BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//Zavod za pastoralno dejavnost Pridi.com - ECPv6.15.15//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-ORIGINAL-URL:https://portal.pridi.com
X-WR-CALDESC:Dogodki za Zavod za pastoralno dejavnost Pridi.com
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:Europe/Ljubljana
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20280326T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20281029T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20290325T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20291028T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20300331T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20301027T010000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20290923
DTEND;VALUE=DATE:20290924
DTSTAMP:20260609T160013
CREATED:20200923T044222Z
LAST-MODIFIED:20260504T095807Z
UID:10003439-1884816000-1884902399@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti pater Pij: Stigmatik našega časa
DESCRIPTION:Vrsto let so se množice romarjev zbirale pri samostanu v italijanskem kraju San Giovanni Rotondo\, da bi videle duhovnika s stigmami. Kjerkoli Italijani živijo in delajo\, je zagotovo podoba p. Pija iz Pietrelcine. \nVsako leto njegov grob obišče okrog 7 milijonov ljudi\, to je dvakrat več kot Lurd. \n  \nIz življenja …\nSv. Pij se je rodil 25. maja 1887 kot drugi od osmih otrok v kmečki družini v Pietrelcini v Italiji. Že naslednji dan je bil krščen in dobil ime Frančišek (Francesco). Zgodaj so opazili\, da je veliko molil\, malo spal in iskal tišino. \nPri šestnajstih letih je vstopil h kapucinom in prevzel redovno ime Pij. Doma so bili vsi srečni. Leta 1910 je postal duhovnik. Do leta 1915 je služil kot kaplan v svojem kraju in iz zdravstvenih razlogov bival pri svojih starših. Leta 1916 so ga poslali v samostan San Giovanni Rotondo\, kjer je ostal do svoje smrti. Na mestu\, kjer je bila od leta 1910 opazna pordelost kože\, so se 20. septembra 1918 pojavile stigme – krvave rane na rokah in drugih mestih Kristusovih ran – ki so bile vidne vse do njegove smrti. Kljub temu\, da jih je skušal prikriti z rokavicami\, je p. Pij hitro zaslovel. V samostan so prihajali ljudje od daleč\, da bi bili pri njegovi sv. maši in spovedi\, da bi dobili njegov nasvet in tolažbo. Poleg drugih nadnaravnih sposobnosti je imel namreč tudi dar branja v dušah. Sredi tolikšnega občudovanja\, pa si je sam želel biti samo ubogi brat\, ki moli. Celi dan in velik del noči je preživel v pogovoru z Bogom. Ljubezen do bližnjega je v celoti izkazal tako\, da je več kot petdeset let sprejemal velike množice ljudi\, ki so se obračali nanj za spoved\, nasvet in tolažbo. »Nadlegovali« so ga povsod: v cerkvi\, zakristiji\, samostanu. A on ni nikogar zavrnil. Obujal jim je vero\, delil milost in prinašal luč. P. Pij je imel dar bilokacije\, torej je lahko bil hkrati na različnih krajih\, med drugim pa je Karlu Wojtyli napovedal izvolitev za papeža in poskus atentata leta 1981. \nHkrati pa je naraščal tudi skepticizem s strani njegovega reda in Vatikana. Leta 1922 so njegovo pastoralno delovanje omejili. To je bil hud udarec za p. Pija. Vernike pa to ni zanimalo. K njemu je prihajalo vedno več romarjev\, ki so jih organizirale v lastni režiji molitvene skupine\, p. Pij pa je nanje polagal roke. Zlasti v revnih\, trpečih in bolnih je videl Kristusovo podobo in se jim posebej daroval. Dolga leta je bolečine v ranah prenašal z osupljivo mirnostjo. Od leta 1940 je s pomočjo številnih donacij zgradil eno največjih klinik v Italiji\, ki se je odprla leta 1956. \nKo je leta 1968 umrl\, so ga v prisotnosti 100.000 ljudi pokopali v kripti samostanske cerkve. Za svetnika je bil razglašen leta 2002. \n»Svetost pomeni presegati sebe; pomeni popolno zmago nad vsemi našimi strastmi; pomeni resnično in stalno prezirati sebe in zemeljske stvari\, dokler nimamo rajši uboštva kot bogastva\, ponižanja bolj kot časti\, bolečine bolj kot užitka.« \n\nMolitev sv. patra Pija\nO Jezus\, moj Jezus\, daj mi otroško srce\, čisto in prozorno kakor studenec. \nBožja Mati\, izprosi mi preprosto srce\, ki ne bo preobčutljivo v trpljenju\, \nsrce velikodušno za žrtve\, nežno in sočutno\, \nzvesto in plemenito\, ki ne išče maščevanja za žalitve. \nNapravi blago in ponižno moje srce\, ki ljubi\, ne da bi zahtevalo ljubezen; \nveselo\, da ne pomeni nikomur nič\, da more živeti samo v Srcu tvojega Sina. \nNapravi moje srce veliko\, da ga nobena težava ne potre\, \nnobena nehvaležnost ne zapre\, nobena brezbrižnost ne utrudi; \nsrce\, ki bo trpelo samo za čast Jezusa Kristusa\, \nranjeno od Njegove ljubezni\, katere rana se zaceli samo v nebesih. Amen. \n\nMolimo\nDobri Oče\,  \nna priprošnjo sv. Pija iz Pietrelcine \nvzbudi v meni željo po molitvi in \npopolnem sprejemanju mojega križa. \nAmen. \n\nGradiva:\n \n\nPESEM bratov kapucinov – Pater Pij (3:35 min): https://www.youtube.com/watch?v=K3RcC0XDWAE\n\n  \n \n\nSv. Pij – dokumentarni FILM (v hr.) – 19:18 min: https://www.youtube.com/watch?v=-dOp4ybfRfE\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-p-pij-stigmatik-nasega-casa/2029-09-23/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/09/09.-23.-P.-Pij.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20290924
