BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//Zavod za pastoralno dejavnost Pridi.com - ECPv6.15.15//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-ORIGINAL-URL:https://portal.pridi.com
X-WR-CALDESC:Dogodki za Zavod za pastoralno dejavnost Pridi.com
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:Europe/Ljubljana
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20250330T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20251026T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20260329T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20261025T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20270328T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20271031T010000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261030
DTEND;VALUE=DATE:20261031
DTSTAMP:20260604T112629
CREATED:20201028T190545Z
LAST-MODIFIED:20241029T132741Z
UID:10003627-1793318400-1793404799@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Marcel: Za tiste\, ki nočejo služiti vojske
DESCRIPTION:Sv. Marcel je zavetnik tistih\, ki zaradi svojih prepričanj nočejo služiti vojske in sodelovati v vojni. \n  \nIz življenja …\n \nSv. Marcel se je rodil sredi 3. stoletja in bil stotnik cesarske vojske v današnjem Tangerju v Maroku. Kot kristjan ni želel sodelovati pri poganskih obredih\, ki so jih priredili v okviru praznovanja rojstnega dne v čast cesarjema Dioklecijanu in Maksimijanu\, in častiti poganske bogove. Odvrgel je orožje\, pas\, oklep in vojaške nazive ter se javno izpovedal za kristjana. \nNa sodišču je povedal\, da ni dobro\, da kristjan služi v vojskah sveta. Zaradi svojih stališč je bil obsojen na smrt. \nLeta 298 je v Tangerju doživel mučeniško smrt z obglavljenjem. \n  \nZavetnik\nSv. Marcel je zavetnik tistih\, ki zaradi svojih prepričanj nočejo služiti vojske in sodelovati v vojni. \n  \nGradiva:\n \n\nSv. Marcel (v hr.) – 1:53 min: https://www.youtube.com/watch?v=eUXFmZhM1yo\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-marcel-za-tiste-ki-nocejo-sluziti-vojske/2026-10-30/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/10/10.-30.-Sv.-Marcel1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261031
DTEND;VALUE=DATE:20261101
DTSTAMP:20260604T112629
CREATED:20201029T134012Z
LAST-MODIFIED:20241029T133016Z
UID:10003632-1793404800-1793491199@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Alfonz Rodriguez: Samostanski vratar
DESCRIPTION:Velja za enega izmed velikih španskih mistikov 16. stoletja. \n»Največji izraz ljubezni je\, biti poslušen Bogu.« \n  \nIz življenja …\nSv. Alfonz Rodriguez se je rodil 25. julija 1533 v španskem mestu Segovia kot tretji izmed enajstih otrok v družini uglednega trgovca s suknom in volno. Na Alfonzovo duhovno življenje je poleg staršev že v rani mladosti močno vplival sv. Peter Faber\, eden izmed ustanoviteljev Družbe Jezusove\, ki ga je pripravljal na prvo obhajilo. \nKomaj je Alfonz začel študij na jezuitskem kolegiju\, že se je zaradi očetove smrti moral vrniti in prevzeti njegovo trgovino. Poročil se je pri 25-ih letih in imel tri otroke\, a so mu žena in otroci v času desetih let pomrli; propadlo mu je tudi trgovsko podjetje. \nPo mesecih samote in molitve je prosil za sprejem k jezuitom\, ki pa so ga zaradi njegovih poznih 37 let ter pomanjkljive izobrazbe in slabega zdravja sprva zavrnili. \nPo dveh letih neuspešnega študija v Barceloni so ga sprejeli v red kot brata laika in še isto leto poslali v novi jezuitski kolegij v mestu Palma na otoku Majorka\, kjer je več kot štiri desetletja opravljal službo samostanskega vratarja in bil do vseh ustrežljiv\, pozoren. Tu je podobno\, kot kasneje sv. Konrad iz Parzhama v Altöttingu v Nemčiji\, postal kontaktna oseba za vse pomoči potrebne\, malodušne in zaskrbljene ljudi. Bil je svetovalec številnim osebnostim in sobratom ter vplival na jezuitske študente\, ki so prestopili njegov prag. S svojim globokim duhovnim življenjem je močno vplival tudi na duhovno rast študenta sv. Petra Klaverja in ga navdušil za misijonski poklic med črnci v Južni Ameriki. \nAlfonz je umrl 31. oktobra 1617. Po njegovi smrti se je pojavilo 14 zvezkov z duhovnimi vsebinami\, v katerih je zapisal svoje izkušnje združenja z Bogom\, ekstaze in videnja. \n  \nUpodobitve\nUmetniki ga najpogosteje upodabljajo kot jezuita v videnju: na prsih ima dvoje src\, ki sta povezani z žarki\, ki izhajajo iz rok Marije in Jezusa v nebeški slavi. \n  \nZavetnik\nSv. Alfonz je zavetnik jezuitskih bratov\, španskega mesta Palma in otoka Majorka. \n  \nGradiva:\n \n\nSv. Alfonz Rodriguez (v hr.) – 3:17 min: https://www.youtube.com/watch?v=QQEv_HWRPZE\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-alfonz-rodriguez-sveti-samostanski-vratar/2026-10-31/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/10/10.-31.-sv.-Alfonz-Rodriguez-Njegova-vizija-Francisco-de-Zurbaran1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261101
DTEND;VALUE=DATE:20261102
DTSTAMP:20260604T112629
CREATED:20201029T204038Z
LAST-MODIFIED:20251128T103127Z
UID:10003587-1793491200-1793577599@portal.pridi.com
SUMMARY:Zapovedani praznik vseh svetih: Ko je število svetih tako naraslo ...
DESCRIPTION:Danes je praznik vseh svetih: tistih\, ki jih je Cerkev uradno razglasila za svete in tistih\, ki jih Cerkev uradno ni razglasila za svete\, so pa pri Bogu v nebesih.  \nVsi sveti so zapovedani praznik\, kar pomeni\, da naj bi se verniki tega dne udeležili sv. maše. \nIn še nekaj: Na vse svete ima god vsak kristjan. Zato blagoslovljeno praznovanje godu! \n  \nIz življenja … \nGre za starokrščanski praznik\, na katerega se častijo vsi sveti. \nIzvor tega praznika je treba iskati v 4. stoletju na Vzhodu\, ko so v Antiohiji prvo nedeljo po binkoštih praznovali praznik vseh svetih mučencev. V 7. stoletju je papež Bonifacij IV. v Rimu poganski tempelj Panteon\, posvečen vsem bogovom\, spremenil v cerkev svete Matere Božje in vseh svetih mučencev. \nPapež Gregor IV. (827-844) je praznik svetih prestavil na 1. november in ukazal\, naj se ta dan slovesno praznuje v vsej Cerkvi. Ta praznik je Cerkev med drugim uvedla tudi zato\, ker je število svetnikov tako naraslo\, da ni bilo več mogoče spominjati se vsakega posebej pri bogoslužju. \nTega dne se spominjamo vseh rajnih\, ki so sedaj pri Bogu – znane in neznane! Še posebej se spominjamo rajnih svetih\, ki niso bili nikoli razglašeni za svetnike. V molitvi se jim priporočimo tudi mi\, naj pri Bogu posredujejo za nas\, da se jim bomo nekoč pridružili tudi mi. \nBogoslužje tega praznika nas spominja\, da je svetost izvirna poklicanost vsakega krščenega. Zato je ta praznik ugodna priložnost\, da dvignemo pogled od minljivih zemeljskih resničnosti k Božji razsežnosti večnosti in svetosti. \n  \nMolimo\nVsemogočni večni Bog\, tvoja Cerkev se danes veseli skupnega praznika vseh svetnikov in slavi njihove zasluge.  \nProsimo\, naj nam nepregledna množica naših svetih bratov in sester izprosi tvoje obilno usmiljenje. Amen. \n  \nGradiva: \n\nGradivo za družino ob prazniku vseh svetih – Slovenski katehetski urad (v slov.): http://sku.rkc.si/2020/10/30/praznik-vseh-svetih/\n\n  \n \n\nSvetniki ob glasbi – Veroučni kotiček (v slov.) – 2:43 min: https://www.youtube.com/watch?v=Rje8J00Vc9M&list=PLuL_MDcWQgzzJYnR4idLP1fjNB3LOzygN&index=13\n\n  \n \n\nNaredi si sam … – Veroučni kotiček (v slov.) – 0:26 min: https://www.youtube.com/watch?v=NOEVeo3rRzA&list=PLuL_MDcWQgzzJYnR4idLP1fjNB3LOzygN&index=12\n\n  \n \n\nPraznik vseh svetih (v hr.) – 4:08 min: https://www.youtube.com/watch?v=2FHQX5M7UtQ\n\n  \n \n\nVsi sveti – ob svetnikih in PESMI (v ang.) – 4:38 min: https://www.youtube.com/watch?v=oNlgG_-wjpM\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/zapovedani-praznik-vsi-sveti/2026-11-01/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/10/11.-1.-Vsi-sveti1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261102
DTEND;VALUE=DATE:20261103
DTSTAMP:20260604T112629
CREATED:20201031T121728Z
LAST-MODIFIED:20241014T071644Z
UID:10003592-1793577600-1793663999@portal.pridi.com
SUMMARY:Verne duše: Spomin vseh vernih rajnih
DESCRIPTION:Spomin vseh vernih rajnih ali Vernih duš dan je praznik\, na katerega Cerkev izkazuje posebno spoštovanje do vseh rajnih in zanje moli.  \nTo je dan\, ko naj bi šli obiskati grobove rajnih. \n  \nIz življenja …\nPričevanja o tem\, da so se rajnih spominjali pri mašni daritvi\, najdemo sicer že iz 2. stoletja. \nA poseben praznik spomina vernih duš v vicah izvira šele šele iz leta 998\, ki ga je uvedel opat sv. Odilo v benediktinskem samostanu Cluny v Franciji. \nPočasi se je to obhajanje na dan 2. novembra razširilo na vso Cerkev. Vesoljna Cerkev je ustalila spomin vseh rajnih šele leta 1311. \nTa dan želi v nas okrepiti vero v vstajenje in v večno življenje\, hkrati pa okrepiti našo povezanost z vernimi rajnimi v vicah\, ki jim lahko pomagamo z molitvami in žrtvami. Opominja nas\, da bomo nekoč tudi mi umrli\, in spodbuja k bolj zavzetemu življenju v veri in ljubezni do Boga in bližnjega. \nPapež Benedikt XV. je leta 1915 dovolil\, da vsak duhovnik daruje na ta dan tri svete maše. Poleg tega je Cerkev mesec november v celoti določila kot mesec posebnih molitev za duše v vicah. \n  \nGradiva:\n \n\nRazlika med praznikoma Vseh svetih in Vernih duš dan (v hr.) – 3:35 min\n\n  \n \n\nVsi sveti + Verne duše\n\n  \nFoto: Zajem zaslona \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/verne-duse-spomin-vseh-vernih-rajnih/2026-11-02/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/10/Vernih-dus-dan-.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261103
DTEND;VALUE=DATE:20261104
DTSTAMP:20260604T112629
CREATED:20201031T163222Z
LAST-MODIFIED:20251128T115658Z
UID:10004341-1793664000-1793750399@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Viktorin Ptujski: Prvi razlagalec Svetega pisma
