\,\nki smo ga prejeli od Boga\,\nda bomo v vsakdanjem življenju\nustvarjali občestvo\nin v povezanosti z vso Cerkvijo\nnavdušeno sodelovali\npri graditvi civilizacije ljubezni. \nIzprosi nam milost vztrajnosti\,\nda bomo v duhu blagrov\nživeli dosledno krščansko življenje.\nDaj\, da se bomo\npod vodstvom Marije Pomočnice\nnekoč mogli srečati s teboj\nv veliki nebeški družini. Amen. \n\nCerkve v Sloveniji\nSv. Janezu Bosku je posvečena ena župnijska cerkev v župniji Maribor – Sv. Janez Bosko ter ena kapela v Ljubljani na Gornjem trgu pri HMP. \n\nGradiva:\n\nVse slovenske PESMI v čast sv. Janezu Bosku – tudi mladinske\n\n  \n\nMISLI sv. Janeza Boska o hoji za Kristusom (slov.)\n\n  \n \n  \n  \n  \nDrugi svetniki dneva: \n\nBl. Candelarija od sv. Jožefa\, redovnica (leta 2008)\nSv. Franc Ksaver Bianchi\, duhovnik\, mistik\nSv. Marcela Rimska\, spokornica\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-janez-bosko-oce-mladih/2030-01-31/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/01/01.-31.-Janez-Bosko1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20300203
DTEND;VALUE=DATE:20300204
DTSTAMP:20260609T210640
CREATED:20200202T115044Z
LAST-MODIFIED:20260204T060738Z
UID:10004411-1896307200-1896393599@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Blaž : Blažev žegen - Gradiva\, običaji\, pregovori ...
DESCRIPTION:Sv. Blaž je v koledarju svetnikov eden izmed najbolj priljubljenih pomočnikov v sili in h katerem se še posebej radi zatekamo po pomoč zoper bolezni grla.  \nNe ščiti le pred boleznimi grla. Je vsestranski zavetnik; tudi proti škodljivim besedam\, ki ranijo.  \nNa ta dan pri sv. maši verniki prejmejo Blažev žegen.  \nČe je na Blaževo oblačno\, bo o sv. Juriju zelena trava. \nNa Blaževo je vsega blaga (živine) god. \nSvečnice dan — zima van. To je laž\, pravi sv. Blaž. \n\nIz življenja …\nMed ljudmi so bili zaradi svojega poklica še zlasti spoštovani zdravniki. In če zdravniku dodamo še svetniško osebnost\, kot je to v primeru sv. Blaža\, potem je takšna oseba nepogrešljive v tamkajšnji skupnosti. \nSv. Blaž je živel v 3. stoletju v armenskem mestu Sebasti v današnji Turčiji. Kot izobražen človek in zdravnik se je dan in noč posvečal bolnikom\, zlasti revnim in zapuščenim. Kot pa kristjan ni zdravil le njihovega telesa\, ampak tudi njihovega duha. Z njegovim zdravljenjem je povezan tudi blagoslov grla\, ki ga v cerkvi delijo vsako leto na njegov god. Ta je povezan z njegovo legendarno ozdravitvijo\, ko je z molitvijo ozdravil dečka pred zadušitvijo\, ko se mu je v grlu zataknila ribja kost. Da njegovo zdravljenje ni imelo meja\, priča tudi izročilo\, ki pravi\, da je med preganjanjem\, ko je živel »puščavniško življenje« v planinski pečini\, postal celo »specialist« za divje živali\, ki so mu služile in prihajale k njemu\, ko so bile ranjene ali bolne. \nZaradi svoje dobrote in pobožnosti je sv. Blaž postal zelo priljubljen v Sebasti. Ko je umrl škof v Sebasti\, so njegovi meščani nemudoma izvolili za škofa sv. Blaža. Blaž\, ki je bil goreč zdravnik\, je postal še bolj goreč škof. Ko je začel cesar Licinij preganjati kristjane\, je vedel\, da mora najprej usmrtiti glavo – pastirja\, in da bo potem lažje z njegovo »čredo«. Čeprav so meščani sprva poskušali zaščititi svojega škofa s