DTEND;VALUE=DATE:20290925
DTSTAMP:20260609T160013
CREATED:20200923T071631Z
LAST-MODIFIED:20260105T134814Z
UID:10004380-1884902400-1884988799@portal.pridi.com
SUMMARY:Bl. Anton Martin Slomšek: Prvi slovenski blaženi
DESCRIPTION:God bl. Antona Martina Slomška obhajamo 24. septembra. Na nedeljo\, ki je po datumu najbližje njegovemu godu\, pa obhajamo t. i. Slomškovo nedeljo.  \n  \nIz življenja …\n\nBl. Anton Martin Slomšek se je rodil 26. novembra 1800 na Slomu pri Ponikvi kot prvi od osmih otrok v kmečki družini. Mati je na porodu osmega umrla. Na Ponikvi se je odlikoval kot najboljši učenec nedeljske šole\, ki jo je vodil kaplan Jakob Prašnikar. Čeprav naj bi na očetovo željo ostal na kmetiji\, sta mati in Prašnikar dosegla\, da je šolanje nadaljeval. Šolal se je v Celju\, Ljubljani\, Senju in Celovcu\, kjer je stopil v semenišče in bil 8. septembra 1824 posvečen v duhovnika. Ponudbo predstojnikov za doktorski študij je odklonil\, ker mu je bilo pri srcu dušno pastirstvo. \n \nKot kaplan je služboval na Bizeljskem in pri Novi Cerkvi. Od 1829 do 1838 je bil duhovni voditelj bogoslovcev v celovškem bogoslovju\, potem pa šest let župnik v Vuzenici\, kjer je napisal izredno uspeli priročnik za nedeljske šole z naslovom Blaže in Nežica v nedeljski šoli. Leta 1844 je postal kanonik na škofiji v Št. Andražu v Labotski dolini (v današnji Avstriji)\, a se je po dveh letih vrnil v Celje\, kjer je prevzel službi župnika in opata. Slomšek je bil odličen pridigar. Veliko je tudi pisal; tudi pesmi\, od katerih je mnogo ponarodelih. Kot veliki buditelj narodne zavesti je odločno zagovarjal slovenstvo\, vrednost materinega jezika in dolžnost živeli iz duhovnih in narodnih korenin. \nA. M. Slomšek\, Tomaž Perko\n5. julija 1846 je bil v salzburški stolnici posvečen v škofa. V letu 1859 je prenesel sedež škofije iz Št. Andraža na Koroškem v Maribor ter preuredil škofijske meje. Močno si je močno prizadeval za oblikovanje duhovnikov\, z ljudskimi misijoni in knjižicami pa je pri vernikih poglabljal vero. Umrl je 24. septembra 1862 v Mariboru; pokopali so ga na mariborskem mestnem pokopališču\, leta 1941 so njegove posmrtne ostanke prenesli v frančiškansko cerkev\, 1978 pa v stolnico. \nTik pred svojo smrtjo je zapisal: \n»Ko sem postal duhovnik\, sem upal da bom srečen; ko sem postal župnik\, sem začel biti zaskrbljen; in če kot škof premislim svoje dolžnosti\, veliko odgovornost in napore; tedaj se moram tresti…« \n\nPostopek za beatifikacijo\nPostopek je potekal v treh obdobjih. Prvo imenujemo pripravljalno in je trajalo do leta 1925 (63 let)\, sledil je škofijski del postopka v Mariboru. Leta 1962 je bila zbrana dokumentacija posredovana v Rim. Tam se je začel t. i. apostolski del postopka\, ki se je končal 19. septembra 1999\, ko je Antona Martina Slomška za blaženega slovesno razglasil papež Janez Pavel II. v Mariboru. \n \nPostulator \nMsgr. dr. Marjan Turnšek\, zaslužni nadškof \nMolitev za kanonizacijo\nNebeški Oče! \nBlaženi škof Anton Martin Slomšek \nje luč na poti našega krščanskega življenja. \nNaj nas spremlja njegov zgled \nin podpira njegova priprošnja\, \nda bomo v edinosti s teboj \nin med seboj napredovali v veri\, \nupanju in ljubezni in bodo uslišane \nnaše prošnje za njegovo kanonizacijo. \n To prosimo\, po Kristusu našem Gospodu. \nAmen. \n\nPo Slomšku je poimenovanih mnogo ustanov\, krajev in zgradb\nJe glavni zavetnik celjske škofije. V tej škofiji sta mu posvečeni kar dve župniji (Celje – Bl. Anton Martin Slomšek\, Velenje – Bl. Anton Martin Slomšek)\, a obe sta še brez župnijskih cerkva. \nCerkve v Sloveniji: Slomšku so posvečene tri cerkve\, ena župnijska (župnija Maribor – Košaki) in dve podružnični\, in sicer v župniji Sv. Jedrt Nad Laškim (v kraju Rečica) ter v župniji Črensovci (v kraju Gornja Bistrica). Posvečene so mu tudi kapele\, in sicer v župniji Beltinci\, Križevci pri Ljutomeru\, Sv. Duh – Veliki trn\, Maribor – Sv. Janez Krstnik v bogoslovnem semenišču) … \nOd leta 1985 mariborska škofija podeljuje Odličje škofa A. M. Slomška\, od leta 1999 se podeljuje Slomškovo bralno priznanje. Obstoji tudi Slomškova romarska pot. \n\nGradiva:\n \n\nVIDEO pesem Glej že sonce zahaja (A. M. Slomšek) – 4:13 min\n\n  \n\n \n\n\nPESEM o A. M. Slomšku – 3:18 min\n\n  \n\n \n\n\nVIDEO pesem En hribček bom kupil (A. M. Slomšek) – 2:30 min\nKNJIGA Otrok Luči. Zgodovinska povest o Antonu Martinu Slomšku\, F. Hrastelj\, Družina 2005.\nBlaženi Anton Martin Slomšek\, Majda Strašek Januš\, Ognjišče.\n\n\nVeč na spletni strani Nadškofije Maribor >>> \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n\n\n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/bl-anton-martin-slomsek-prvi-slovenski-blazeni/2029-09-24/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/09/09.-24.-bl.-Anton-Martin-Slomšek1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20290927