DESCRIPTION:Viktorin Ptujski je bil cerkveni oče\, škof na teritoriju današnjega slovenskega ozemlja ob koncu 3. stoletja. Velja za prvega latinskega eksegeta (razlagalca) Svetega pisma. Da ga Slovenci bolje ne poznamo in častimo\, je “krivo” večstoletno napačno prepričanje\, češ da je bil škof v francoskem mestu Poitiers\, in ne v Ptuju.  \nŠele z zgodovinopisnimi popravki in s posredovanjem bl. Antona Martina Slomška v Vatikanu\, ki je leta 1848 dosegel\, da se sme Viktorinu v mariborski škofiji izkazovati javna čast pri bogoslužnih opravilih\, se je češčenje Viktorina začelo tudi pri nas. \n  \nIz življenja …\n \nSv. Viktorin Ptujski se je rodil okoli leta 240. O njegovem izvoru obstajajo različne teze: po eni naj bi prišel z vzhoda\, iz Grčije\, saj sv. Hieronim omenja\, da je bolje znal grško kot latinsko. Po drugi domnevi pa naj bi bil domačin. \nBil je škof v rimskem mestu Petovio\, današnjem Ptuju\, ob koncu 3. stoletja. Petoviona je tedaj štela preko 30.000 prebivalcev\, od tega je bilo verjetno okrog tisoč vernikov. \nVero je širil z govorjeno in pisano besedo\, zaradi česar ga uvrščamo tudi med prve znane literarne ustvarjalce na našem ozemlju. Bil je prvi latinski ekseget. Njegovi spisi so močno vplivali na nadaljnjo latinsko svetopisemsko eksegezo. Ohranila sta se le dva spisa: O zgradbi sveta in Razlaga Razodetja. \nBil je zelo izobražen in vzornega življenja. \nUmrl je 2. novembra 303 med Dioklecijanovim preganjanjem kristjanov\, in sicer mučeniške smrti – domnevno z obglavljenjem. \n  \nUpodobitve\nUmetniki sv. Viktorina najpogosteje upodabljajo v škofovski obleki s palmovo vejo in mečem v roki. \n  \nGradiva:\n\nViktorin Ptujski in deset devic: http://oddaje.ognjisce.si/ocetjevveri/2013/11/14/11-oddaja-viktorin-ptujski-in-deset-devic\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-viktorin-ptujski-prvi-razlagalec-svetega-pisma-na-nasih-tleh/2026-11-03/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/10/11.-3.-Viktorin-Ptujski1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261104
DTEND;VALUE=DATE:20261105
DTSTAMP:20260604T112629
CREATED:20201102T123503Z
LAST-MODIFIED:20241029T131628Z
UID:10003622-1793750400-1793836799@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Karel Boromejski: Zavetnik semenišč
DESCRIPTION:Danes praznuje god večina tistih\, ki jim je ime Karel\, Karlo\,  Karlina\, Drago\, Dragica. Slovesno je tudi v bogoslovnem semenišču v Ljubljani\, katerega sozavetnik je sv. Karel Boromejski\, obnovitelj Cerkve v duhu tridentinskega koncila. \n  \nIz življenja …\nSv. Karel Boromejski je bil rojen 2. oktobra 1538 na gradu Arona ob italijanskem jezeru Lago Maggiore v lombardijski plemiški družini kot tretji izmed šestih otrok. \nŠtudij cerkvenega in posvetnega prava v Paviji\, ki mu je sprva povzročal težave\, je končal tako sijajno\, da ga je njegov stric\, papež Pij IV. leta 1559 poklical v Rim. Kot tajnik \, odvetnik na papeškem dvoru in kasneje kot kardinal diakon si je pridobil velike zasluge pri upravljanju papeške države\, še zlasti pa pri organizaciji in zadnjem sklicu Tridentinskega koncila (1545–1563). Ni vedel\, kaj pomeni beseda počitek; le s petimi urami spanja na dan si je našel čas za molitev in nadaljnji študij filozofije ter teologije. \nKo je leta 1562 umrl njegov starejši brat\, se je moral Karel odločiti ali za zakonsko življenje ali za duhovni poklic. Po duhovnih vajah se je dokončno odločil za slednjega. Leta 1565 je postal milanski nadškof in prevzel škofijo\, ki že osemdeset let ni imela svojega rezidenčnega škofa. To notranje in zunanje uničeno škofijo je obnovil z vso ponižnostjo v duhu tridentinskega koncila\, in to kljub nasprotovanjem – nanj je bil izveden celo poskus atentata. Neutrudno se je posvečal dviganju vernosti med ljudstvom in klerom ter ustanavljal prva semenišča v skladu z zahtevami koncila ter preganjal krivoverce. Vseskozi je skrbel za uboge in reveže\, ustanavljal bolnišnice\, hospice. V milanski nadškofiji je vse stvari postavil na pravo mesto\, ljudje pa so se svojega pastirja\, ki jih je obiskoval peš ali na konju\, še posebej zapomnili po njegovi nesebični pomoči\, ko je leta 1575 mesto zadela kuga in po njegovi procesiji takoj prenehala. \nUmrl je razmeroma mlad 3. novembra 1584 v Milanu\, star komaj 46 let. Njegove zadnje besede so bile: »Glej\, prihajam\, Gospod«. \n  \nUpodobitev\nUmetniki ga najpogosteje upodabljajo kot škofa ali kardinala z bičem kot znamenjem spokorništva\, križem ali lobanjo. \n  \nZavetnik\nKarel Boromejski je zavetnik semenišč\, duhovnikov\, škofov\, katehistov; k njemu se priporočamo proti kugi. Je sozavetnik bogoslovnega semenišča v Ljubljani. \n  \nGradiva:\n \n\nSv. Karel Boromejski (v hr.) – 3:48 min: https://www.youtube.com/watch?v=aJ6vAg4eAXY\n\n  \n \n\nSv. Karel Boromejski (v ang.) – 3:18 min: https://www.youtube.com/watch?v=sz6oYF5Hu6k\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-karel-boromejski-zavetnik-semenisc-proti-kugi/2026-11-04/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/11/11.-4.-Sv.-Karel-Boromejski1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261105
DTEND;VALUE=DATE:20261106
DTSTAMP:20260604T112629
CREATED:20201103T093020Z
LAST-MODIFIED:20241029T133527Z
UID:10003643-1793836800-1793923199@portal.pridi.com
SUMMARY:Sv. Zaharija in Elizabeta: Starša Janeza Krstnika
DESCRIPTION:Pri nas je ime Elizabeta zelo pogosto – tudi med svetnicami\, medtem ko je ime Zaharija dokaj neznano. \n  \nIz življenja …\nSv. Elizabeta in sv. Zaharija sta starša sv. Janeza Krstnika. Po besedah sv. Luka »sta bila oba pravična pred Bogom. Živela sta brez graje\, po vseh Gospodovih zapovedih in navodilih.« Po njuni zaslugi\, smo po Lukovem evangeliju\, v dar dobili  dva čudovita hvalospeva: Marija je odgovorila z znanim slavospevom Magnificat\, Zaharija pa se je zahvaljeval Bogu s spevom Benedictus. \nElizabeta je prihajala iz najodličnejšega duhovniškega Aronovega rodu\, njen mož Zaharija pa je bil veliki duhovnik. Živela sta v hiši v vasi Ain Karem blizu Jeruzalema. Bila sta že v letih\, a nista imela otrok. O dogodkih\, ki so sledili\, mojstrsko poroča sv. Luka v svojem evangeliju. Zahariji se je v templju prikazal angel Gabriel in mu napovedal rojstvo sina. Ker ni verjel\, ga je doletela kazen\, tako da je obnemel\, vse dokler se ni zgodil napovedani radostni dogodek. \nKo je minilo šest mesecev od Janezovega spočetja\, je angel Gabriel v Nazaretu naznanil Devici Mariji\, da bo rodila Božjega Sina. \nPo izročilu sta bili Elizabetina in Marijina mati sestri. Ko je Marija od angela Gabriela izvedela\, da je njena sestrična Elizabeta že šest mesecem noseča\, je takoj odšla k njej v gričevje. Ko je Elizabeta zagledala Marijo in slišala njen pozdrav\, se je dete v njenem trebuhu veselo zganilo in napolnjena s Svetim Duhom je na ves glas vzkliknila z besedami\, ki so danes del molitve Zdrava Marija: »Blagoslovljena si med ženami in blagoslovljen je sad tvojega telesa …« \nSveto pismo o Elizabeti in Zahariji po Janezovem rojstvu ne poroča več.  Zaharija je bil po izročilu ubit v templju\, ker Herodu ni želel razkriti prebivališča svojega sina\, zato ga prištevajo med mučence. Sv. Janez Krstnik je zgodaj ostal brez staršev. \n  \nZavetnica\nSv. Elizabeta je zavetnica nosečnic in mater. \n  \nMolimo\nZaharija je po rojstvu svojega sina Janeza zapel čudovit hvalospev\, ki ga danes molimo vsako jutro pri hvalnicah\, in je znan kot »Zaharijev hvalospev«. \nHvaljen\, Gospod\, Bog naših očetov\, * \nobiskal je svoje ljudstvo in nas odrešil. \nObudil nam je mogočnega Zveličarja * \nv hiši svojega služabnika Davida. \nNapovedal ga je po svojih svetih prerokih\, * \nki so ga oznanjali od davnih vekov. \nRešil nas bo naših sovražnikov\, * \notel iz rok vseh\, ki nas črtijo. \nIzkazal nam je usmiljenje\, kakor je obljubil očetom\, * \nspomnil se je svoje svete zaveze. \nPrisegel je Abrahamu našemu očetu\, * \nda bomo rešeni iz rok sovražnikov. \nBrez strahu bomo služili Gospodu * \nv svetosti in pravičnosti vse dni življenja. — \n  \nIn ti\, dete\, boš prerok Najvišjega\, * \npojdeš namreč pred Gospodom\, pripravljat mu pota. \nPo tebi bo ljudstvo spoznalo Odrešenika\, * \nki ga bo rešil njegovih grehov. \nObiskal nas bo po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega * \nkakor sonce\, ki vzhaja z višave. \nRazsvetlil bo vse\, ki sedijo v temi in smrtni senci\, * \nin naravnal na pot miru vse naše korake. — \nAmen. \n/Hvaljen (Lk 1\,68–79)/\n\nGradiva:\n \n\nSv. Elizabeta (v ang.) – 4:03 min: https://www.youtube.com/watch?v=H_yjBhaaey8\n\n  \n \n\nZgodba za otroke o sv. Zahariju (v ang.) – 10:07 min: https://www.youtube.com/watch?v=PWZBftzDzko\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-zaharija-in-elizabeta-starsa-janeza-krstnika/2026-11-05/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/11/Sv.-Elizabeta-in-Zaharija-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261106
DTEND;VALUE=DATE:20261107
DTSTAMP:20260604T112629
CREATED:20201104T080223Z
LAST-MODIFIED:20251128T124731Z
UID:10004347-1793923200-1794009599@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Lenart: Zavetnik živine in kmetov
DESCRIPTION:Sv. Lenart je eden izmed najbolj priljubljenih svetnikov v Franciji in deželah srednje Evrope. Menijo\, da mu je posvečenih okoli 600 cerkva.  \nŽe zgolj v Sloveniji mu jih je posvečenih skoraj 60.  \nZakaj je tako priljubljen? \n  \nIz življenja …\nSv. Lenart se je rodil okoli leta 500 v Orleansu v plemiški družini\, ki je bila v prijateljskih odnosih s krščanskim frankovskim kraljem Klodvikom. Vzgajali so ga za viteza\, a je kasneje postal kraljev svetovalec. Na dvor pa je zahajal tudi reimski nadškof sv. Remigij (god 1. oktober)\, ki je sv. Lenarta seznanil s krščanstvom in ga kasneje tudi krstil. \nSv. Lenart je kasneje postal puščavnik v gozdu blizu Limogesu v Franciji. V svoji puščavniški celici je živel molitveno in spokorno samotarsko življenje. Postal naj bi škof v Reimsu (nekateri viri poročajo\, da je dejansko prejel tudi škofovsko posvečenje)\, a on se je odločil\, da bo ostal puščavnik. K njemu so prihajali številni iskalci pomoči; pridigal je in zdravil. \nŠe posebno skrb pa je imel za jetnike. Za mnoge je pri kralju dosegel izpustitev. Včasih so jetniki zgolj izgovarjali njegovo ime in okovi so jim odpadli. Le te so potem prinesli sv. Lenartu v njegovo puščavniško celico.  \nTe verige so kasneje njegovi častilci razlagali kot verige za govedo\, zaradi česar je sv. Lenart kasneje postal zavetnik živine in kmetov. \nIzročilo pripoveduje\, kako je sv. Lenart nekoč s svojimi molitvami pomagal noseči kraljici\, ki je imela v bližini njegove puščavniške celice med lovom njenega moža popadke\, da je srečno rodila sina. V zahvalo mu je kralj Klodvik podaril del zemljišča\, na katerem je kmalu zrasla cerkev\, posvečena Materi Božji\, zraven cerkve pa nov samostan\, okoli katerega se je razvilo mestece Saint-Léonard-de-Noblat. Tu so nekdanje jetnike izučili rokodelska dela\, da so si lahko pošteno služili svoj vsakdanji kruh. \nSv. Lenart je svojo skupnost vodil kot opat vse do svoje smrti leta 559. \n  \nUpodobitve\nUmetniki ga najpogosteje upodabljajo kot opata v črnem meniškem oblačilu z razbitimi verigami\, knjigo\, voli ali konji. \n  \nZavetnik\nSv. Lenart je zavetnik kmetov\, jetnikov\, hlapcev\, ključavničarjev\, kovačev\, živine\, konjev\, porodnic\, za dober porod; je priprošnjik proti glavobolu in duševnim boleznim. \n  \nVremenski pregovor\n“Kakršno je vreme na Lenartovo\, tako bo do božiča.” \n  \nCerkve na Slovenskem\nPri nas je sv. Lenartu posvečenih 59 cerkva (17 župnijskih\, 42 podružničnih). \n  \nŽUPNIJSKE CERKVE posvečene sv. Andreju:\n\n\n\nŠt.