skrivanjem\, so ga preganjalci naposled vendarle našli in pridržali. Mučili so ga na vse mogoče načine\, da bi se Blaž le odrekel svoji veri. Izročilo pravi\, da so koščke njegovega telesa trgali z železnimi kavlji\, a so se njegove rane z Božjo pomočjo vedno znova celile. Ker se sv. Blaž veri ni odrekel\, so ga na koncu obglavili. Umrl je okrog leta 316. \nV srednjem veku se je njegovo češčenje razširilo po vseh krščanskih deželah in ga imajo za priprošnjika posebno zoper bolezni grla. \n  \nObičaji\nObičaj blaževega žegnja (blagoslova) izvira iz 16. stoletja. Duhovnik z dvema prekrižanima svečama v obliki križa\, ki jih približa vratu vernika\, nad njim moli: \n»Na priprošnjo svetega Blaža\,  \nškofa in mučenca\,  \nnaj te Bog varuje bolezni grla  \nin vsakega drugega zla.  \nV imenu Očeta in Sina in Svetega Duha.  \nAmen.«  \nSveči\, ki jih duhovnik uporablja pri tem\, simbolizirata luč in zmago svetlobe nad temo\, dobrega nad hudim. \n  \nBLAGOSLOV ZELIŠČNIH BOMBONOV na god. sv. Blaža\, ni nekaj povsem novega. \nŽe lavantinski obrednik je namreč ob godu sv. Blaža v času\, ko bomboni še niso bili vsem na voljo kot so danes\, vključeval tudi blagoslov krhljev. \nPo blagoslovu sveč se lahko doda blagoslov zeliščnih bombonov: \nVsemogočni večni Bog! \nTvojemu usmiljenju \nse zaupljivo priporočamo \nzlasti v bolezni\, \nsaj je tvoj Sin Jezus hodil okrog\, \ndelil dobrote in ozdravljal bolne. \nNa čudovite načine tudi v našem času  \nkažeš svojo božjo moč\, \nzato te ponižno prosimo\, \nblago+slovi na priprošnjo svetega Blaža \nte zeliščne bombone. \nNaj bodo tvojim vernim  \nzdravilo zoper bolezni v grlu \nin vsako drugo zlo. \nPo Kristusu\, našem Gospodu. Amen. \n In naj se pokropijo z blagoslovljeno vodo! \n Ministrant lahko ob mašniku\, ki s svečami deli blagoslov sv. Blaža\, drži pladenj z blagoslovljenimi bomboni in kdor želi\, lahko bonbon vzame domov. \n\nUpodobitve\nUmetniki sv. Blaža upodabljajo kot škofa s prekrižanima svečama v roki\, obdanega z gozdnimi živalmi ali z mučilnimi sredstvi; na Vzhodu ga upodabljajo skupaj s cerkvenimi očeti kot starčka z brado in kodrastimi lasmi. \n  \nZavetnik\nSv. Blaž je eden od štirinajstih pomočnikov v sili. Je priprošnjik proti boleznim v grlu\, kašlju\, zobobolu\, nepravim besedam … Je zavetnik zdravnikov\, trgovcev z volno\, čevljarjev\, krojačev\, pekov\, zidarjev\, domačih živali … \nMolimo\nDobri Oče\,\nnaj se veselimo zdravja v tem življenju na zemlji\nin s tvojo pomočjo pridemo v večno domovino.\nPotrdi nas v veri\,\nki jo je sveti Blaž izpovedal z mučeniško smrtjo. Amen. \n\nCerkve pri nas\nPri nas je sv. Blažu posvečena podružnična cerkev v Padni (župnija Krkavče) ter kapela v koprski stolni župniji. \n\nGradiva:\n \n  \n  \n \n  \nDrugi svetniki dneva:\n\nSv. Ana\, vdova in prerokinja\nBl. Jožefina Nicoli\nSv. Oskar\, škof\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-blaz-vsestranski-zavetnik/2030-02-03/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/02/02.-03.-sv.-Blaž-škof.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20300206
DTEND;VALUE=DATE:20300207
DTSTAMP:20260609T210640
CREATED:20200203T124412Z
LAST-MODIFIED:20250206T055124Z
UID:10004142-1896566400-1896652799@portal.pridi.com
SUMMARY:Japonski mučenci: 25 mučencev in sv. Pavel Miki - Gradiva