DTEND;VALUE=DATE:20290928
DTSTAMP:20260609T160013
CREATED:20200924T134633Z
LAST-MODIFIED:20260504T121056Z
UID:10005402-1885161600-1885247999@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Nikolaj iz Flüe: Zavetnik ločenih
DESCRIPTION:Svetega Nikolaja iz Flüe oz. brata Klausa so ljudje častili kot svetnika že za časa njegovega življenja. Zakaj? \n  \nIz življenja …\nSv. Nikolaj iz Flüe se je rodil leta 1417 v premožnejši kmečki družini na gori Flüe v Švici. Že v mladih letih je bil zelo pobožen in je kazal mistične darove. \n  \nPoročil se je z Dorotejo Wyss in imela sta deset otrok. Vedno in povsod je spodbujal mir. Ko je bil vpoklican v vojsko\, je ščitil žene in otroke ter zavzeto varoval in rešil številne samostane in cerkve. Pravijo\, da se je v eni roki boril z mečem\, v drugi pa z rožnim vencem. \nPo mnogih videnjih se je leta 1467 odločil za puščavniško življenje. V dogovoru s svojo ženo in otroci se je umaknil v sotesko Ranft\, kjer je puščavniško živel dvajset let. Jedel ni ničesar\, razen svetega obhajila. \nPri tem »živečem svetniku«\, ki so ga klicali »brat Klaus«\, so iskali nasvet ljudje vseh slojev od blizu in daleč. S svojim političnim vplivom je leta 1481 rešil enotnost švicarske konfederacije\, in zaradi česar velja za glavnega zavetnika Švice. Njegov kip je v poslopju zvezne vlade v Bernu. \nUmrl je v puščavi leta 1487\, star sedemdeset let. \n  \nUpodobitve\nSv. Nikolaja umetniki najpogosteje upodabljajo kot suhega bradatega puščavnika s palico in rožnim vencem. \n  \nZavetnik\nJe zavetnik Švice\, papeške švicarske garde\, v težavah v zakonu\, velikih družin\, ločenih zakoncev. \n  \nGradivo:\n \n\nNikolaj iz Flue – Brat Klaus (v nem.) 35:35 min: https://www.youtube.com/watch?v=iOEdE5DuZm4\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-nikolaj-brat-klaus-zavetnik-locenih/2029-09-27/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/09/09.-25.-Sv.-Nikolaj-iz-F1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20290927
DTEND;VALUE=DATE:20290928
DTSTAMP:20260609T160013
CREATED:20210803T105829Z
LAST-MODIFIED:20250926T050555Z
UID:10004304-1885161600-1885247999@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Vincencij Pavelski: Ustanovitelj lazaristov
DESCRIPTION:Sv. Vincencij Pavelski je apostol krščanske ljubezni. Ustanovil je misijonsko skupnost lazaristov\, skupaj s sv. Ludoviko de Marillac pa Družbo hčera krščanske ljubezni\, znane kot usmiljenke. \n  \n\nIz življenja …\nSv. Vincencij Pavelski se je rodil leta 1581 kot tretji izmed šestih otrok v kmečki družini nedaleč od Daxa v jugozahodni Franciji. V otroških letih je pasel živino. \nKer je bil bistre glave je šel na šolanje v Dax in nato v Toulouse. Leta 1600 je bil posvečen v duhovnika ter nadaljeval študij. Kmalu nato so ga\, ko je bil na poti iz Marseilla v Toulouse\, ujeli turški morski roparji\, ga vklenili in odpeljali v Afriko\, kjer je dve leti preživel kot suženj med muslimani. V tem času je bil trikrat prodan. Zadnji njegov lastnik je bil odpadli duhovnik\, ki se mu je prebudila vest\, potem ko je njegova žena sv. Vincenca zelo rada poslušala prepevati krščanske pesmi. Možu je potem očitala\, kako je mogel odpasti od tako lepe vere. Prepudila se mu je vest\, tako da je skupaj z Vincencem in ženo ušel na ladjici in se izkrcal v Franciji. \nLeta 1608 je prišel v Pariz\, kjer je spoznal kardinala Berulla\, močno duhovno osebo\, in tudi sam začel živeti resnejše duhovno življenje. Vse bolj je bil aktiven v pastorali in tudi druge spodbujal k skrbi za uboge. \nLeta 1625 je ustanovi misijonsko skupnost lazaristov\, katere glavno poslanstvo je oznanjevanje evangelija ubogim\, zlasti z ljudskimi misijoni. To družbo duhovnikov je poimenoval po matičnem samostanu sv. Lazarja v Parizu. \nLeta 1633 je skupaj s sv. Ludoviko de Marillac (goduje 15. marca) ustanovil še Družbo hčera krščanske ljubezni oz. usmiljenke\, kateri glavna skrb so bolniki in ubogi. \nBil je zelo aktiven\, prisoten na cerkvenem\, državnem in vojnem področju. \nUmrl je leta 1660. \n  \n\nZavetnik\nSv. Vincencij Pavelski je zavetnik krščanskih dobrodelnih ustanov\, lazaristov\, usmiljenk\, sirot … \n  \n\nUpodobitve\nUmetniki ga najpogosteje upodabljajo v duhovniški obleki\, obdanega z otroki\, sužnji ali jetniki. Na nekaterih upodobitvah v roki drži goreče srce. Obstoji tudi njegov avtentični portret\, na katerem ja naslikan kot dobrotljiv starejši moški s čepico na glavi. \n  \n\nGradiva:\n\nMISLI\, CITATI Sv. Vincencija Pavelskega\n\n  \n \n\nSv. Vincencij Pavelski (v hr)- 3:09 min: https://www.youtube.com/watch?v=ZknAoF-Hz_o\n\n  \n \n\nSv. Vincencij Pavelski (v ang.) – 2:51 min: https://www.youtube.com/watch?v=z09a627Atto\n\n  \n \n\nZgodba o sv. Vincenciju Pavelskem (v ang.) – 10:42 min: https://www.youtube.com/watch?v=0RHBqt3nads\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-vincencij-pavelski-ustanovitelj-lazaristov/2029-09-27/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2021/08/sv.