\nŽUPNIJA (Škofija)\n\n\n1.\nBukovo (KP škofija)\n\n\n2.\nCol (KP škofija)\n\n\n3.\nČrni vrh (LJ nadškofija)\n\n\n4.\nJesenice (LJ nadškofija)\n\n\n5.\nKropa (LJ nadškofija)\n\n\n6.\nLenart v Slovenskih Goricah (MB nadškofija)\n\n\n7.\nLoški Potok (LJ nadškofija)\n\n\n8.\nMozelj (NM škofija)\n\n\n9.\nNova Cerkev (CE škofija)\n\n\n10.\nNovo mesto – Sv. Lenart (NM škofija)\n\n\n11.\nSostro (LJ nadškofija)\n\n\n12.\nSpodnja Branica (KP škofija)\n\n\n13.\nSv. Lenart – Podgorci (MB nadškofija)\n\n\n14.\nSv. Lenart (LJ nadškofija)\n\n\n15.\nSv. Lenart nad Laškim (CE škofija)\n\n\n16.\nVolče (KP škofija)\n\n\n17.\nZabukovje (CE škofija)\n\n\n\n\nPODRUŽNIČNE CERKVE posvečene sv. Lenartu:\n\n\n\nŠt.\nŽUPNIJA (Škofija)\nNASELJE s cerkvijo\n\n\n1.\nBegunje pri Cerknici (LJ nadškofija)\nDobec\n\n\n2.\nBrežice (CE škofija)\nBrežice – frančiškani\n\n\n3.\nCerovo (KP škofija)\nDolenje Cerovo\n\n\n4.\nČemšenik (LJ nadškofija)\nVrhe\n\n\n5.\nČešnjice (LJ nadškofija)\nPšajnovica\n\n\n6.\nDob (LJ nadškofija)\nKrtina (++)\n\n\n7.\nDravograd (MB nadškofija)\nVič\n\n\n8.\nFara pri Kočevju (NM škofija)\nKrkovo\n\n\n9.\nGornji Grad (CE škofija)\nLenart pri Gornjem Gradu\n\n\n10.\nHoče (MB nadškofija)\nPivola / Pohorje\n\n\n11.\nIg (LJ nadškofija)\nGornji Ig\n\n\n12.\nKebelj (MB nadškofija)\nKoritno\n\n\n13.\nKostrivnica (CE škofija)\nDrevenik\n\n\n14.\nKred (KP škofija)\nStaro Selo\n\n\n15.\nMakole (MB nadškofija)\nMakole\n\n\n16.\nMavčiče (LJ nadškofija)\nJama\n\n\n17.\nMežica (MB nadškofija)\nPlat\n\n\n18.\nNovo mesto – Sv. Lenart (NM škofija)\nGotna vas\n\n\n19.\nPodbrdo (KP škofija)\nBača nad Podbrdom\n\n\n20.\nPreddvor (LJ nadškofija)\nBreg\n\n\n21.\nPtujska gora (MB nadškofija)\nPtujska gora (++)\n\n\n22.\nRaka (NM škofija)\nRavno\n\n\n23.\nRibnica (LJ nadškofija)\nNemška vas\n\n\n24.\nRibnica na Pohorju (MB nadškofija)\nRibnica na Pohorju (++)\n\n\n25.\nRibno (LJ nadškofija)\nBodešče\n\n\n26.\nRob (LJ nadškofija)\nKrvava Peč (++)\n\n\n27.\nSemič (NM škofija)\nKal\n\n\n28.\nStudeno (KP škofija)\nGorenje\n\n\n29.\nŠentjurij – Podkum (LJ nadškofija)\nRodež\n\n\n30.\nŠenturška gora (LJ nadškofija)\nSveti Lenart\n\n\n31.\nŠentvid pri Stični (LJ nadškofija)\nPungert\n\n\n32.\nŠmarjeta (NM škofija)\nKoglo Sela pri Zburah\n\n\n33.\nŠmartno pod Šmarno goro (LJ nadškofija)\nSpodnje Gameljne\n\n\n34.\nŠt. Ilj pod Turjakom (MB nadškofija)\nMislinja\n\n\n35.\nTrnje (KP škofija)\nKlenik\n\n\n36.\nTržišče (NM škofija)\nGabrijele (++)\n\n\n37.\nVače (LJ nadškofija)\nVaške Kandrše\n\n\n38.\nVišnja gora (LJ nadškofija)\nNova vas\n\n\n39.\nVrhnika (LJ nadškofija)\nMala Ligojna\n\n\n40.\nVrhnika (LJ nadškofija)\nStara Vrhnika (++)\n\n\n41.\nVrhnika (LJ nadškofija)\nVrhnika\n\n\n42.\nŽiri (LJ nadškofija)\nDobračeva (++)\n\n\n\n  \n  \nGradiva:\n \n\nSv. Lenart\, puščavnik (v hr.) – 2:40 min: https://www.youtube.com/watch?v=Tje9qpV5IBQ\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-lenart-priprosnjik-proti-dusevnim-boleznim/2026-11-06/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/11/11.-6.-Sv.-Lenart1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261107
DTEND;VALUE=DATE:20261108
DTSTAMP:20260604T112629
CREATED:20201105T100225Z
LAST-MODIFIED:20241107T062643Z
UID:10003648-1794009600-1794095999@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Vilibrord: S svetniškim očetom
DESCRIPTION:Sv. Vilibrord je imel svetniškega očeta. Je zavetnik Luksemburga … \n  \nIz življenja …\nSv. Vilibrord je bil rojen leta 658 v Northumbriji v Angliji v plemiški družini. Njegov oče sv. Vilgis\, ki se je kmalu po njegovem rojstvu umaknil v puščavniško samostansko življenje\, je svojega sina poslal v benediktinski samostan Ripon. Vilibrord je okoli leta 678 postal menih v irskem samostanu Rathmelsigi\, pri tridesetih letih pa prejel mašniško posvečenje. \nLeta 690 je skupaj z nekaterimi sodelavci začel misijonsko delo v Friziji na levem bregu Rena. S podporo frankovskih vladarjev na eni strani in papeževo oporo na drugi strani ima velike zasluge za širitev vere na evropskem kontinentu tudi v kasnejših stoletjih. Papež ga je na izrecno željo Pipina II. posvetil v škofa\, da bi tako utrdil položaj Cerkve na evropskem severu. Ob tej priložnosti je sv. Vilibrord prevzel ime Klemen. Postal je škof v Utrehtu\, a stike z domovino je ves čas ohranil. Od tam je dobival prve sodelavce … Za časa življenja mu je uspelo pokristjaniti večji del Frizijcev. \nUmrl je 7. novembra 739 v samostanu Echternacht v Luksemburgu. \n  \nUpodobitve\nUpodabljajo ga kot škofa ali opata s knjigo\, otrokom\, palico s križem (čudežno naj bi priklical vodo iz tal)\, sodom\, modelom cerkve\, vodnjakom ali vrčem. Včasih so ob njem tudi maliki\, to pa zato ker se je boril proti poganstvu. \n  \nZavetnik\nJe priprošnjik proti epilepsiji\, kožnim boleznim in trzavici. Je zavetnik Luksemburga. \n  \nGradiva\n \n\nSv. Vilibrord (v ang.) – 1:36 min: https://www.youtube.com/watch?v=IB4pE4xbZck\n\n\nSv. Vilibrord (v ang.) – 4:55 min: https://gloria.tv/post/b4AtrExhu87G3tjidxEq6TL2h\n\n  \nFoto: Zajem zaslona\, https://www.youtube.com/watch?v=IB4pE4xbZck \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-vilibrord-kot-otrok-darovan-samostanu/2026-11-07/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/11/Vilibrord-.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261108
DTEND;VALUE=DATE:20261109
DTSTAMP:20260604T112629
CREATED:20201105T143013Z
LAST-MODIFIED:20241107T113634Z
UID:10003654-1794096000-1794182399@portal.pridi.com
SUMMARY:Bl. Janez Duns Scot: Marijanski učitelj
DESCRIPTION:Bl. Janez Duns Scot velja za enega najvplivnejših sholastičnih filozofov in teologov\, imenovan s častnim nazivom »pretanjeni učitelj« in »Marijanski učitelj«. Slednje predvsem kot pobožni zagovornik verske resnice o Marijinem brezmadežnem spočetju\, ki je bila uradno razglašena šele leta 1854.  \n  \nIz življenja …\nJanezova domovina je Škotska\, rojstni kraj pa Duns\, ki leži ob meji z Anglijo. Rodil se je leta 1265 v premožni kmečki družini\, ki je bila do frančiškanov zelo dobrodelna ob njihovem prihodu na Škotsko. \nS petnajstimi leti je vstopil v red manjših bratov\, kjer je bil gvardijan njegov stric p. Elija Duns\, in postal frančiškan. V duhovnika je bil posvečen leta 1291. \nŠtudiral je v Parizu\, kjer je bil nekaj časa tudi profesor. Še prej je poučeval v Oxfordu in Cambridgeu\, čisto nazadnje pa v Kölnu\, kjer je tudi umrl 8. novembra 1308\, najverjetneje  zaradi pljučnice. \nPokopan je v kölnski minoritski cerkvi. \nZa blaženega je bil razglašen sorazmerno pozno\, in sicer leta 1993 s strani papeža sv. Janeza Pavla II. \n5 poudarkov bl. Janeza Duns Scota:\n\nSpoštuj drugačno mnenje od svojega.\n\nBodi dobre volje.\nBodi dosleden.\nLjubi in moli Božjo mater Marijo.\nNe pozabi na Boga.\n\nPri spoznanju je dajal ljubezni prednost pred razumom. Njegov nauk imenujemo skotizem\, in je bil vedno tekmec dominikanskemu tomizmu. \n  \nMolimo\nOče\, vir vsake modrosti\,\nv blaženem Janezu Duns Skotu\, duhovniku\,\nzagovorniku brezmadežnega spočetja Device Marije\,\nsi nam dal učitelja za življenje in védenje.\nNaj nas njegov zgled razsvetli in njegov nauk pouči\,\nda se bomo zvesto oklenili Kristusa\,\nki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. \nAmen. \n\nGradiva:\n \n\nBl. Janez Duns Scot (v ang.) – 1:41 min: https://www.youtube.com/watch?v=vlZ7cF3A8gk\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/bl-janez-duns-scot-marijanski-ucitelj/2026-11-08/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/11/11.-8.-Bl.-Janez-Duns-Scot1-.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261109
DTEND;VALUE=DATE:20261110
DTSTAMP:20260604T112629
CREATED:20201106T091743Z
LAST-MODIFIED:20241107T113904Z
UID:10003659-1794182400-1794268799@portal.pridi.com
SUMMARY:Praznik: Posvetitev lateranske bazilike
DESCRIPTION:Danes se spominjamo obletnice posvetitve lateranske bazilike v Rimu\, ki velja za prvo in prvotno papeževo stolnico. \nV Lateranu so papeži prebivali več stoletij\, dokler se niso preselili v Vatikan. Še danes velja Lateran za sedež rimskega škofa – papeža. \n  \nO prazniku …\nPo milanskem ediktu leta 313\, s katerim je dal cesar Konstantin kristjanom v rimski državi svobodo\, je papež Melkijad prejel lateransko palačo\, v kateri je lahko prebival in zemljo ob njej\, na kateri je začel graditi veličastno lateransko baziliko\, posvečeno presvetemu Odrešeniku ali Janezu Krstniku ter Janezu Evangelistu. »Lateranska« se imenuje zato\, ker so bile tamkajšnje stavbe prej last rimske rodbine Lateranov. \nGradnjo lateranske bazilike je dokončal in posvetil papež sv. Silvester (314–335)\, in katerega rezidenca je postala. Sčasoma je postala stolnica v Rimu\, sedež papežev kot rimskih škofov. \nOd 12. stoletja se je na Zahodu začelo praznovati posvetitev te nadbazilike\, ki ji pravijo tudi »mati in glava vseh cerkva mesta Rim in vsega sveta«\, kot piše na njenem pročelju. Tako velja lateranska bazilika za glavno cerkev vseh katoličanov\, znamenje ljubezni ter edinosti s Petrovim stolom. \nV njej je bilo pet lateranskih koncilov. \nLateranska bazilika je bila skozi zgodovino dograjena\, njen današnji videz pa je iz 16. stoletja. Že od nekdaj pa je veljala za najimenitnejšo vseh cerkva v Rimu. \n  \nGradiva:\n \n\nPraznik posvetitve lateranske bazilike (v hr.) – 2:43 min: https://www.youtube.com/watch?v=Af2L72BRJ0I\n\n  \n \n\nBazilika sv. Janeza v Lateranu (v ang.) – 1:59 min: https://www.youtube.com/watch?v=A0pIBhJ2wiI\n\n  \n \n\nBazilika sv. Janeza v Lateranu (v ang.) – 1:57 min: https://www.youtube.com/watch?v=y1Wpa_LzIk4\n\n  \nFoto: zajem zaslona \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/praznik-posvetitev-lateranske-bazilike/2026-11-09/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/11/Lateranska-bazilika-zajem-zaslona.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261110
DTEND;VALUE=DATE:20261111
DTSTAMP:20260604T112629
CREATED:20201106T170724Z
LAST-MODIFIED:20241107T114136Z
UID:10003664-1794268800-1794355199@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Leon Veliki: Zavetnik glasbenikov\, pevcev