DESCRIPTION:26 japonskih mučencev je bilo križanih na griču v mestu Nagasaki\, kamor je pol stoletja prej ponesel krščansko vero sv. Frančišek Ksaverij.  \nMed japonskimi mučenci je bil tudi jezuit sv. Pavel Miki. \n  \nIz življenja sv. Pavla Mikija … \nSv. Pavel Miki se je rodil okoli leta 1564/66 v Kyotu na Japonskem v premožni družini. Pri petih letih je bil krščen\, z dvajsetimi leti pa je stopil v jezuitski noviciat. Po mašniškem posvečenju je postal znan kot dober pridigar in verski učitelj. Mnogo duš vseh slojev v japonski družbi je po njem sprejelo krščansko vero. \nVse svoje življenje je posvetil posnemanju križanega Kristusa in oznanjevanju evangelija. O tem pričajo številna pisma\, zlasti tista iz ujetništva. Eden od tedanjih japonskih vladarjev\, Toyotomi Hideyoshi\, je v strahu pred vplivom tujcev in pred širjenjem krščanstva začel leta 1587 načrtno preganjati misijonarje in japonske katoličane. Pavel Miki je bil zaprt decembra 1596. On in njegovi bratje v veri so morali prepešačiti okrog 1000 kilometrov od Kyota do Nagasakija. Med potjo so z njimi grdo ravnali\, jih žalili in psovali\, oni pa so slavili Vsemogočnega\, molili in peli »Tebe Boga hvalimo«. \nKo so 5. februarja 1597 prispeli v Nagasaki\, japonsko mesto z največjim številom katoličanov\, je bil Miki križan. S križa je imel svojo poslednjo pridigo\, v kateri je odpustil svojim krvnikom\, ponosen na to\, da je Japonec in katoličan. Poleg njega sta bila križana še druga dva japonska jezuita Janez Soan de Goto in Jakob Kisai ter še 23 drugih japonskih mučencev\, med katerimi je bilo šest frančiškanskih misijonarjev in 17 japonskih laikov. \nTako je 5. februarja 1597 na križu umrlo 26 ljudi. Križani so bili na griču v mestu Nagasaki\, pozneje imenovanem Sveti hrib\, kamor je 50 let prej ponesel krščansko vero sv. Frančišek Ksaverij. \n  \nMolimo\nO Bog\, moč svojih svetih\,\npo trpljenju na križu si v večno življenje poklical\nsvete japonske mučence Pavla in njegove tovariše.\nNaj tudi mi vero zvesto izpovedujemo\nin jo ohranimo do smrti. Amen. \n\nGradiva:\n \n  \n \n  \nDrugi svetniki dneva:\n\n Alfonz Marija Fusco\, duhovnik\, ustanovitelj\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-pavel-miki-in-25-japonskih-mucencev/2030-02-06/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/02/Japonski-mucenci-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20300222
DTEND;VALUE=DATE:20300223
DTSTAMP:20260609T210640
CREATED:20200219T150232Z
LAST-MODIFIED:20260223T104034Z
UID:10004432-1897948800-1898035199@portal.pridi.com
SUMMARY:Praznik Sedeža apostola Petra
DESCRIPTION:Jezus Kristus je imenoval dvanajst apostolov\, ki so mu sledili in sestavljali poseben zbor\, t. i. »dvanajsteri«. Med njimi pa je dal posebno nalogo Petru. Te njegove službe se Cerkev že od 4. stoletja spominja s praznikom\, ki nosi ime Sedež apostola Petra.  \n  \nKakršno je vreme na dan stola sv. Petra\, takšno ostane do velike noči. \n\nIz Svetega pisma\nPraznik Sedež apostola Petra nas spominja\, da je Kristus sezidal svojo Cerkev na Petru\, Skali\, in ga postavil za vrhovnega pastirja svoje črede (prim. Mt 16\,13-19). \nJezus je rekel Petru: »Ti si Peter in na tej skali bom sezidal svojo Cerkev in vrata podzemlja je ne bodo premagala. Dal ti bom ključe nebeškega kraljestva; in kar koli boš zavezal na zemlji\, bo zavezano v nebesih; in kar koli boš razvezal na zemlji\, bo razvezano v nebesih.