-Vincencij-Pavelski-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20290929
DTEND;VALUE=DATE:20290930
DTSTAMP:20260609T160013
CREATED:20200929T062236Z
LAST-MODIFIED:20251215T102124Z
UID:10004370-1885334400-1885420799@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Mihael\, Gabrijel in Rafael: Nadangeli
DESCRIPTION:Na današnji dan Cerkev se s skupnim praznikom spominjamo vseh treh nadangelov oz. božjih poslancev s posebnimi nalogami\, ki jih omenja Sveto pismo: sv. Mihaela\, Gabrijela in Rafaela.  \nNa ta dan so namreč posvetili rimsko cerkev sv. Mihaela\, katerega praznik je znan že v 5. stoletju. \n  \nMolimo\nO\, vi\, sveti nadangeli\, pridite s svojimi trumami in svojo močjo!  \nPokažite nam\, ljudem\, svojo moč in pomoč\,  \nda se nam srce razvname v Božjo čast in  \nv čast Marijino\, vaše in naše Kraljice. Amen. \n  \nSv. Mihael\nSv. Mihael pomeni »Kdo je kakor Bog?« Nadangel Mihael je v Svetem pismu omenjen petkrat\, najpogosteje v Danielovi knjigi. Še posebno je pomembno besedilo v knjigi Razodetja (Raz 12\,7-9)\, zaradi katerega Mihael velja za vrhovnega angela in kneza nebeške vojske. V Stari zavezi je češčen kot varuh izvoljenega ljudstva\, v Novi zavezi pa kot zavetnik umirajočih\, ki tehta ob smrti duše. \n  \nMolimo\nSveti nadangel Mihael\, brani nas v boju\, \nbodi nam v pomoč zoper zlobnost in \nzalezovanje hudega duha. \nUkroti naj ga Bog\, ponižno zato prosimo. \nIn ti\, vodnik nebeške vojske\, \nsatana in druge hudobne duhove\, \nki hodijo po svetu v pogubo duš\, \nz božjo pomočjo v pekel pahni. \nAmen. \n  \nNastanek te molitve \nPapež Leon XIII. (1903) je imel nekoč po sv. maši videnje\, da satan in njegovi ne bodo dosegli svojega cilja\, in to zaradi molitev\, dobrih del in žrtev. Videl je tudi\, da bo v tem boju za življenje in smrt predvsem igral veliko vlogo nadangel Mihael\, ko bo delil najsilnejšo moč. Ta prikazen je napotila papeža\, da je napisal to molitev k njemu\, ki je bila še v 60-ih letih prejšnjega stoletja predpisana po vsaki sv. maši. Mnogi so jo uporabljali kot eksorcistično molitev za izganjanje hudega duha. Bog nam po njej daje mnogo milosti in veliko zaščito nadangela Mihaela. \n  \nSv. Gabrijel\nGabrijel pomeni »Božja moč«. Tudi on je omenjen v Danielovi knjigi (8\,16-26)\, a njegova najpomembnejša naloga je bila oznanjenje učlovečenja Božjega Sina (Lk 1\,26-38). Potem ko je Zahariji oznanil rojstvo Janeza Krstnika\, je šest mesecev kasneje Mariji oznanil rojstvo Božjega Sina in ji razložil\, kako se bo to zgodilo. \nPapež Pij XII. ga je razglasil za zavetnika telekomunikacij: telegrafa\, telefona\, radia in televizije. \n  \nSv. Rafael – Angel zdravljenja\n \n(Bogoslužni spomin nadangela Rafaela se je sprva obhajalo ločeno\, 24. oktobra\, pozneje pa je bil združen z godom že omenjenih dveh nadangelov in ga obhajamo tudi na današnji dan). \nRafael pomeni »Bog je ozdravil« ali »Božje zdravilo« in je omenjen v Tobitovi knjigi. Ozdravi Tobita in Saro. \nJe zavetnik potnikov. \n  \n  \n  \n\n\n\nCerkve v Sloveniji\nNadangelu Mihaelu je v Sloveniji posvečenih 66 cerkva (27 župnijskih\, 39 podružničnih) in šest kapel\, kot je razvidno iz spodnje tabele. \n  \nŽUPNIJSKE CERKVE posvečene nadangelu Mihaelu:\n\n\n\nŠt.\nŽUPNIJA (Škofija)\n\n\n1.\nBiljana (KP škofija)\n\n\n2.\nBloke (LJ nadškofija)\n\n\n3.\nČatež – Zaplaz (NM škofija)\n\n\n4.\nČrešnjevec (MB nadškofija)\n\n\n5.\nDovje (LJ nadškofija)\n\n\n6.\nGorenje Polje (KP škofija)\n\n\n7.\nGrosuplje (LJ nadškofija)\n\n\n8.\nKamnje (KP škofija)\n\n\n9.\nKobjeglava (KP škofija)\n\n\n10.\nKrkavče (KP škofija)\n\n\n11.\nLjubljana – Barje (LJ nadškofija)\n\n\n12.\nLokev (KP škofija)\n\n\n13.\nMengeš (LJ nadškofija)\n\n\n14.\nNovo mesto – Šmihel (NM škofija)\n\n\n15.\nPilštajn (CE škofija)\n\n\n16.\nPišece (CE škofija)\n\n\n17.\nRadlje ob Dravi (MB nadškofija)\n\n\n18.\nRovte (LJ nadškofija)\n\n\n19.\nSkopo (KP škofija)\n\n\n20.\nŠmihel  (KP škofija)\n\n\n21.\nŠmihel nad Mozirjem (CE škofija)\n\n\n22.\nŠmihel pri Žužemberku (NM škofija)\n\n\n23.\nŠoštanj (CE škofija)\n\n\n24.\nTinjan (KP škofija)\n\n\n25.\nVeržej (MS škofija)\n\n\n26.\nVransko (CE škofija)\n\n\n27.