DESCRIPTION:Sv. Leon I. Veliki je cerkveni učitelj in prvi papež v zgodovini\, ki je dobil vzdevek »Veliki«. Zakaj? \n  \nIz življenja …\nRodil se je okoli leta 400 v Toskani v Italiji. \nOhranjenih je 96 njegovih govorov (pridig) in 173 pisem\, iz katerih je razvidno\, da se je znal prilagoditi bralcem in poslušalcem ter da je bil zelo izobražen. Bil je poznavalec rimske književnosti in govorništva\, predvsem pa Svetega pisma in teologije. \nLeta 440 je bil izvoljen za papeža. Tedaj je bila Cerkev v težavah: od znotraj so jo razjedali razni krivi nauki\, od zunaj pa napadi barbarskih ljudstev.  \nPapež Leon je takoj na začetku svojega papeževanja poostril prihodnje razumevanje službe rimskih škofov. Poudaril je\, da je prvenstvo rimskega škofovskega sedeža nad vesoljno Cerkvijo božjepravnega izvora in da je papež vodnik enotnosti Cerkve. Zagovarjal je pravilno vero proti zmotnemu nauku dualističnega maniheizma in samoodrešilnega pelagianizma. Leta 451 je na kalcedonskem koncilu s posebnim pismom obsodil monofizitizem\, češ da sta v Kristusu združeni obe naravi: božja in človeška. Ko so koncilski očetje prebrali pismo\, so vzklikali: »To je vera očetov\, to je vera apostolov! Peter je govoril po Leonu«. \nVse kaže\, da je bil tudi dober diplomat\, saj je kar dvakrat rešil Rim pred uničenjem: Hunskega vojskovodja Atila je uspel prepričati\, da je Rimu prizanesel\, prav tako pa tudi vodjo Vandalov Gejzerika\, da je prenehal z ropanjem. \nUmrl je leta 10. novembra leta 461 v Rimu. \n  \nUpodobitev\nUmetniki ga najpogosteje upodabljajo kot papeža s križem\, evangeljsko knjigo ali zmajem. Slednje zato\, ker je rešil Rim pred Atilo. \n  \nZavetnik\nJe zavetnik glasbenikov\, organistov in pevcev. \n  \nMisel\n\n»Krepost se izkaže šele v preizkušnji\, saj ni boja brez nasprotnika\, zmage ni brez spora.«\n»Nič ni močnejše zoper hudičeve zvijače kot usmiljenje in širokosrčna ljubezen.«\n»Kar je bilo na našem Zveličarju vidno\, je prešlo v zakramente.«\n\n\nGradiva:\n \n\nSv. Leon Veliki\, papež in cerkveni učitelj (v hr.) – 2:59 min: https://www.youtube.com/watch?v=VlNunhe2ccQ\n\n  \n \n\nSv. Leon Veliki (v ang.) – 3:08 min: https://www.youtube.com/watch?v=aR71hhfxAaw&list=PL58g24NgWPIzvBk2IQVES_xC4WTm6-CDI\n\n  \nFoto: Zajem zaslona\, https://www.youtube.com/watch?v=aR71hhfxAaw&list=PL58g24NgWPIzvBk2IQVES_xC4WTm6-CDI\nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-leon-veliki-zavetnik-glasbenikov-pevcev/2026-11-10/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/11/sv.-Leon-Veliki-.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261111
DTEND;VALUE=DATE:20261112
DTSTAMP:20260604T112629
CREATED:20201109T110228Z
LAST-MODIFIED:20251128T094706Z
UID:10003669-1794355200-1794441599@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Martin: Eden najbolj priljubljenih škofov vseh časov
DESCRIPTION:Znan je pregovor\, da na martinovo »svet’ Martin nar’di iz mošta vin.« \n  \nKdo je bil sv. Martin?\nSv. Martin iz Toursa je v svojem življenju »prehodil pot« od poganskega vojaka do enega najbolj priljubljenih škofov vseh časov.  \nRodil se je okoli leta 315 na teritoriju današnjega Sombotela na Madžarskem. To pomeni\, da se je rodil dve leti potem\, ko je krščanstvo postalo svobodna vera v rimskem cesarstvu. Martinovi starši so bili pogani. Oče je bil častnik rimske vojske\, zato je bila tudi za Martina vojaška služba neizbežna. Pri dvanajstih letih se je začel zanimati za krščansko vero in postal katehumen. \n  \nRazpolovitev plašča\nProti svoji volji je postal vojaški častnik. Iz tega časa je dogodek\, ki je popolnoma spremenil Martinovo življenje. Pred mestnimi vrati je v mrzlem zimskem jutru zagledal premraženega berača\, ki je prosil miloščino. Ker pri sebi ni imel denarja\, je z mečem razpolovil svoj plašč in s polovico ogrnil reveža. To je bil začetek Martinovega spreobrnjenja. Iste noči se mu je v sanjah prikazal Jezus\, ogrnjen z darovano polovico plašča. Martin je tedaj zapustil vojaško službo in se oklenil škofa sv. Hiarija iz Poitiersa\, s katerim sta ustanovila samostan in začel »boj« je proti krivovercem. \n  \n \nGos ga je izdala\nKo so prebivalci Toursa leta 371 iskali novega škofa\, so izvolili sv. Martina\, ker so vedeli za njegovo ljubezen in pravičnost do vseh\, tako sužnjev kot najrevnejših. Ena od legend pravi\, da Martin zaradi skromnosti sploh ni želel sprejeti škofovske mitre\, zato se je skril pred odposlanci\, ki so prišli ponj. Toda v bližini je bila gos\, ki je s svojim gaganjem razkrila skromnega škofa. \nV 27-ih letih svoje škofovske službe je sv. Martin naredil veliko dobrega. Bil je dejaven škof in razširjevalec vere. \n  \nMartinova gos\nOb njegovem godu se pripravljajo Martinove pojedine s pokušino novega vina. Ne manjka pa tudi Martinova gos\, navadno z mlinci in rdečim zeljem\, ter seveda vino. Zakaj? \nPo legendi so gosi sv. Martina z gaganjem izdale\, ko se je skril pred ljudmi\, ki so ga želeli postaviti za škofa. Nekateri pa menijo\, da je bila gos tega dne že mnogo prej na jedilniku in da je šlo po vsej verjetnosti za daritveno žival. \n  \nPrvi svetnik nemučenec?\nPostal je eden izmed prvih svetnikov\, ki ni umrl mučeniške smrti. \nUmrl je 8. novembra leta 397 v kraju Candes\, ki leži severno od Toursa. Pokopali so ga 11. novembra. \n  \nUpodobitve\nUmetniki ga najpogosteje upodabljajo\, kako še kot vojak deli plašč z beračem\, redkeje kot škofa z gosko. \n  \nZavetnik\nJe zavetnik revnih\, jetnikov\, vojakov\, konjenikov\, konj\, vinogradnikov\, gostilničarjev\, domačih živali … \n  \nVremenski pregovori\nLjudska modrost je skozi stoletja spremljala god svetega Martina\, ki je v srcih ljudi povezal delo na polju\, praznovanje vina in hvaležnost za Božje darove. \nPregovori o vremenu in letini so odsev spoštovanja do narave in zaupanja v Boga\, ki skrbi za človeka: \n»Če je na Martina jasen in sončen dan\, bosta v treh dneh pobeljena hrib in plan.« \n»Če se oblači na Martina\, bo nestanovitna zima.« \n»Če sv. Martin listje obdrži\, huda zima sledi.« \n»Če Martinova gos po ledu plazi\, o božiču navadno po blatu gazi.« \n»Sv. Martin naj bo suh\, da pozimi raste kruh.« \n  \n  \nMolitev sv. Martina\nV moji zapuščenosti me obišči\, Gospod\,  \nv moji samoti me objemi\, v moji bedi me ozdravi.  \nSveto v meni naj prebudi moje čute\,  \nvid v meni naj vidi Tvoje stvarstvo\,  \nsluh v meni naj sliši peti angele.  \nŽelim živeti\, preživeti\, častiti te in te slaviti.  \nDaj mi moči\, poguma in Tvoje ljubezni.  \nPrebudi mi srce\, da ne bom sovražil\,  \nampak da bom odpuščal in  \nv Tvojem večnem miru živel. Amen. \n  \n  \nCerkve na Slovenskem\nPri nas je sv. Martinu posvečenih kar 85 cerkva (42 župnijskih\, 43 podružničnih)\, kot je razvidno iz spodnjih tabel. \n  \nŽUPNIJSKE CERKVE posvečene sv. Martinu:\n\n\n\nŠt.\nŽUPNIJA (Škofija)\n\n\n1.\nAvče (KP škofija)\n\n\n2.\nBled (LJ nadškofija)\n\n\n3.\nDob (LJ nadškofija)\n\n\n4.\nGrgar (KP škofija)\n\n\n5.\nHajdina (MB nadškofija)\n\n\n6.\nHrenovice (KP škofija)\n\n\n7.\nIg (LJ nadškofija)\n\n\n8.\nKamnica (MB nadškofija)\n\n\n9.\nKobilje (MS škofija)\n\n\n10.\nKostanjevica na Krasu (KP škofija)\n\n\n11.\nKranj – Šmartin (LJ nadškofija)\n\n\n12.\nLaško (CE škofija)\n\n\n13.\nLibeliče (MB nadškofija)\n\n\n14.\nLjubljana – Šmartno ob Savi (LJ nadškofija)\n\n\n15.\nMartjanci (MS škofija)\n\n\n16.\nMoravče (LJ nadškofija)\n\n\n17.\nNotranje Gorice (LJ nadškofija)\n\n\n18.\nOsek (KP škofija)\n\n\n19.\nPodzemelj (NM škofija)\n\n\n20.\nPoljane nad Škofjo Loko (LJ nadškofija)\n\n\n21.\nPonikva (CE škofija)\n\n\n22.\nSečovlje (KP škofija)\n\n\n23.\nSežana (KP škofija)\n\n\n24.\nSlivje (KP škofija)\n\n\n25.\nSrednja vas v Bohinju (LJ nadškofija)\n\n\n26.\nSromlje (CE škofija)\n\n\n27.\nSv. Martin na Pohorju (MB nadškofija)\n\n\n28.\nSv. Martin pri Vurberku (MB nadškofija)\n\n\n29.\nŠmartno ob Dreti (CE škofija)\n\n\n30.\nŠmartno ob Paki (CE škofija)\n\n\n31.\nŠmartno pod Šmarno Goro (LJ nadškofija)\n\n\n32.\nŠmartno pri Litiji (LJ nadškofija)\n\n\n33.\nŠmartno pri Slovenjem Gradcu (MB nadškofija)\n\n\n34.\nŠmartno v Brdih (KP škofija)\n\n\n35.\nŠmartno v Rožni Dolini (CE škofija)\n\n\n36.\nŠmartno v Tuhinju (LJ nadškofija)\n\n\n37.\nTeharje (CE škofija)\n\n\n38.\nTrbovlje (CE škofija)\n\n\n39.\nTrstenik (LJ nadškofija)\n\n\n40.\nUnec (LJ nadškofija)\n\n\n41.\nVelenje – Sv. Martin (CE škofija)\n\n\n42.\nŽiri (LJ nadškofija)\n\n\n\n\nPODRUŽNIČNE CERKVE posvečene sv. Martinu:\n\n\n\nŠt.\nŽUPNIJA (Škofija)\nNASELJE s cerkvijo\n\n\n1.\nBreznica (LJ nadškofija)\nŽirovnica\n\n\n2.\nBrje (KP škofija)\nSveti Martin\n\n\n3.\nBučka (NM škofija)\nBučka\n\n\n4.\nCerklje na Gorenjskem (LJ nadškofija)\nŠmartno\n\n\n5.\nČatež ob Savi (NM škofija)\nVelike Malence (++)\n\n\n6.\nDobrepolje – Videm (LJ nadškofija)\nPodpeč\n\n\n7.\nDobrova (LJ nadškofija)\nPodsmreka\n\n\n8.\nHinje (NM škofija)\nVeliko Lipje (++)\n\n\n9.\nKočevje (NM škofija)\nHrib  – porušena\n\n\n10.\nKoprivnica (CE škofija)\nVeliki Kamen\n\n\n11.\nLeskovec pri Krškem (NM škofija)\nVelika vas\n\n\n12.\nMetlika (NM škofija)\nMetlika\n\n\n13.\nMokronog (NM škofija)\nSlepšek\n\n\n14.\nPodgrad (KP škofija)\nSabonje (++)\n\n\n15.\nPolhov Gradec (LJ nadškofija)\nSetnik\n\n\n16.\nPrečna (NM škofija)\nZalog\n\n\n17.\nPredloka (KP škofija)\nZazid\n\n\n18.\nRadeče (LJ nadškofija)\nVrhovo (++)\n\n\n19.\nRadlje ob Dravi (MB nadškofija)\nSpodnja Vižinga\n\n\n20.\nSemič (NM škofija)\nTopličica – porušena\n\n\n21.\nSevnica (CE škofija)\nLamperče\n\n\n22.\nSočerga (KP škofija)\nTrebeše\n\n\n23.\nStari trg pri Ložu (LJ nadškofija)\nPodcerkev (++)\n\n\n24.\nŠentjanž (NM škofija)\nKal\n\n\n25.\nŠentjernej (NM škofija)\nGroblje\n\n\n26.\nŠentjurij pri Grosupljem (LJ nadškofija)\nGorenji Rogatec\n\n\n27.\nŠmarjeta (NM škofija)\nVinica\n\n\n28.\nŠturje (KP škofija)\nŽapuže\n\n\n29.\nToplice (NM škofija)\nLoška vas\n\n\n30.\nTrebelno (NM škofija)\nŠtatenberk\n\n\n31.\nTruške (KP škofija)\nLabor\n\n\n32.\nVelike Žablje (KP škofija)\nGaberje\n\n\n33.\nVeliki Gaber (LJ nadškofija)\nBič\n\n\n34.\nVišnja Gora (LJ nadškofija)\nZgornja Draga\n\n\n35.\nVrabče (KP škofija)\nGriže\n\n\n36.\nVransko (CE škofija)\nPodvrh\n\n\n37.\nZagorje (KP škofija)\nTabor\n\n\n38.\nZagradec (NM škofija)\nValična vas\n\n\n39.\nZreče (MB nadškofija)\nZlakova\n\n\n40.\nŽalna (LJ nadškofija)\nVeliko Mlačevo Boštanj (++)\n\n\n\nKAPELE: \n\n\n\n\n1.\nJavor (LJ nadškofija)\nJavor\n\n\n2.\nSrednja vas v Bohinju (LJ nadškofija)\nSpodnje Podjelje\n\n\n3.\nSv. Peter pod Svetimi gorami (CE škofija)\nSvete gore\n\n\n\n\n\nGradiva:\n\n3 VPRAŠANJA o sv. Martinu: Razpolovitev vojaškega plašča kaznivo dejanje?!\n\n  \n\nOb svetem Martinu: Bumerang dobrote (VIDEO)\n\n  \n \n\nSv. Martin in njegov plašč – Veroučni kotiček (v sl.) – 3:50 min: https://www.youtube.com/watch?v=BLWG8qQEk1s&list=PLuL_MDcWQgzzJYnR4idLP1fjNB3LOzygN&index=3\n\n  \n \n\nSv. Martin iz Toursa (v hr.) – 3:16 min: https://www.youtube.com/watch?v=AvAlmbSBUew\n\n  \n \n\nSv. Martin iz Toursa (v ang.) – 3:34 min: https://www.youtube.com/watch?v=rtpApoFt55U\n\n  \n \n\nSv. Martin iz Toursa ANIMIRANI FILM (v špan.) – 3:38 min: https://www.youtube.com/watch?v=fGkd73qlzj4\n\n  \nNaslovna foto: zajem zaslona\, https://www.youtube.com/watch?v=rtpApoFt55U\nFoto v prispevku: pixabay\nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-martin-naredi-iz-mosta-vin/2026-11-11/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/11/sv.-Martin-.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261112