« \n  \nOd zgodnjih krščanskih časov je sedež sv. Petra spoštovan kot simbol apostolove učiteljske oblasti. Služba rimskega škofa z različnimi dikasteriji se še danes imenuje Apostolski sedež oz. Sveti sedež. \n  \nMolimo\nVsemogočni Bog\,\nsvojo Cerkev si postavil \nna Petrovo izpoved vere kakor na skalo.\nNe dopusti\, da bi nam vero \nomajali viharji tega sveta. Amen. \n  \nGradiva:\n \n\nSedež apostola Petra (v hr.) – 2:34 min: https://www.youtube.com/watch?v=RdICMow91Eo\n\n  \n \n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sedez-apostola-petra-kaksen-praznik/2030-02-22/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/02/02.-22.-Sedež-apostola-Petra-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20300223
DTEND;VALUE=DATE:20300224
DTSTAMP:20260609T210640
CREATED:20200219T153010Z
LAST-MODIFIED:20260223T103329Z
UID:10004421-1898035200-1898121599@portal.pridi.com
SUMMARY:Magdalena Gornik: 47 let brez hrane?
DESCRIPTION:Mistikinja Magdalena Gornik je slovenski svetniški kandidat. Njen grob iz leta v leto obiskuje vedno več ljudi … \n  \nIz življenja …\n\nMarija Magdalena Gornik se je rodila 19. julija 1835 na Gori nad Sodražico v preprosti kmečki družini kot tretji od sedmih otrok. Sprva je bila povsem običajna deklica\, ki je pomagala pri delu in se družila z vrstnicami.  \nBog pa je na poseben način posegel v njeno življenje spomladi leta 1847. Tedaj je na njivi zagledala neznano ženo\, ki se ji je predstavila kot Jezusova mati in ji naročila\, naj Jezusa ljubi. Pri prvem sv. obhajilu je začutila Jezusovo ljubezen. Močneje ko je čutila Jezusovo bližino\, bolj slabotna je postajala telesno. Zbolela je tako močno\, da je morala nekaj časa ostati v postelji. Nobeno zdravilo ji ni pomagalo. Čudežno je ozdravela avgusta 1848\, ob drugem Marijinem prikazanju. Marija ji povedala\, da bo ob trdni veri v Boga od njega prejela vse\, tudi hrano za svoje življenje. Odtlej Magdalena do konca svojega življenja ni zaužila nobene telesne jedi; hranila se je s skrivnostno nebeško jedjo. Magdalena je imela vsak dan nenavadna doživetja (zamaknjenja\, videnja\, stigme\, mistično obhajilo). \n47 let je živela brez zemeljske hrane; pogosto je doživela zamaknjenja. Na svojem telesu je nosila znamenja Kristusovih ran – stigme. Med zamaknjenji je prejemala mistično obhajilo in skrivnostno jed\, od katere je tudi živela. Ti zunanji darovi pa so se v njenem življenju prepletali z izrednim\, mističnim trpljenjem\, s katerim je zadoščevala za žalitve Božje ljubezni. \nUmrla je 23. februarja 1896 v sluhu svetosti. \n  \nNjen grob iz leta v leto obiskuje vedno več ljudi. \n  \n  \nMolitev k Magdaleni Gornik\nVsemogočni Bog\, Oče luči\,\nod Tebe prihaja vsak dober dar.\nSvojo služabnico Magdaleno Gornik\nsi obdaril s čudovitimi darovi \nmističnih milosti in bogoljubnega življenja.\nUsliši naše molitve in poveličaj jo\,\nda bo pred vesoljno Cerkvijo\nprišteta k zveličnim.