\nŽetale (CE škofija)\n\n\n\n\nPODRUŽNIČNE CERKVE posvečene nadangelu Mihaelu:\n\n\n\nŠt.\nŽUPNIJA (Škofija)\nNASELJE s cerkvijo\n\n\n1.\nBanja Loka (NM škofija)\nBorovec – razvaline?\n\n\n2.\nBatuje (KP škofija)\nSelo (++)\n\n\n3.\nBoštanj (NM škofija)\nKompolje (++)\n\n\n4.\nBučka (NM škofija)\nDolenje Radulje\n\n\n5.\nČatež ob Savi (NM škofija)\nCerina\n\n\n6.\nČrmošnjice (NM škofija)\nNova Gora – razvaline\n\n\n7.\nČrnomelj (NM škofija)\nDesinec (++)\n\n\n8.\nDobovec (LJ nadškofija)\nZavršje\n\n\n9.\nDole pri Litiji (LJ nadškofija)\nVelika Goba (++)\n\n\n10.\nDuplje (LJ nadškofija)\nZgornje Duplje\n\n\n11.\nFram (MB nadškofija)\nFram (++)\n\n\n12.\nGoče (KP škofija)\nErzelj\n\n\n13.\nHinje (NM škofija)\nPolom\n\n\n14.\nHoče (MB nadškofija)\nRazvanje (++)\n\n\n15.\nHorjul (LJ nadškofija)\nSamotorica (++)\n\n\n16.\nHrenovice (KP škofija)\nŠmihel\n\n\n17.\nHrušica (KP škofija)\nMale Loče\n\n\n18.\nIg (LJ nadškofija)\nIška vas\n\n\n19.\nIlirska Bistrica  (KP škofija)\nDolnji Zemon\n\n\n20.\nKranj – Drulovka/Breg (LJ nadškofija)\nDrulovka\n\n\n21.\nLaško (CE škofija)\nŠmihel\n\n\n22.\nLog pod Mangartom (KP škofija)\nStrmec\n\n\n23.\nOsilnica (NM škofija)\nPapeži (++)\n\n\n24.\nPeče (LJ nadškofija)\nPeške Kandrše\n\n\n25.\nPlanina pri Rakeku (LJ nadškofija)\nJakovica\n\n\n26.\nPoljane – Dolenjske Toplice (NM škofija)\nNova gora\n\n\n27.\nRadmirje (CE škofija)\nRadmirje\n\n\n28.\nSemič (NM škofija)\nVavpča vas\n\n\n29.\nSladka gora (CE škofija)\nPod Nunsko goro\n\n\n30.\nSmlednik (LJ nadškofija)\nMoše\n\n\n31.\nSora (LJ nadškofija)\nDol\n\n\n32.\nŠempas (KP škofija)\nŠmihel\n\n\n33.\nŠenčur (LJ nadškofija)\nOlševek (++)\n\n\n34.\nTemnica (KP škofija)\nLipa\n\n\n35.\nTolmin (KP škofija)\nLjubinj\n\n\n36.\nTrebnje (NM škofija)\nDečja vas\n\n\n37.\nVeliki Gaber (LJ nadškofija)\nMali Gaber\n\n\n38.\nVidem – Krško (CE škofija)\nStara vas\n\n\n39.\nVinica (NM škofija)\nDamelj (++)\n\n\n\nKAPELE:\n\n\n\n\n1.\nAnkaran (KP škofija)\nLovran – Čampore (++)\n\n\n2.\nIzola (KP škofija)\nIzola (++)\n\n\n3.\nJarenina (MB nadškofija)\nJarenina (++)\n\n\n4.\nKubed (KP škofija)\nKubed (++)\n\n\n5.\nLibeliče (MB nadškofija)\nLibeliče\n\n\n6.\nSostro (LJ nadškofija)\nSostro (++)\n\n\n\n  \n  \nGradiva:\n \n\nPraznik nadangelov (v ang.) – 1:55 min: https://www.youtube.com/watch?v=nimeh0094yg\n\n  \n \n\nNadangeli sv. Mihael\, Gabrijel in Rafael (v hr.) – 5:04 min: https://www.youtube.com/watch?v=iGTtWKUp4gI\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-mihael-gabriel-in-rafael-nadangeli/2029-09-29/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/09/09.-29.-Nadangeli1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20291001
DTEND;VALUE=DATE:20291002
DTSTAMP:20260609T160013
CREATED:20200930T175847Z
LAST-MODIFIED:20251001T054412Z
UID:10003478-1885507200-1885593599@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveta Terezija Deteta Jezusa: "Mala cvetka" s svetniškimi starši
DESCRIPTION:Sv. Terezija Deteta Jezusa (god 1. oktober) je živela kratko\, skrito in zelo preprosto življenje\, po smrti in objavi njenih spisov pa je postala ena najbolj priljubljenih svetnic. Na smrtni postelji je obljubila\, da bo po smrti trosila vrtnice iz nebes. \nLeta 2015 sta bila za svetnika razglašena tudi njena pobožna starša (god 12. julija). \n  \nIz življenja …\nSv. Terezija Deteta Jezusa se je rodila kot Marija Terezija Frančiška 2. januarja 1873 kot deveti otrok dokaj premožnih zakoncev Ludvika (urar in draguljar) in Zelije Martin (izdelovalka čipk) v francoskem mestu Alençn. \nPo materini smrti se je oče vdovec preselil s svojimi petimi preživelimi hčerami v Lisieux. Kot deklica je v svojem duhovnem življenju čudežno napredovala. Po zgledu svojih starejših sester je želela takoj vstopiti v karmel\, a je morala čakati do šestnajstega leta. Šele tedaj je lahko vstopila v karmeličanski red v Lisieuxu z redovnim imenom svoje vzornice\, sv. Terezije Avilske. \n \n \nSv. Terezija Deteta Jezusa je živela kratko\, a zelo intenzivno in globoko duhovno življenje. Kmalu je ugotovila svoj poklic: na skrivaj moliti in svoje trpljenje žrtvovati za duhovnike\, pozabiti nase in delati majhna dela ljubezni\, ker ni verjela\, da bi lahko opravljala velika dela. \nPrebrala je dela sv. Janeza od Križa\, kar je bilo za mlado karmeličanko dokaj nenavadno\, občudovala je mučeništvo karmeličank iz Compiègne\, ki so bile žrtve francoske revolucije in leta 1894 zase končno našla »malo pot«\, s katero je pokazala\, da je svetost mogoče doseči tudi z opravljanjem vsakodnevnim malih del z veliko ljubezni in ostati majhna pred Bogom. \nPo naročilu predstojnice je začela pisati svoje spomine iz otroških let in razmišljanja. Ti spomini so izšli v knjigi z naslovom Povest duše\, ki je bila prevedena v številne jezike. \nUmrla je 30. septembra 1897 v Lisieuxu v sluhu svetosti\, stara