DTEND;VALUE=DATE:20261113
DTSTAMP:20260604T112629
CREATED:20201110T095620Z
LAST-MODIFIED:20241107T114713Z
UID:10003674-1794441600-1794527999@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Jozafat Kunčević: Lovilec duš
DESCRIPTION:Sv. Jozafat Kunčević je  apostol oz. mučenec krščanske edinosti. Rekli so mu tudi “lovilec duš”. \n  \nIz življenja …\nRodil se je okoli leta 1580 v Ukrajini v pravoslavni družini. Pri krstu so mu dali ime Janez. \nNa lastno željo je že zelo mlad sprejel katoliško vero in postal duhovnik. Trudil se je za edinost z Rimom\, v liturgiji pa ohranil vzhodni obred. Pri dvajsetih letih je vstopil v ukrajinski bazilijanski red in dobil redovno ime Jozafat. Bil je prvi novinec bazilijanske skupnosti v samostanu v Vilni in leta 1614 postal njegov predstojnik. V redovno skupnost je vnesel novo gorečnost. Rad je pomagal ubogim\, s svojim molitvenim življenjem in pridigami je mnoge tako navdušil\, da so mu rekli »lovilec duš«. \nLeta 1618 je bil imenovan za nadškofa v Polocku v Rusiji. \nNasprotniki ekumenskega dela so ga  12. novembra 1623 na vizitacijskem potovanju v Vitebsku v Belorusiji ujeli in barbarsko mučili ter pobili s sekirami in meči. \nNjegove zadnje besede so bile: »Zakaj tolčete moje služabnike? Kaj so vam storili? Če mene iščete\, sem tukaj.« Njegovo golo truplo so vrgli v reko Dvino. \nVerniki so njegove posmrtne ostanke častno pokopali. Danes počivajo v baziliki sv. Petra v Rimu. \n  \nUpodobitve\nSv. Jozafata umetniki najpogosteje upodabljajo kot škofa ali bazilijanskega meniha s sekiro ali sekalnim nožem. \n  \nZavetnik\nJe zavetnik ekumenistov in ekumenskega gibanja. \n  \nGradiva:\n\nSv. Jozafat (v ang.) – 1:56 min: https://www.gloria.tv/post/Q6D1Vsk7HYFm6p8Z8XGDsT1kJ\n\n  \nFoto: Zajem zaslona \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-jozafat-kuncevic-mucenec-krscanske-edinosti/2026-11-12/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/11/11.-12.-Sv.-Jozafat1a.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261113
DTEND;VALUE=DATE:20261114
DTSTAMP:20260604T112629
CREATED:20201111T092017Z
LAST-MODIFIED:20241107T114935Z
UID:10003679-1794528000-1794614399@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Stanislav Kostka: Zavetnik mladih
DESCRIPTION:Stanislav Kostka je mladi poljski svetnik. Zaradi svoje zvestobe študiju velja za zavetnika dijaške mladine. Kljub nasprotovanju svojega očeta in brata je vstopil k jezuitom\, a bil pri njih le deset mesecev. Še pred osemnajstim rojstnim dnem je namreč umrl.  \n  \nIz življenja …\nSv. Stanislav Kostka se je rodil leta 1550 v ugledni plemiški družini na gradu Rostkowo na Poljskem kot drugi od petih otrok. \n \nŠtirinajstleten je skupaj s svojim bratom prišel na Dunaj v jezuitsko šolo\, da bi se posvečal klasičnemu študiju. V nasprotju s svojim bratom je bil navdušen nad duhovnim življenjem\, veliko je molil in pogosto prejemal sveto obhajilo – že takrat je imel videnja Jezusa in Marije. \nPo nekaj mesecih je prosil za sprejem v red\, a jezuiti avstrijske province so se (upravičeno) bali\, da si bodo nakopali težave s strani Stanislavove vplivne poljske plemiške družine\, ki je temu nasprotovala\, in Stanislava zavrnili. \nPortugalski jezuit\, ki je bil spovednik na dvoru\, mu je svetoval\, naj se pridruži nemški redovni provinci. Zato je pri petnajstih letih z Dunaja pobegnil preoblečen v preprosta oblačila v Nemčijo\, kjer je deloval jezuit sv. Peter Kanizij. Slednji ga ni sprejel\, čeprav je nedvomno prepoznal Kostkin klic\, ampak ga je poslal k sobratom v Rim. Tam je general reda sv. Frančišek Borja prepoznal duhovno globino mladeniča in ga na njegov sedemnajsti rojstni dan sprejel v noviciat\, in to kljub temu\, da je njegov oče Stanislavu grozil z ječo. Zaradi svoje vesele\, pobožne narave je bil zelo priljubljen. Od njega so si v prihodnosti veliko obetali. A le deset mesecev kasneje\, 15. avgusta 1568\, je v Rimu umrl zaradi nenadne mrzlice. Dopolnil ni niti osemnajstega leta. \nGlas o njegovi svetosti je hitro obšel svet\, začeli so se dogajati čudeži – najprej ta\, da se je po njegovi smrti spreobrnil brat Pavel. \n  \nUpodobitve\nSv. Stanislava Kostko umetniki najpogosteje upodabljajo v jezuitski obleki z rožnim vencem\, lilijo\, križem\, Marijino podobo\, Detetom Jezusom ali monogramom IHS. \n  \nZavetnik\nSv. Stanislav Kostka je zavetnik študentov\, novincev jezuitskega reda\, umirajočih; je priprošnjik proti sklepnim zlomom\, očesnim boleznim\, vročini in hudim boleznih. Po njem je imenovan Zavod sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano. \n  \nGradiva:\n \n\nSv. Stanislav Kostka (v hr.) – 2:52 min: https://www.youtube.com/watch?v=YOKnTU-ZBzU\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-stanislav-kostka-zavetnik-mladine/2026-11-13/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/11/Stanislav-Kostka-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261114
DTEND;VALUE=DATE:20261115
DTSTAMP:20260604T112629
CREATED:20201112T082826Z
LAST-MODIFIED:20241113T112643Z
UID:10003684-1794614400-1794700799@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Nikolaj Tavelić: Prvi hrvaški svetnik leta 1970
DESCRIPTION:Hrvatje so marali na prvega uradno razglašenega hrvaškega svetnika čakati do leta 1970. Tedaj je papež Pavel VI. za svetnika slovensko razglasil hrvaškega frančiškana p. Nikolaja Tavelića.  \n  \nIz življenja …\n\nNebeški zavetnik hrvaškega ljudstva se je rodil okoli leta 1340 v Šibeniku na Hrvaškem v plemiški družini. Že kmalu je vstopil v frančiškanski red in bil leta 1365 posvečen v duhovnika. \nP. Nikolaj je v sedemdesetih letih 14. stoletja v Bosni kot misijonar spreobračal bogomile\, to je krivoverce (veja katarov)\, v pravo vero. Tu je spoznal p. Deodata\, s katerim se je leta 1383 odpravil v Sveto deželo in se naselil v frančiškanskem samostanu na Sionu. \nNaučil se je arabščine in se posvetil romarjem\, ubogim in bolnim – vse pa je potekalo pod budnim očesom muslimanskih zavojevalcev. \nPo zgledu sv. Frančiška Asiškega je želel skupaj s svojima sobratoma p. Deodatom in p. Petrom iz Francije ter p. Štefanom iz Italije spreobrniti h krščanstvu jeruzalemskega voditelja Saracenov\, to je voditelja muslimanskih Arabcev. Ta pa se je razjezil in ukazal\, naj jih vržejo v ječo in mučijo\, da se bodo odpovedali svoji veri. \n14. novembra 1391 je p. Nikolaj skupaj s tremi sobrati muslimane javno pozval k spreobrnjenju v krščansko vero; razjarjena muslimanska množica pa je planila nadnje in jih razsekala z meči. Tako so vsi umrli mučeniške smrti. \nPapež Leon XIII. je p. Nikolaja Tavelića skupaj s tremi sobrati leta 1889 razglasil za blažene\, Pavel VI. pa jih je leta 1970 razglasil za svetnike. \n  \nZavetnik\nSv. Nikolaj Tavelić je zavetnik Hrvaške. \n  \nGradiva:\n \n\nSv. Nikolaj Tavelić (v hr.) – 5:40 min: https://www.youtube.com/watch?v=ZG5pR68ntnc\n\n  \n \n\nSv. Nikolaj Tavelić (v hr.) – 25:00 min: https://www.youtube.com/watch?v=RUBK48t5MaE\n\n  \nFoto: zajem zaslona \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-nikolaj-tavelic-prvi-hrvaski-svetnik/2026-11-14/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/11/11.-14.-Sv.-Nikolaj-Tavelić1a.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261115
DTEND;VALUE=DATE:20261116
DTSTAMP:20260604T112629
CREATED:20201113T124847Z
LAST-MODIFIED:20241114T111526Z
UID:10003689-1794700800-1794787199@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Albert Veliki: Zavetnik znanstvenikov\, učitelj sv. Tomaža Akvinskega
DESCRIPTION:Sv. Albert Veliki je eden izmed redkih svetnikov z vzdevkom »Veliki«. Zanj pravijo\, da je imel enciklopedično znanje. Čeprav je bil redovnik in kasneje celo škof\, pa je na znanstvenem področju zaslovel predvsem kot naravoslovec. Velja za enega najvplivnejših nemških filozofov in teologov srednjega veka. Bil je učitelj sv. Tomaža Akvinskega. \n  \nIz življenja …\n\nRodil se je okoli leta 1200 v Launigenu v augsburški škofiji. V Padovi je študiral umetnost in morda celo medicino\, ko pa je spoznal redovnega predstojnika dominikancev\, bl. Jordana Saškega\, se je odločil za dominikanski pridigarski red in vstopil vanj. \nKo je prejel duhovniško posvečenje\, so ga predstojniki poslali v Nemčijo\, da bi v tamkajšnjih samostanih uredil študijsko in znanstveno delo. Intelektualno  zelo nadarjen in izobražen je sv. Albert postal profesor na različnih evropskih univerzah. Najprej v Parizu\, potem pa v Kölnu\, kjer je bil med njegovimi učenci sv. Tomaž Akvinski\, za katerega je predvidel veliko znanstveno prihodnost. Sv. Albert je kot prvi srednjeveški učenjak sprejel in pokristjanil Aristotelovo filozofijo\, znan pa je tudi kot častilec Jezusovega Srca. \nIzvoljen je bil za provincialnega ministra v Nemčiji ter obiskoval brate\, ki so živeli skromno in v revščini. Leta 1260 je bil imenovan  za škofa v »razpadajočem« Regensburgu\, a se je po dveh letih\, ko je stvari spravil v red\, umaknil. V naslednjih letih je opravljal službe profesorja in redovnega predstojnika. Po Nemčiji je potoval kot potujoči pridigar. Zadnja leta je trpel zaradi pešanja spomina. \nUmrl je 15. novembra 1280 umrl v Kölnu. \n  \nUpodabljanje\nSv. Alberta Velikega umetniki najpogosteje upodabljajo kot redovnika dominikanca ali škofa za pisalno mizo. \n  \nZavetnik\nJe zavetnik teologov in znanstvenikov\, zlasti naravoslovcev\, študentov. \n  \nGradiva: \n\n5 citatov svetega Alberta Velikega\nS svetnikom na ti\, Sv. Albert Veliki\, pripravil Gregor Čušin (v slov.) – https://cusin.si/sv-albert-veliki/\nDuhovne misli Benedikta IVI. za god sv. Alberta Velikega\n\n\nSv. Albert Veliki (v hr.) – 3:16 min: https://www.youtube.com/watch?v=8PKzpMCYRuw\n\n  \n \n\nSv. Albert Veliki (v ang.) – 2:00 min: https://www.youtube.com/watch?v=tyo_b8sJNgs\n\n  \n \n\nSv. Albert Veliki (v ang.) – 3:24 min\n\n  \nFoto: Zajem zaslona \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-albert-veliki-zavetnik-znanstvenikov/2026-11-15/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/11/11.-15.-Sv.-Albert-Veliki1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261116
DTEND;VALUE=DATE:20261117
DTSTAMP:20260604T112629
CREATED:20201114T113348Z
LAST-MODIFIED:20241114T112134Z
UID:10003699-1794787200-1794873599@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveta Marjeta Škotska: Zavetnica velikih družin\, spreobrnila svojega moža h krščanstvu