\nPo Kristusu našem Gospodu. Amen. \nOče naš … Zdrava Marija … Slava Očetu. \nDobri Bog\, po priprošnji Magdalene Gornik\, \nMi podeli milost …* \n  \nUslišanja na njeno priprošnjo pošljite na naslov: Nadškofija Ljubljana\, Ciril-Metodov trg 4\, p. p. 1990\, 1001 Ljubljana. \n\nGradiva: \n \n\nDokumentarni FILM Magdalena Gornik slovenska svetnica – 1:14:24 min\n\n  \n \n\nNa GROBU Magdalene Gornik – 1:13 minut\n\n  \n\nKNJIGA Marija Magdalena Gornik\, France M. Dolinar\, 2019\, 40 str.\nKNJIGA Kraljič\, Martina. Magdalena Gornik. Medvedica : Kulturno društvo Magdalene Gornik\, 2009.\n\n  \nVeč na spletni strani župnije Sodražica >>> \n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/magdalena-gornik-47-let-brez-hrane/2030-02-23/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/02/Gornik-film1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20300224
DTEND;VALUE=DATE:20300225
DTSTAMP:20260609T210640
CREATED:20200222T130316Z
LAST-MODIFIED:20260223T103651Z
UID:10004427-1898121600-1898207999@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Matija: Led razbija\, če ga ni\, ga pa naredi
DESCRIPTION:Pri nas je zelo znan vremenski rek: »Matija led razbija\, če ga ni\, ga pa naredi.« \nSv. Matija je edini apostol\, ki ga Jezus ni neposredno poklical in izbral na to mesto. Z žrebom (kockanjem) ga je izbrala prva skupnost\, da zapolni prosto mesto\, ki ga je zasedal Juda. \n  \nIz življenja …\nSv. Matija se je rodil je v Betlehemu in je bil eden od dvainsedemdesetih Jezusovih učencev\, ki jih je Jezus poslal oznanjat Božje kraljestvo (prim. Lk 10\,1). Po Jezusovem vnebohodu so ga z žrebom izbrali kot naslednika izdajalca Juda Iškarijota v krogu dvanajsterih apostolov (prim. Apd 1\,22-26); na binkošti je prejel Svetega Duha. \nO njegovi smrti je več izročil. Najbolj razširjeno\, ki je tudi v Zlati legendi (Legenda aurea) pa pravi\, da so ga pogani okrog leta 63 v Etiopiji najprej skoraj do smrti kamnali\, nato pa obglavili s sekiro. \n\nUpodobitve\nNa upodobitvah dvanajsterih apostolov sv. Matija najpogosteje ni. To pa zato\, ker ga izpodriva sv. Pavel. \nSv. Matija pogosto upodabljajo z mečem\, sekiro\, kamnom ali knjigo. \n  \nZavetnik\nJe zavetnik tesarjev\, kovačev\, gradbenih delavcev\, mesarjev in slaščičarjev\, priprošnjik proti alkoholizmu\, neplodnosti v zakonu … \nV koledarju vesoljne Cerkve je njegov spomin sicer 14. maja\, pri nas pa že od nekdaj 24. februarja. \n  \nMolimo\nO Bog\, sv. Matija si izbral za apostola\nin z njim dopolnil apostolski zbor.\nNa njegovo priprošnjo pokliči v svoji ljubezni\ntudi nas med število svojih izvoljenih. Amen. \n\n\nCerkve posvečene sv. Matiji\nPri nas je sv. Matiji posvečenih šest cerkva\, in sicer: \n\ndve župnijski cerkvi (v župniji Bučka v KP škofiji in v župniji Slap v NM škofiji) ter\nštiri podružnične cerkve: v župniji Cerklje na Gorenjskem v naselju Zalog (LJ nadškofija)\, v župniji Drežnica v naselju Drežniške Ravne (KP škofija)\, v župniji Stopiče v naselju Zajčji vrh (NM škofija)\, v župniji Toplice v naselju Lazi (NM škofija).\n\n\n\n\nGradiva:\n \n  \n \n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-matija-led-razbija-ce-ga-ni/2030-02-24/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/02/sv.-Matija.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20300225
DTEND;VALUE=DATE:20300226
DTSTAMP:20260609T210640
CREATED:20200224T115222Z
LAST-MODIFIED:20260223T104248Z
UID:10004438-1898208000-1898294399@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveta Valburga: Iz svetniške družine