komaj 24 let. Na smrtni postelji je obljubila\, da bo po smrti trosila vrtnice iz nebes – s tem je imela v mislih milosti\, ki jih je hotela iz ljubezni do vseh ljudi izprositi od Boga. \n  \nČeščenje\nNjeno češčenje se je hitro razširilo. Za svetnico je bila razglašena leta 1925\, dve leti kasneje pa imenovana skupaj s sv. Frančiškom Ksaverijem za zavetnico misijonov. Zaradi njenih dragocenih spisov jo je papež sv. Janez Pavel II. leta 1997 razglasil še za cerkveno učiteljico. Nad njenim grobom je zrasla mogočna bazilika\, v katero letno prihaja ogromno število vernikov in je takoj za Lurdom najbolj priljubljen romarski kraj v Franciji. \n  \nUpodabljanje\nUmetniki jo upodabljajo kot ljubko kodrasto deklico ali kot mlado karmeličansko milega obraza in pogleda\, s cvetjem v naročju in križem. \n  \nZavetnica\nJe zavetnica Francije\, karmeličank in misijonov. \n  \nCerkve v Sloveniji\n\nPri nas je Tereziji Deteta Jezusa posvečena župnijska cerkev Kodeljevo v Ljubljani. \n\n\nGradiva:\n\nMISLI Terezije Deteta Jezusa: “Po smrti bom trosila cvetje iz nebes”\n\n  \n\nKARMELIČANKE\, izdane knjige v slov.: http://karmelicanke.rkc.si/karmelski-svetniki/sv-terezija-deteta-jezusa-presvetega-oblicja/\n\n  \n \n\nSv. Terezija Deteta Jezusa (v hr.) – 4:27 min: https://www.youtube.com/watch?v=mcSOzM4FHhQ\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-terezija-deteta-jezusa-mala-cvetka-s-svetniskimi-starsi/2029-10-01/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/09/10.-1.-Mala-cvetka1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20291003
DTEND;VALUE=DATE:20291004
DTSTAMP:20260609T160013
CREATED:20201002T142507Z
LAST-MODIFIED:20241014T070803Z
UID:10003578-1885680000-1885766399@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Evald: Dva Evalda črnolasi in plavolasi
DESCRIPTION:Obstajata dva sv. Evalda\, ki sta se rodila v istem kraju\, oba bila redovna brata ter mučeništvo pretrpela na isti dan. Enega so zaradi njegove barve las poimenovali »Črni«\, drugega pa »Beli« Evald. \n  \nIz življenja …\nČrnolasi in plavolasi sv. Evald sta bila rodna brata\, bratranca ali zgolj brata po veri.  \nŠolala sta se na Irskem. Zlasti črnolasi Evald je bil odličen poznavalec Svetega pisma\, oba pa sta bila zelo pobožna in pogumna. \nProti koncu 7. stoletja so ju poslali kot oznanjevalca na pogansko Saško\, da bi tam misijonarila. Evangelij sta oznanjala tako goreče\, da ju tudi grožnje razjarjenih poganov niso mogle odvrniti od njunega dela. \nKo sta nekoč spet pridigala\, so ju napadli. Plavolasega Evalda so ubili z mečem\, črnolasega pa so ubili po strašnem mučenju. Njuni trupli so vrgli v reko. To se je zgodilo 3. oktobra leta 693 v Dortmundu. \nLegenda pravi\, da je voda trupli nesla proti toku in da ju je obdajal svetel sij\, da so ju lahko našli in pokopali. \nPozneje je frankovski kralj Pipin dal njuni trupli prepeljati v Köln\, kjer so ju v srednjem veku zelo častili. \n  \nGradiva:\n\nDva Evalda (v ang.) – 2:51 min: https://gloria.tv/post/LKzR94hFCbVp4rvz6mFZLxpRD\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-evald-beli-in-crni/2029-10-03/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/10/Sv.-Evald-2.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20291005
DTEND;VALUE=DATE:20291006
DTSTAMP:20260609T160013
CREATED:20201005T045504Z
LAST-MODIFIED:20241014T071051Z
UID:10003584-1885852800-1885939199@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveta Marija Favstina Kowalska: Glasnica Božjega usmiljenja
DESCRIPTION:5. oktobra praznujemo god sv. Marije Favstine Kowalske\, poljske redovnice in mistikinje\, ki je spodbujala pobožnost\, znano kot Božje usmiljenje. \n  \nIz življenja …\nSv. Favstina se je rodila 25. avgusta 1905 kot tretji izmed desetero otrok v revni in pobožni družini v poljski vasi Glogowiec. Pri krstu so ji dali imel Helena. Dvajsetletna je vstopila v Kongregacijo sester Marije Usmiljenja in prejela redovno ime Marija Favstina. Po raznih samostanih je vse življenje opravljala preprosta dela: bila je kuharica\, vrtnarica in vratarica. \nTa preprosta in skromna redovnica je po posebni božji milosti postala glasnica Božjega usmiljenja. Usmiljeni Jezus se ji je prvič prikazal 22. februarja 1931. Iz njegovega srca sta prihajala dva snopa žarkov v obliki krvi in vode. Jezus se ji je prikazal in razodel v več videnjih\, ter ji naročil naj širi češčenje Božjega usmiljenja\, rožni venec in litanije Božjega usmiljenja. \nSv. Favstina je imela tudi druge nadnaravne milosti\, kot npr. prerokovanje\, branje človeških src\, stigme\, videnja in drugo. \nZaradi tuberkuloze je umrla v sluhu svetosti 5. oktobra 1938\, stara komaj 33 let. Za njo je ostal njen dnevnik\, ki ga je začela pisati leta 1934. Iz njega veliko izvemo o sami sv. Favstini in o pobožnosti Božjega usmiljenja. \n  \nAli ste vedeli?