DESCRIPTION:Žena\, mati\, kraljica\, dobrotnica – so štiri besede\, s katerimi najkrajše opišemo sv. Marjeto Škotsko\, ki je vse življenje preživela v izgnanstvu in spreobrnila svojega moža h krščanstvu. \n  \nIz življenja …\nMarjeta Škotska se je rodila okoli leta 1045 v Reski na Madžarskem na gradu svoje tete\, madžarske kraljice\, kamor se je njen oče\, angleški kralj Edvard II. zatekel. Ko je bila mala Marjeta stara okrog deset let\, so se angleške politične razmere toliko uredile\, da se je njena družina vrnila domov\, a le za kratek čas. Kmalu se je morala ponovno umakniti\, tokrat na Škotsko. \nTam se je pri 24-ih letih poročila z nepismenim poganskim škotskim kraljem Malkolmom III.. Njegovo srce je omehčal blagodejen krščanski Marjetin vpliv\, tako da se je spreobrnil in postal izredno občutljiv za krivice\, usmiljen in velikodušen. Rodilo se jima je šest sinov in dve hčerki. Trije njuni sinovi so postali škotski kralji. Svojemu možu je vsa načitana pomagala tudi pri težjih vodstvenih stvareh dežele. Ljubil in cenil jo  je. \nPoleg ljubečega zakonskega in družinskega življenja je kraljevi par našel dovolj časa in sredstev\, da je skrbel za svoje podanike\, še zlasti za revne. Vsi so ju spoštovali. Na smrtni postelji je sv. Marjeta izvedela\, da sta v boju z Angleži padla njen mož in najstarejši sin. Umrla je 16. novembra 1093 v Edinburgu. \nŠkotski narod jo je začel takoj po smrti častiti kot svetnico; uradno je bila za svetnico razglašena leta 1250. \n  \nUpodobitve\nUmetniki sv. Marjeto Škotsko najpogosteje upodabljajo kot kraljico s krono pri nogah ali kot redovnico\, ki skrbi za revne. \n  \nZavetnica\nSv. Marjeta Škotska je zavetnica Škotske\, kraljic\, velikih družin. \n  \nGradiva:\n \n\nSv. Marjeta Škotska (v slov) – S svetnikom na ti. Gregor Čušin (3:09 min): https://avdio.ognjisce.si/share/snt_2022_11_16_Marjeta_Skotska\n\n  \n \n\nSv. Marjeta Škotska (v hr.) – 2:01 min: https://www.youtube.com/watch?v=sfHeJprv2U8\n\n  \n \n\nSv. Marjeta Škotska (v ang.) – 2:45 min: https://www.youtube.com/watch?v=eefjZY2L9LI\n\n  \nFoto: zajem zaslona \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-marjeta-skotska-zavetnica-velikih-druzin/2026-11-16/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/11/11.-16.-Sv.-Marjeta-Škotska1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261117
DTEND;VALUE=DATE:20261118
DTSTAMP:20260604T112629
CREATED:20201116T125413Z
LAST-MODIFIED:20241114T112444Z
UID:10003704-1794873600-1794959999@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveta Elizabeta Ogrska: Zavetnica dobrodelnih ustanov
DESCRIPTION:Žena\, mati\, grofica\, dobrotnica\, tretjerednica – je pet besed\, s katerimi najkrajše opišemo sv. Elizabeto Ogrsko\, ki je umrla pri rosnih 24-ih letih. \n  \nIz življenja …\nSv. Elizabeta Ogrska ali Turinška se je rodila leta 1207 kot hči ogrskega kralja Andreju II. \nŽe kot mala deklica je bila iz političnih razlogov zaročena s turinškim grofom Ludvikom IV. in se preselila na njihov dvor\, kjer jo je vzgajala grofica Silvija. Sv. Elizabeta je močno napredovala tudi v duhovnem krščanskem življenju. Poročila se je pri 14-ih letih in srečno živela z možem\, s katerim je imela tri otroke. Najmlajšega otroka mož ni več videl\, ker je umrl v križarski vojni leta 1227. Sv. Elizabeta se je po moževi smrti še bolj posvečala duhovnemu življenju in pomagala revnim ter bolnim. Možev brat Raspe\, ki je prevzel oblast v Turingiji\, jo je pregnal z dvora\, da bi zagotovil dediščino svojemu sinu. Odvzeli so ji tudi otroke. \nSv. Elizabeta je kot tretjerednica vstopila v Frančiškov red in živela v pokori in siromaštvu. \nUmrla je 17. novembra 1231\, stara komaj štiriindvajset let v Marburgu\, kjer je tudi pokopana. \n  \nUpodabljanje\nUmetniki jo najpogosteje upodabljajo v knežji ali preprosti obleki s košaro vrtnic ali pri delih usmiljenja. Zakaj z vrtnicami? Legenda pripoveduje\, kako je sv. Elizabeta nekoč svojim oskrbovancem nesla kruh v predpasniku in ob srečanju z moževim očetom rekla\, da nosi v predpasniku vrtnice. Ker se je ta želel prepričati\, je morala predpasnik razširiti\, in res je videl dišeče vrtnice v njem. \n  \nZavetnik\nJe zavetnica dobrodelnih ustanov\, Škofijske Karitas\, Elizabetinih društev\, tretjerednikov sv. Frančiška\, pekov\, beračev\, bolnih in revnih\, po nedolžnem preganjenih\, vdov in sirot. \n  \nGradiva:\n\n12 življenjskih pravil svete Elizabete Ogrske\, zavetnice Škofijske Karitas\n\n  \n \n\nSv. Elizabeta Ogrska (v hr.) – 2:42 min: https://www.youtube.com/watch?v=oK0Z4shvU3A\n\n  \n \n\nSv. Elizabeta Ogrska. ANIMIRANO ZA OTROKE (v ang.) – 22:45 min: https://www.youtube.com/watch?v=i2fwGRWVyi0\n\n  \nFoto: zajem zaslona \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-elizabeta-ogrska-zavetnica-skofijske-karitas/2026-11-17/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/11/Sv.-Elizabeta-Ogrska.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261118
DTEND;VALUE=DATE:20261119
DTSTAMP:20260604T112629
CREATED:20201117T085824Z
LAST-MODIFIED:20241114T111835Z
UID:10003694-1794960000-1795046399@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveta Roza Filipina Duchesne: Redovnica misijonarka v Ameriki\, »ki stalno moli«
DESCRIPTION:Sv. Roza Filipina Duchesne je delovala kot redovnica misijonarka v Ameriki\, kjer so jo imenovali “žena\, ki stalno moli”. \n  \nIz življenja …\nRodila se je 29. avgusta 1769 v Grenoblu v Franciji v bogati vplivni družini. Sprva se je šolala v elitnem samostanu Sainte-Marie-d’en-Haut blizu Grenobla\, ko pa se je začela zanimati za redovno življenje salezijank\, jo je oče vzel iz šole in ji priskrbel številne učitelje\, ki so jo poučevali na domu. \nPri devetnajstih letih je na skrivaj brez vednosti staršev vstopila v samostan in tam ostala do francoske revolucije\, ko je bil samostan zaprt (1792). Francosko revolucijo je preživela v podeželski hiši svojih staršev in delovala med ljudmi. Ustanovila je šolo za revne otroke\, skrbela za bolnike in zapornike. Leta 1801 je pridobila dotrajane samostanske stavbe in poskušala nadaljevati redovno življenje\, vendar je zanj pridobila le tri sestre. \nZgradbe je na koncu dala na razpolago redovnicam Svetega Srca Jezusovega. Tako je spoznala njihovo ustanoviteljico sv. Magdaleno Zofijo Barat in postala njena najbližja zaupnica. Vstopila je v to redovno skupnost in leta 1815 dobila nalogo\, da ustanovi samostan v Parizu. \nPri 49-ih letih je skupaj s štirimi sestrami odpotovala v Ameriko\, in se na koncu ustalila v Missouriju\, v mestu St. Charles\, kjer so redovnice ustanovile prvi samostan z dekliškimi internati. Do leta 1828 je nastalo šest podružnic\, pri čemer so redovnice v pastorali pogosto sodelovale z jezuiti. Ustanavljale so sirotišnice in šole. Leta 1841 je 70-letna predstojnica sv. Roza Filipina spremljala jezuitsko misijo pri Potawatomi v Kansasu. Eno leto je ostala pri Indijancih\, ki so jo imenovali Quahkahkanumad\, to je »žena\, ki stalno moli«. Zadnjih deset let svojega življenja je preživela kot preprosta redovnica v samostanu Sv. Charlesu v majhni sobi ob kapeli. \nUmrla je v starosti 83 let. \nLeta 1988 jo je papež sv. Janez Pavel II. (god 22. oktober) razglasil za svetnico. \n  \nUpodobitve\nSv. Rozo Filipino Duchesne umetniki najpogosteje upodabljajo kot redovnico v črni obleki z belim ovratnikom\, rožnim vencem in zemljevidom Amerike. \n  \nZavetnica\nJe zavetnica vztrajnosti sredi stisk. \n  \nGradiva:\n \n\nSv. Roza Filipina Duchesne (v ang.) – 1:58 min: https://www.youtube.com/watch?v=OPnwaWARORc\n\n  \n\nSv. Roza Filipina Duchesne (v ang.) – 19:36 min: https://novenaprayer.com/st-rose-philippine-duchesne-novena/\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-roza-filipina-duchesne-zena-ki-stalno-moli/2026-11-18/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/11/11.-18.-Sv.-Filipe1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261119
DTEND;VALUE=DATE:20261120
DTSTAMP:20260604T112629
CREATED:20201118T082636Z
LAST-MODIFIED:20241119T062218Z
UID:10003708-1795046400-1795132799@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveta Matilda: Kristusov slavček
DESCRIPTION:Sv. Matilda velja za eno glavnih mistikinj in podpornic čaščenja Srca Jezusovega. \nIz življenja …\nSv. Matilda se je rodila leta 1241 na Saškem kot tretja baronova hči. Njena starejša sestra sv. Jedrt (god 16. november) je bila opatinja samostana Helfta. Ko jo je sedemletna Matilda z materjo obiskala\, je želela tudi ona postati redovnica. \nV samostan je najprej prišla kot učenka\, kjer se je izšolala pri sv. Jedrt\, nato pa je vstopila v samostan kot redovnica. Sv. Matilda je bila v samostanu njena desna roka. Pela je tako lepo\, da so ji rekli »Kristusov slavček«. Redovnice so jo imele rade. Bila je vesele narave\, veliko je molila in še posebej goreče častila Srce Jezusovo. Mnogi so jo prosili za nasvet. Imela je videnja in mistična doživetja\, ki so jih zapisale redovnice in jih izdale v knjigi Knjiga posebne milosti. \nSv. Matildo so mučile razne bolezni\, pa tudi duhovna zapuščenost. Zadnjih osem let je bila večinoma priklenjena na bolniško posteljo. \nUmrla je 19. novembra 1299 v Helfti v Nemčiji\, stara skoraj 60 let. \nUpodobitve\nUmetniki sv. Matildo najpogosteje upodabljajo kot redovnico s knjigo\, na kateri je golob. \nZavetnica\nSv. Matilda je zavetnica slepih. \nGradiva:\n \n\nSv. Matilda (v hr.) – 2:22 min: https://www.youtube.com/watch?v=_Tj7uta81E0\n\nPripravila: dr. Brigita R. Perše
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-matilda-kristusov-slavcek/2026-11-19/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/11/11.-19.-Sv.-Matilda1a.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261120
DTEND;VALUE=DATE:20261121
DTSTAMP:20260604T112629
CREATED:20201118T142629Z
LAST-MODIFIED:20241119T062446Z
UID:10003714-1795132800-1795219199@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Edmund: Skupaj s sv. Boštjanom proti kugi
DESCRIPTION:Sv. Edmund je bil zadnji kralj Vzhodne Anglije in mučenec. \n  \nIz življenja …\nSv. Edmund se je rodil na božič leta 841 v saški kraljevi družini. Potem ko se je kralj Oton odpovedal prestolu\, ga je na božič leta 855 škof okronal za kralja Vzhodne Anglije. Star je bil le petnajst let\, a je vladal zelo modro in pobožno. Skrbel je za revne\, zlasti otroke in vdove. \nLeta 870 so njegovo kraljestvo napadli poganski danski roparji in jih mnogo poklali. Kralja Edmunda so odpeljali v ujetništvo pred svojega poglavarja. Ker se ni hotel odreči svoji krščanski veri\, so ga mučili\, golega obesili za drevo\, bičali in na koncu prebodli s puščico in obglavili\, podobno kot nekoč sv. Boštjana (god 20. januar). To se je zgodilo leta 870. \nPokopan je v Bury Saitu\, kjer je danski kralj Knut leta 1020 zgradil veliko opatijo. \n  \nUpodobitve\nUmetniki ga najpogosteje upodabljajo kot kralja s krono na glavi in šopom puščic v roki. Upodabljajo ga tudi skupaj s sv. Boštjanom\, privezanega k drevesu in vsega prebodene s puščicami. \n  \nZavetnik\nSv. Edmund je zavetnik kraljev\, žrtev mučenja; priprošnjik proti kugi. \n  \nGradiva: \n \n\nMučeništvo sv. Edmunda (v ang.) – 1:37 min: https://www.youtube.com/watch?v=ffV7DYAfQcQ\n\n  \n \n\nSv. Edmund Vzhodne Anglije (v ang.) – 1:29 min: https://www.youtube.com/watch?v=JQRXVlJsbmE\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-edmund-skupaj-s-sv-bostjanom-proti-kugi/2026-11-20/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/11/11.-20.-Sv.-Edmund1-.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261121