DESCRIPTION:Ob prebivanju življenjepisa svetnikov odkrijemo primere\, ko je iz ene družine izšlo več svetnikov.  \nEna takšnih je družina iz Wessexa (Anglija)\, v kateri so dosegli svetništvo štirje njeni člani: oče Rihard\, hči Valburga ter sinova sv. Vilibald in sv. Vunibald\, – zaradi apostolskega dela na evropski celini v 8. stoletju.  \nDanes obhajamo spomin sv. Valburge. \n\nIz življenja …\nSv. Valburga\, rojena okoli leta 710 v Wessexu\, je že od mladih nog živela v benediktinskem samostanu Wimborne v Angliji\, kjer je bila opatinja njena sorodnica sv. Lioba. Okrog leta 750 je prišla na povabilo svojega strica sv. Bonifacija v Nemčijo\, kjer sta bila že njena brata sv. Vilibald in sv. Vunibald\, ki sta v Heidenheimu sezidala dvojni samostan. \n  \nSv. Valburga je vodila ženski\, sv. Vunibald pa moškega. Ko je Vunibald zbolel\, ga je negovala vse do njegove smrti leta 761. Po njegovi smrti je prevzela vodstvo obeh samostanov. \nBila je izredno sposobna\, slovela je po svoji modrosti in svetosti. Posvečala se je misijonskemu delu\, zlasti vzgoji mladine. Pod njenim vodstvom se je dvojni samostan razvil v misijonsko središče na nemških tleh. \nSv. Valburga\, ki je že za časa svojega življenja slovela po svetosti\, je umrla 25. februarja 779 v Heidenheimu v Nemčiji. \n  \nUpodobitve\nUpodabljajo jo kot opatinjo s palico\, knjigo redovnih pravil\, steklenico olja\, včasih tudi s tremi klasi – z njimi naj bi rešila lačnega otroka gotove smrti. \n  \nZavetnica\nJe zavetnica porodnic\, kmetov\, domačih živali; priporočajo se ji pri kašlju\, ugrizih psov\, steklini\, pri očesnim boleznim in za dobro rast pridelkov. \n  \nCerkve v Sloveniji\nPri nas je sv. Valburgi posvečena podružnična cerkev v Valburgi v župniji Smlednik. \n\nGradiva:\n \n  \n \n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-valburga-iz-svetniske-druzine/2030-02-25/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/02/Valburga.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20300226
DTEND;VALUE=DATE:20300227
DTSTAMP:20260609T210640
CREATED:20210221T181134Z
LAST-MODIFIED:20260223T104521Z
UID:10004443-1898294400-1898380799@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Aleksander Aleksandrijski: Patriarh mentor svetemu Atanaziju
DESCRIPTION:Sv. Aleksander je leta 313 postal Aleksandrijski škof\, to je ravno tedaj\, ko se je prenehalo preganjanje Cerkve z milanskim ediktom leta 313. \nVodil je dogmatsko borbo proti krivoverstvu arijanizmu. Zakaj? Duhovnik Arij je zanikal Kristusovo božanstvo in zaradi česar potemtakem njegova mati Marija ni Božja Mati. \nSv. Aleksander je sodeloval na prvem vesoljnem cerkvenem zboru v Niceji (321) in na njem imel pomembno vlogo. V boju proti arijanizmu mu je zelo pomagal njegov diakon sv. Atanazij\, ki ga je kasneje tudi nasledil na sedežu aleksandrijskega patriarhata. \nSv. Aleksander je umrl leta 328. \nNekatera njegova pisma in pridige so ohranjena in predstavljena v veliki »Patrologia Graeca«. \n  \nGradiva:\n \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-aleksander-aleksandrijski-mentor-sv-antanaziju/2030-02-26/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2021/02/Sv.-Aleksander-Aleksandrijski-1.jpg
END:VEVENT
END:VCALENDAR