\nSv. papež Janez Pavel II. je še posebej častil sv. Favstino in spodbujal pobožnost Božjega usmiljenja. Leta 1993 jo je razglasil za blaženo\, leta 2000 pa za sveto – obakrat na drugo velikonočno nedeljo (t. i. belo nedeljo)\, ki jo je določil za praznovanje nedelje Božjega usmiljenja. Omeniti pa velja\, da je na ta dan tudi sam umrl. \n  \nPodoba Jezusa z dvema žarkoma\n \nV zvezi s podobo je Jezus sv. Favstini obljubil: »Obljubljam\, da se tisti\, ki bo častil to podobo\, ne bo pogubil. Že na tem svetu mu obljubljam zmago nad sovražniki\, posebno še v smrtni uri. Jaz\, Gospod\, ga bom varoval kakor sovjo čast. Žarki na sliki označujejo kri in vodo\, ki je pritekla iz globine mojega usmiljenja takrat\, ko je bilo moje srce\, umirajoče na križu\, prebodeno s sulico.« \n  \nRožni venec božjega usmiljenja\nSv. Favstini je Jezus narekoval tudi molitev rožnega venca Božjega usmiljenja. V svojem dnevniku piše\, da je 14. septembra 1935 ob prihodu v kapelo v duši zaslišala\, kako naj moli »za pomiritev božje jeze«. \nMoli se podobno kakor navadni rožni venec: najprej očenaš in zdravamarijo ter vero. \nPri vseh petih desetkah na velikih jagodah (očenaša) molimo: »Večni Oče\, darujem Ti Telo in Kri\, dušo in božanstvo Tvojega preljubega Sina\, našega Gospoda Jezusa Kristusa\, v spravo za naše grehe in za grehe vsega sveta.« \nNa malih jagodah pa molimo: »Po Njegovem prebridkem trpljenju\, usmili se nas in vsega sveta.« \nNa koncu zadnje desetke se trikrat ponovi: »Sveti Bog\, sveti Močni Bog\, Sveti Nesmrtni Bog\, usmili se nas in vsega sveta.« \nKdor bo molil ta rožni venec\, je Jezus razodel sv. Favstini\, mu bo podelil veliko usmiljenje že v življenju\, posebno pa ob smrti. \n  \nUra velike milosti ob treh popoldne\nPobožnost\, ki je našemu Gospodu najljubša\, je češčenje njegovega trpljenja ob uri\, ko se spominjamo njegove smrti na križu. Po trpljenju in smrti Jezusa Kristusa se nam je odprlo Božje kraljestvo. Kakšna ljubezen bi morala napolnjevati naša srca in kako voljno bi morali odgovoriti na željo našega Gospoda\, ki je rekel s. Favstini: \n»Ob treh prosi Moje usmiljenje posebno za grešnike: čeprav za kratek trenutek se potopi v moje trpljenje\, posebno v mojo zapuščenost v trenutku agonije. To je ura velike milosti za ves svet. V tej uri ne bom odrekel ničesar duši\, ki me bo prosila po zasluženju mojega trpljenja. Spominjam te\, hči moja\, da se vedno\, ko ura bije tri\, popolnoma potopiš v moje usmiljenje\, ga častiš in poveličuješ\, kličeš Njegovo vsemogočnost na ves svet\, posebno na uboge grešnike; v tem trenutku se namreč Usmiljenje odpre na široko za vsako dušo. V tej uri lahko dosežeš s svojo priprošnjo vse zase in za druge; to je čas milosti za ves svet – trenutek\, ko je Usmiljenje zmagalo nad pravičnostjo. Hči moja\, poskušaj\, če je le mogoče\, moliti križev pot v tej uri\, če ti dolžnosti to dovoljujejo\, če pa to ni možno\, vsaj vstopi v kapelo za trenutek in polasti v presvetem oltarnem zakramentu moje srce\, ki je polno milosti\, potopi se v molitev\, kjerkoli si\, pa čeprav za kratek čas.« \n  \nPriporočljiva molitev ob treh popoldne\nTi si izdihnil\, Jezus\, toda vir življenja je stekel za duše in ocean usmiljenja se je odprl za ves svet.  \nO vir življenja\, neizmerno\, nedoumljivo Božje usmiljenje\, obdaj ves svet in se razlij na nas.  \nO kri in voda\, ki sta pritekli iz srca Jezusovega kot vir usmiljenja za nas\, zaupam v vaju. Amen. \n\nZavetnica\nSv. Favstina je zavetnica revnih družin\, otrok\, gospodinj\, kuharjev\, vrtnarjev\, vratarjev; mladih\, ki želijo v samostan. \n  \nGradiva:\n \n\nPričevanje papeža sv. Janeza Pavla II. o sv. Favstini Kowalski (v hr.) – 4:06 min: https://www.youtube.com/watch?v=mTaui38un9M\n\n  \n \n\nNapovednik FILMA o sv. Favstini: Ljubezen in usmiljenje – Napovednik FILMA (v ang.) – 2:01 min: https://www.youtube.com/watch?v=vXfIMCAA5SA\n\n  \n \n\nSv. Favstina – zgodba za otroke (v ang.) – 23:27 min: https://www.youtube.com/watch?v=WQPLAAQowmE\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-marija-favstina-kowalska-glasnica-bozjega-usmiljenja/2029-10-05/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/10/10.-05.-Sv.-Favstina-Kowalska1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20291006
DTEND;VALUE=DATE:20291007
DTSTAMP:20260609T160013
CREATED:20201005T142420Z
LAST-MODIFIED:20250818T120626Z
UID:10004303-1885939200-1886025599@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Bruno: Ustanovitelj kartuzijanov