DTEND;VALUE=DATE:20261122
DTSTAMP:20260604T112629
CREATED:20201119T135334Z
LAST-MODIFIED:20241121T063951Z
UID:10003719-1795219200-1795305599@portal.pridi.com
SUMMARY:Praznik: Darovanje device Marije
DESCRIPTION:Darovanje device Marije je pravzaprav spomin\, ko je bila 21. novembra leta 543 posvečena cerkev sv. Marije Nove ob jeruzalemskem templju.  \nSčasoma se je spomin posvetitve bazilike spremenil v praznik Marijinega darovanja. \n  \nO prazniku …\nVzhodni kristjani slovesno praznujejo že od konca 7. stoletja ta praznik »posvetitve«\, s katero se je Marija popolnoma darovala Bogu že od prvih trenutkov svojega zemeljskega življenja. Na Zahodu je praznik znan od 11. stoletja dalje. Leta 1472 ga je papež Sikst IV. vpeljal za vso Cerkev. \nO darovanju device Marije Sveto pismo ne poroča\, pač pa ga omenja Jakobov protoevangelij. V njem je zapisano\, da sta Joahim in Ana svojo triletno hči Marijo pripeljala v tempelj\, da bi izpolnila zaobljubo\, ki sta jo bila naredila v času pred njenim rojstvom. Dolgo namreč nista mogla imeti otrok. Marija se je rodila šele potem\, ko se je Ana zaobljubila\, da če bo rodila otroka\, ga bo darovala službi v templju. Ker je bila molitev uslišana\, je bila s tem zaobljuba izpolnjena. Po izročilu je Marija v templju služila vse do dneva Marijine zaroke z Jožefom (god 23. januar). To je že v 8. stoletju v Carigradu postal Marijin god. \n  \nGradiva:\n \n\nDarovanje device Marije (v ang.) – 1:50 min: https://www.youtube.com/watch?v=kbrkpBNbhaY\n\n  \n \n\nDarovanje Marije (v ang.) – 2:02 min: https://www.youtube.com/watch?v=VgyZ9e8YX2M\n\n  \nFoto: zajem zaslona: https://gloria.tv/post/poH3tyNgBSeY2cbj9jYWL6XZ4\nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/praznik-darovanje-device-marije/2026-11-21/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/11/Marijino-darovanje-.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261122
DTEND;VALUE=DATE:20261123
DTSTAMP:20260604T112629
CREATED:20201120T093336Z
LAST-MODIFIED:20241121T110218Z
UID:10003725-1795305600-1795391999@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveta Cecilija: Zavetnica cerkvene glasbe\, pevcev\, glasbil
DESCRIPTION:Sv. Cecilija je ena najbolj priljubljenih svetnic. Priporočamo ji naše glasbenike\, naš glas in glasbila\, da bi lahko z njimi polepšali bogoslužje in tako slavili Boga! \n  \nIz življenja …\nPodobno kot življenjepisi drugih svetnikov iz prvih krščanskih stoletij\, je tudi življenje sv. Cecilije prepleteno s številnimi legendami. Zanesljivo je živela v času papeža sv. Urbana I.\, to je v 3. stoletju\, v Rimu. Pokopana je v Kalistovih katakombah\, in to na častnem mestu\, poleg grobnice papežev\, kar pomeni\, da je bila v krščanski skupnosti zelo cenjena. \nMlada in lepa sv. Cecilija\, iz premožne družine\, se je proti svoji volji poročila s poganom Valerijanom. Prosila ga je\, naj sprejme krščansko vero. Ko je na poročno noč videl angela\, ki je varoval njeno čistost\, se je spreobrnil in se dal krstiti\, ter za krščanstvo navdušil tudi svojega brata Tiburcija. \nOba sta pokopavala mučence\, kar je v času preganjanja kristjanov veljalo za hud zločin. Ker sta bila izdana\, so ju prijeli\, mučili in obglavili. \nSv. Cecilija pa je njuni trupli pokopala in s tem padla v nemilost pri oblasteh. Ker se ni želela odpovedati krščanski veri\, so jo dali sežgati\, a plameni ji niso škodovali\, tako da je umrla šele čez tri dni\, potem ko so jo poskušali obglaviti. Njen zgled je navdušil in spreobrnil več kot 400 ljudi\, ki jih je na Cecilijino prošnjo krstil sv. papež Urban I. (god 19. maj). V tem času je razdelila svoje premoženje\, papeža pa prosila\, naj njeno hišo spremeni v cerkev. \nUmrla je 22. novembra leta 230 v Rimu. \n  \nZakaj je zavetnica glasbe?\nLegenda pravi\, da med poroko sploh ni slišala glasbenih inštrumentov\, ki so igrali\, ampak je v svojem srcu pela le »Gospodu«\, kateremu se je zaobljubila že kot deklica\, kar je cerkvene ljudi spodbudilo\, da so sv. Cecilijo izbrali za zavetnico cerkvene glasbe. \n  \nUpodobitve\nSv. Cecilijo umetniki najpogosteje upodabljajo z glasbili (orglami\, violino) in angeli. \n  \nZavetnica\nSv. Cecilija je od 15. stoletja dalje zavetnica cerkvene glasbe\, pevcev in glasbenikov\, pesnikov\, izdelovalcev instrumentov in orgel. \nMolimo\nDobri Oče\, prosim\, potrdi me v veri\,\nki jo je sv. Cecilija izpovedala z mučeniško smrtjo.\nAmen. \n\nGradiva:\n \n\nSv. Cecilija (v hr.) – 3:24 min: https://www.youtube.com/watch?v=edL_DjMyRWA\n\n  \n \n\nSv. Cecilija (v ang.) – 2:01 min: https://www.youtube.com/watch?v=SD9QjJcarzI\n\n  \n \n\nZgodba o sv. Ceciliji – ANIMIRANI FILM za OTROKE (v ang.) – 11:11 min: https://www.youtube.com/watch?v=6SddlGXnUfg\n\n  \nFoto: zajem zaslona \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-cecilija-zavetnica-cerkvene-glasbe/2026-11-22/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/11/11.-22.-Sv.-Cecilija1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261123
DTEND;VALUE=DATE:20261124
DTSTAMP:20260604T112629
CREATED:20201123T081536Z
LAST-MODIFIED:20241121T111538Z
UID:10003730-1795392000-1795478399@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Klemen Rimski: Učenec apostola Petra in njegov 3. naslednik
DESCRIPTION:Sv. Klemen Rimski oz. sv. Klemen I. se je rodil sredi 1. stoletja v Rimu. Na čelu Cerkve je bil od leta 92 do 101\, kot četrti papež\, po sv. Petru\, Linu in Anakletu I. \n  \nPisec Prvega Klemenovega pisma Korinčanom\nSv. Klemen se je v zgodovino vpisal predvsem s svojim pismom Korinčanom\, ki je eden najstarejših krščanskih spisov. Iz njega je razbrati\, da je imela Cerkev v Korintu probleme z nekaterimi prezbiteriji\, ki so jih odpustili\, in zaradi česar je nastal razkol v občini. Sv. Klemen je kot rimski škof vse vpletene pozval k ponižnosti in edinosti ter naročil\, naj odpuščene prezbiterije ponovno zaposlijo. \n  \nIz življenja …\nDrugi podatki o njegovem življenju so zelo skopi. \nNekateri ga povezujejo s sv. Pavlom\, nekateri neposredno s sv. Petrom. Poleg tega\, da je bil četrti papež\, je o njem znano le to\, da je bil po rodu helenistični Jud ter da je umrl kot mučenec nekje na Vzhodu\, kamor ga je izgnal rimski cesar Trajan\, ker je spreobrnil mnogo poganov v krščansko vero. Legenda pripoveduje\, da so ga vrgli v morje s sidrom okrog vratu. \nSlovanska apostola sv. Ciril in Metod sta njegove relikvije našla in jih prinesla v Rim. \n  \nZavetnik\nJe zavetnik kamnosekov in mornarjev. \n  \nUpodabljanje\nSv. Klemena Rimskega umetniki upodabljajo kot škofa s tiaro\, palmovo vejico\, jagnjetom\, sidrom in knjigo. \n  \nGradiva:\n\nCitati o ljubezni sv. Klemena Rimskega: Ljubezen dela vse v slogi (v slov.)\n\n  \n \n\nS svetnikom na ti: Klemen Rimski (v slov.) – Gregor Čušin\n\n  \n \n\nSv. Klemen I. (v hr.) – 2:03 min: https://www.youtube.com/watch?v=qi7XluXvUI0\n\n  \n \n\nSv. Klemen I. (v ang.) – 27:11 min: https://www.youtube.com/watch?v=vy8peEA7Dvg\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-klemen-i-cetrti-papez/2026-11-23/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/11/11.-23.-Sv.-Klemen1a.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261124
DTEND;VALUE=DATE:20261125
DTSTAMP:20260604T112629
CREATED:20201123T165214Z
LAST-MODIFIED:20241121T111824Z
UID:10003735-1795478400-1795564799@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Andrej Dung Lac: Zavetnik katehetov
DESCRIPTION:Danes godujejo sv.  Andrej Dung Lac in drugi vietnamski mučenci.  Ko se je v Vietnamu v 18. stoletju začelo utrjevati in širiti krščanstvo\, so se tam začela množična preganjanja kristjanov in mučeništva. \n  \nIz življenja …\nAndrej Dung je bil rojen leta 1795 v revni nekrščanski družini v Vietnamu. Tri leta je bil katehet\, potem pa se je odločil\, da za duhovniški poklic. Po študiju teologije je leta 1823 prejel mašniško posvečenje in postal župnik v Ke-Damu. To so bili izjemno nevarni časi\, ko je cesar Minh Mang preganjal vse kristjane. \nAndrej je bil ujet leta 1835\, a je bil po vplačilu odkupnine s strani njegove župnijske skupnosti\, ponovno izpuščen. Z novim imenom Lac in novo skupnostjo si je obetal nov začetek. 10. novembra 1839 so ga zopet prijeli in po vplačilu odkupnine ponovno izpustili. Kmalu so ga prijeli tudi tretjič\, a tokrat deportirali v zapor v Hanoju\, kjer so 21. decembra 1839 po daljšem mučenju obglavili. \n  \nRazglašeni za svete\nAndrej Dung Lac je bil leta 1900 razglašen za blaženega. Leta 1988 ga je sv. papež Janez Pavel II. (god 22. oktober) razglasil za svetnika\, skupaj s 116 drugimi vietnamskimi žrtvami preganjanja od 16. do 19. stoletja. Med njimi je osem škofov\, 50 duhovnikov in 59 laikov vseh stanov in starosti.  \nOdkar so komunisti prevzeli oblast v severnem in kasneje južnem Vietnamu\, so bili številni kristjani preganjani in mučeni. Šele čas bo pokazal\, kaj se je v tistem obdobju dejansko dogajalo v Cerkvi v Vietnamu. \n  \nZavetnik\nJe zavetnik Vietnama\, katehetov\, katehumenov in misijonarjev. \n  \nGradiva:\n \n\nSv. Andrej Dung-Lac in drugi vietnamski mučenci (v hr.) 2:31 min: https://www.youtube.com/watch?v=IQ5xyhlVkq8\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-andrej-dung-lac-in-drugi-vietnamski-mucenci/2026-11-24/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/11/11.-24.-Sv.-Andrej-L.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261125
DTEND;VALUE=DATE:20261126
DTSTAMP:20260604T112629
CREATED:20201124T181537Z
LAST-MODIFIED:20251128T134312Z
UID:10003740-1795564800-1795651199@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveta Katarina Aleksandrijska: Ena izmed 14-ih pomočnikov v stiski
DESCRIPTION:Sv. Katarina Aleksandrijska je ena izmed 14-ih pomočnikov v stiski. Spomin nanjo je ohranjen tudi v naših ljudskih pesmih. \n  \nIz življenja …\nNjen življenjepis je prepleten z legendami\, ki jo prikazujejo v zelo lepi podobi. \nSv. Katarina je živela v 3. stoletju v Aleksandriji v Egiptu. Bila je iz ugledne družine\, nekateri pravijo\, da celo iz kraljevske. Bila je zelo lepa in izobražena o delih največjih filozofov in antičnih učiteljev. O krščanski veri jo je poučil puščavnik in jo krstil. To je bil čas treh cesarjev\, ki so si razdelili veliko rimsko cesarstvo. Aleksandrija se je nahajala v cesarstvu Maksimina II.\, ki je preganjal kristjane. Sv. Katarina je pred cesarjem protestirala\, ker preganja kristjane. \nDa bi jo spametoval\, jo je cesar postavil pred učene filozofe in govornike\, sam pa ji obljubljal darila in jo celo zasnubil. Ker je sv. Katarina vse učene može prepričala za krščanske vrednote\, jih je cesar dal usmrtiti\, njo pa mučiti. Ker se ni želela odpovedati krščanski veri\, jo je obsodil na smrt s kolesi. \nNjeno telo so angeli odnesli na Sinaj\, kjer je še danes samostan\, ki je posvečen njej in kjer iz njenega groba teče zdravilno olje. \n  \nZavetnica\nSv. Katarina je zavetnica samskih deklet nad 25 let\, univerz in študentov\, filozofov\, znanstvenikov\, teologov\, braniteljev vere\, tiskarjev\, knjižničarjev in številnih drugih poklicev. Je priprošnjica  v raznih boleznih (migrena\, jecljanje …). \n  \nUpodobitve\nUmetniki sv. Katarino najpogosteje prikazujejo s kolesom\, mečem in palmo. \n  \nCerkve v Sloveniji\nPri nas je sv. Katarini posvečenih 32 cerkva\, od tega osem župnijskih\, kot je razvidno iz spodnje tabele. \n  \nŽUPNIJSKE CERKVE posvečene sv. Katarini:\n\n\n\nŠt.\nŽUPNIJA (Škofija)\n\n\n1.\nBorjana (KP škofija)\n\n\n2.\nBranica (KP škofija)\n\n\n3.\nKapla na Kozjaku (MB nadškofija)\n\n\n4.\nLendava (MS škofija)\n\n\n5.\nLom (LJ nadškofija)\n\n\n6.\nOtalež (KP škofija)\n\n\n7.\nRova (LJ nadškofija)\n\n\n8.\nSv. Katarina – Topol (LJ nadškofija)\n\n\n\n  \nPODRUŽNIČNE CERKVE posvečene sv. Katarini:\n\n\n\nŠt.\nŽUPNIJA (Škofija)\nNASELJE s cerkvijo\n\n\n1.\nBranik (KP škofija)\nPreserje\n\n\n2.\nBrdo (LJ nadškofija)\nRafolče (++)\n\n\n3.\nCirkulane (MB nadškofija)\nCirkulane\n\n\n4.\nDol pri Ljubljani (LJ nadškofija)\nZaboršt\n\n\n5.\nDole pri Litiji (LJ nadškofija)\nDobovica (++)\n\n\n6.\nGrosuplje (LJ nadškofija)\nMala Stara vas (++)\n\n\n7.\nLaško (CE škofija)\nKuretno\n\n\n8.\nLitija (LJ nadškofija)\nBreg\n\n\n9.\nNova Cerkev (CE škofija)\nLemberg\n\n\n10.\nPolšnik (LJ nadškofija)\nOstrež\n\n\n11.\nPostojna (KP škofija)\nVeliki Otok\n\n\n12.\nRadeče (LJ nadškofija)\nJelovo\n\n\n13.\nRečica ob Savinji (CE škofija)\nLačja vas\n\n\n14.\nSela pri Šumberku (NM škofija)\nŠumberk\n\n\n15.\nSemič (NM škofija)\nBrezova Reber (++)\n\n\n16.\nSv. Ema (CE škofija)\nNezbiše\n\n\n17.\nSv. Križ – Podbočje (NM škofija)\nFrluga\n\n\n18.\nŠenčur (LJ nadškofija)\nSrednja vas\n\n\n19.\nŠmihel pri Žužemberku (NM škofija)\nPlešivica – razvaline\n\n\n20.\nŠtjak (KP škofija)\nTabor – Štjaški\n\n\n21.\nTrbovlje (CE škofija)\nČeče\n\n\n22.\nVransko (CE škofija)\nČreta\n\n\n23.\nZasip (LJ nadškofija)\nHom\n\n\n24.\nZavratec (KP škofija)\nMedvedje Brdo\n\n\n\n  \nGradiva:\n \n\nSv. Katarina Aleksandrijska (v hr.) – 2:27 min: https://www.youtube.com/watch?v=r23nKNKePHM\n\n  \n \n\nSv. Katarina Aleksandrijska (v ang.) – 2:49 min: https://www.youtube.com/watch?v=5rQh9sraDvY\n\n  \n \n\nZgodba o sv. Katarini Aleksandrijski – animirani FILM (v ang.) – 11:11 min: https://www.youtube.com/watch?v=GCusjGlKVsg\n\n  \nFoto: zajem zaslona \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-katarina-aleksandrijska-zavetnica-znanstvenikov/2026-11-25/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/11/11.-25.-Sv.-Katarina-Aleksandrijska1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261126
DTEND;VALUE=DATE:20261127
DTSTAMP:20260604T112629
CREATED:20201125T131654Z
LAST-MODIFIED:20241121T112349Z
UID:10003745-1795651200-1795737599@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Leonard: Zavetnik ljudskih misijonarjev
DESCRIPTION:Sv. Leonard Portomavriški je največji pridigar 18. stoletja. Močno je pospeševal Marijino češčenje in pobožnost križevega pota. \n  \nIz življenja …\nRodil se je leta 1676 v italijanskem mestu Porto Maurizio\, blizu današnjega San Rema. Pri krstu so mu dali ime Pavel Hieronim. V Rimu je najprej študiral medicino\, pozneje pa na Gregoriani\, kjer se je leta 1696 pridružil prenovljenemu frančiškanskemu redu manjših bratov in dobil ime Leonard. Frančiškanski red ima danes tri moške veje (frančiškani\, minoriti\, kapucini). Leta 1702 je bil posvečen v duhovnika. \nKot frančiškan se je odločil za strožji način življenja\, vdan molitvi in kontemplaciji\, velik asket in spokornik. Več kot štiri desetletja je vodil ljudske misijone in bil znan pridigar. O njem je sv. Alfonz Ligvorij (god 1. avgust) izjavil: »Je največji pridigar našega stoletja«. Ljudje so ga radi poslušali\, čeprav jim je kazal ogledalo njihovih napak. Celo z vozički so mu vozili bolnike. \nV jubilejnem letu 1750 je pridigal v Rimu\, postavljal križe na javnih mestih\, celo v rimskem Koloseju. Sam je poskrbel za skoraj šesto križevih potov po Italiji\, kot uspešen pripomoček za krepostno življenje. Prizadeval si je za razglasitev dogme o Marijinem brezmadežnem spočetju. \nUmrl je kmalu po velikem jubileju\, 26. novembra 1751 v petinsedemdesetem letu starosti v samostanu sv. Bonaventrure v Rimu\, kjer še danes časte križ\, ki ga je nosil pri spokornih procesijah. \n  \nUpodobitve\nSv. Leonarda umetniki upodabljajo kot frančiškana s križem in mrtvaško glavo\, ali kako pridiga množici ljudi. \n  \nZavetnik\nJe zavetnik ljudskih misijonarjev. \n  \nGradiva:\n \n\nSv. Leonard (v hr.) – 2:51 min: https://www.youtube.com/watch?v=4Toie2egGYM\n\n  \n\nMisli sv. Leonarda Portomavriškega\n\n  \nFoto: zajem zaslona \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-leonard-portomavriski-zavetnik-ljudskih-misijonarjev/2026-11-26/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/11/Sv.-Leonard-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261127
DTEND;VALUE=DATE:20261128
DTSTAMP:20260604T112629
CREATED:20201126T151224Z
LAST-MODIFIED:20241127T075025Z
UID:10003750-1795737600-1795823999@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Virgil: Apostol Karantanije\, zavetnik Slovenije
DESCRIPTION:Danes se spominjamo sv. Virgila\, benediktinskega meniha in salzburškega škofa\, ki je pomemben za nas Slovence. \n  \nIz življenja …\nSv. Virgil je bil rojen okoli leta 700 v plemiški družini na Irskem. V mladosti je bil deležen najboljše izobrazbe in odraščal v opatiji. Leta 743 se je v njem prebudila velika želja\, da bi bil misijonar in še istega leta zapustil rodni otok … \nNajprej je kot menih oznanjal evangelij v Franciji\, nato pa na Bavarskem\, Koroškem\, Štajerskem in v Panoniji. Po mučeniški smrti sv. Bonifacija\, apostola Nemčije\, je bil leta 755 posvečen za škofa v Salzburgu\, v današnji Avstriji. \nSv. Virgil je bil eden najbolj učenih mož svojega časa. V matematičnih znanostih je bil tako dober\,  da so ga rojaki imenovali kar »geometer«. Znan je bil tudi po svojih literarnih dejavnostih. \nUstanovil je več benediktinskih samostanov\, ki so postali pomembna živa središča duhovnega življenja in kulture. \nSv. Virgil je na prošnjo karantanskega kneza Boruta okrog leta 755  poslal sv. Modesta s skupino duhovnikov na Koroško\, ki si je izbral sedež pri Gospe Sveti. Zaradi te okoliščine je dobil naziv »apostol Koroške (Karantanije)«. Njegova blaga »irska« metoda misijonarjenja je našim deželam prinesla krščanstvo brez meča in nasilja\, s poukom in naukom. Upošteval je ljudski jezik in se naslanjal na domače poglavarje. \nArhitektura in umetnost sta se pod sv. Virgilom razcvetela: dokončal je salzburško stolnico in vanjo leta 774 prenesel relikvije sv. Ruperta\, prvega škofa tega sedeža. \nSvetnik je umrl na svojem škofovskem sedežu v Salzburgu 27. novembra 784. Pokopan je v stolnici. \n  \nUpodabljanje\nUmetniki sv. Virgila najpogosteje upodabljajo kot škofa z modelom cerkve\, posodo za denar ali globus. Največkrat ga upodabljajo skupaj s sv. Rupertom\, kateri ima ob sebi sod soli. \n\nZavetnik\nSv. Virgil je zavetnik Koroške\, Slovenije\, skupaj s sv. Rupertom pa tudi Salzburga. Je zavetnik otrok. \nSv. Virgil\, prosi za nas! \n  \nGradiva:\n \n\nSv. Virgil (v hr.) – 2:35 min: https://www.youtube.com/watch?v=5ifoKBFZpL0\n\n  \nFoto: zajem zaslona \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-virgil-apostol-karantanije/2026-11-27/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/11/11.-27.-Sv.-Virgil1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261128
DTEND;VALUE=DATE:20261129
DTSTAMP:20260604T112629
CREATED:20201127T140545Z
LAST-MODIFIED:20241127T130810Z
UID:10003759-1795824000-1795910399@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Jakob iz Marke: Odličen pridigar in prijatelj ubogih
DESCRIPTION:Bil je učenec sv. Bernardina Sienskega in odličen pridigar. \n  \nIz življenja …\nRodil se je leta 1394 kot najmlajši izmed osemnajstih otrok v italijanski pokrajini Marke\, v kraju Monteprandone. Pri krstu so mu dali ime Dominik. V Perugi je študiral pravo\, kjer se je lahko srečal s sv. Janezom Kapistranom. \nPotem ga je pot vodila v Assisi\, do Porcijunkule\, kjer je leta 1415 vstopil v noviciat reda manjših bratov\, in kjer je dobil redovno ime Jakob. Po končanem študiju teologije je bil posvečen v duhovnika. Spal je tri ure na dan. Živel je tako ostro in spokorno\, da ga je celo njegov učitelj sv. Bernardin Sienski opominjal k večji zmernosti. Veliko je bral in študiral. \nIzkazal se je kot dober pridigar\, zato je neutrudno potoval po italijanskih deželan in oznanjal. Sčasoma se je področje njegove dejavnosti razširilo tudi na druge evropske dežele. Bil je pridigar spokornosti\, velik prijatelj in zagovornik ubogih. Prizadeval si je za ustanovitev posojilnic\, s katerimi so pomagali revnim in jih tako rešili oderuških obresti raznih »bančnikov«. \nLeta 1456 je pomagal sv. Janezu Kapistranu v obrambi Beograda pred Turki. Papeži so mu zaupali službe apostolskega nuncija in generalnega vizitatorja. Spodbujal je prenovo reda manjših bratov k bolj zavzetemu življenju v duhu sv. Frančiška. \nUmrl je 28. novembra leta 1476 v Neaplju\, njegov grob pa je v cerkvi sv. Marije Nove v Neaplju. \n  \nMolimo\nO Bog\, ti hočeš\, da bi se duše zveličale in grešniki vrnili na pot kreposti. \nSv. Jakoba iz Marke si napravil za odličnega oznanjevalca evangelija. \nPo njegovi priprošnji naj dosežemo odpuščanje grehov in večno zveličanje. \nPo Kristusu našem Gospodu. Amen. \n\nUpodobitve\nUmetniki ga upodabljajo kot frančiškana s knjigo in kelihom. \n  \nGradiva:\n \n\nSv. Jakob iz Marke (v hr.) – 2:31 min: https://www.youtube.com/watch?v=t1UGwZOlkm0\n\n  \n \n\nSv. Jakob iz Marke (v ang.) – 1:25 min: https://www.youtube.com/watch?v=3SgDinnVEuE\n\n  \nFoto: zajem zaslona \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-jakob-iz-marke-odlicen-pridigar/2026-11-28/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/11/11.-28.-Sv.-Jakob-M1.jpg
END:VEVENT
END:VCALENDAR