DESCRIPTION:Sv. Bruno je ustanovitelj najstrožjega reda v Katoliški Cerkvi\, to je kartuzijanskega reda.  \nDanes je v svetu samo 22 kartuzij\, od tega pet ženskih\, s skupaj približno 380 redovniki in redovnicami. Ena izmed njih je na naših tleh v Pleterjah. \n  \nIz življenja …\nSv. Bruno se je rodil okoli leta 1030 v Kölnu v plemiški družini. Po študiju in mašniškem posvečenju je bil več kot dvajset let voditelj stolniške šole v Reimsu. Poučeval je teologijo\, filozofijo ter latinski in grški jezik. Ponujeno škofovsko čast je zavrnil. \nKer mu ni bilo všeč posvetno življenje\, v katerem so vladali razkošje\, korupcija\, pohlep\, je vstopil k benediktincem\, a jih je zapustil\, ker se mu je zdelo življenje v njem preveč lagodno\, premalo strogo. \nLeta 1084 se je sv. Bruno po vrsti hudih razočaranj umaknil v Grenoble (Francija)\, kjer je medtem postal škof njegov nekdanji učenec Hugo. Ta mu v samotni neprehodni dolini podaril košček zemlje z imenom Chartreuse\, kjer je sv. Bruno s svojimi somišljeniki ustanovil naselbino samotarjev\, v kateri je združil samotarski in skupni način življenja. Vsak menih je imel svojo celico\, trikrat na dan so se zbrali v cerkvi pri korni molitvi. Živeli so v popolnem molku. V svojih celicah so preživeli dneve v molitvi\, študiju in ročnem delu; mesa niso uživali. S tem je sv. Bruno benediktinsko pravilo zelo poostril in položil temelje najstrožjemu redu v Katoliški cerkvi: kartuzijanskemu redu. Tu je nastala Velika kartuzija\, ki je še danes matični samostan reda. \nLeta 1090 ga je papež Urban II.\, ki je bil tudi njegov nekdanji učenec\, povabil v Rim za svetovalca\, a sv. Bruno na papeškem dvoru ni ostal dolgo\, saj se v tej vlogi ni počutil dobro. Papež je spoznal\, da mu bo Bruno več pomagal z molitvijo v samoti kot kardinal na papeškem dvoru\, zato je pristal\, da se je leta 1092 umaknil v samoto La Torre v Kalabriji (Italija)\, kjer je ustanovil nov kartuzijanski samostan San Stefano del Bosco\, kjer je preživel zadnja leta svojega življenja. V njem je bil opat\, poleg molitve in dela pa je pisal tudi knjige. Umrl je 6. oktobra leta 1101. \n  \nUpodobitve\nUmetniki sv. Bruna upodabljajo kot kartuzijana v belem habitu s kapuco. Pogosto drži kazalec na ustnicah. Upodabljajo ga še z lobanjo\, knjigo\, križem\, mitro ali sedmimi zvezdami. \n  \nZavetnik\nJe zavetnik kartuzijanov\, priprošnjik proti obsedenosti in kugi. \n  \nKartuzije v Sloveniji\nV Sloveniji so delovale štiri kartuzije\, in sicer Žiče (1160)\, Jurklošter (1173)\, Bistra (1255) in edina še danes delujoča kartuzija v Pleterjah (1407). \n  \nDNEVNI RED red ob delavnikih v samostanu Pleterje:\n\n\n\n\nPatri\nBratje\n\n\n23.00\njutranjice bl. device Marije v celici\n\n\n\n\n23.30 \n\n\nJUTRANJICE v cerkvi \n\n\n\n\nhvalnice v cerkvi\nMarijine hvalnice v celici\nosebna molitev v celici\n\n\n6.00\nprima v celici\n\n\n\npremišljevanje in molitev\nmolitev\, premišljevanje in branje Svetega pisma\n\n\n7.00\n\nADORACIJA v cerkvi (prostovoljno) \n\n\n\n7.15\n\nZBORNA MAŠA \n\n\n\n8.00\ntiha maša v kapelici\nterca v celici\nbranje Svetega pisma\nročno delo\, študij\nterca v celici\ndelo\n\n\n11.00\nseksta v celici\, kosilo\, počitek\n\n\n13.00\nnona v celici\n\n\n\nročno delo\, študij\ndelo\n\n\n15.30\nMarijine večernice v celici\n\n\n15.45\nvečernice v cerkvi\n\n\n17.00\nvečerja\, molitev\, branje\nkonec dela\nvečernice\, večerja\n\n\n18.00\n\nSKLEPNA MOLITVENA URA \n\n\n\n\nMladi bratje\, ki so še v noviciatu\, imajo eno uro manj dela kot starejši\, saj morajo posvetiti ta čas študiju krščanskega nauka in\, če je potrebno\, slovenskega jezika. \n\nGradiva:\n\nKartuzijani in kartuzija Pleterje: http://www.kartuzija-pleterje.si/slo/index_slo.html\n\n \n\nSv. Bruno (v hr.) – 3:10 min: https://www.youtube.com/watch?v=udD66yduEqY\n\n  \n \n\nVelika Kartuzija (ob glasbi) – 8:10 min: https://www.youtube.com/watch?v=17dtFuMZqLE\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-bruno-ustanovitelj-najstrozjega-reda/2029-10-06/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/10/sv.-Bruno.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20291007
DTEND;VALUE=DATE:20291008
DTSTAMP:20260609T160013
CREATED:20201006T144404Z
LAST-MODIFIED:20241007T083254Z
UID:10003499-1886025600-1886111999@portal.pridi.com
SUMMARY:Praznik rožnovenske Matere Božje
DESCRIPTION:Praznik rožnovenske Matere Božje je pravzaprav spomin na zmago krščanske vojske nad Turki v znameniti pomorski bitki pri Lepantu 7. oktobra 1571. \n  \nO prazniku …\nZmago v tej bitki so kristjani s papežem Pijem V. pripisovali goreči molitvi rožnega venca\, v kateri so prosili Marijo pomoči. Papež Pij V. je namreč katoliške vernike pozval k molitvi rožnega venca\, v kateri so prosili Marijo pomoči. To zmago so pripisovali molitvi rožnega venca. Na dan odločilne bitke 7. oktobra 1571 so se namreč zbrale bratovščine rožnega venca in goreče molile to molitev. \nPoznejši papeži\, zlasti Leon XIII.\, ki je napisal kar 16 okrožnic o rožnem vencu\, so to molitev pospeševali. Papež Leon XIII. je oktober uvedel kot mesec rožnega venca. \nK širjenju te molitve so prispevala tudi prikazovanja v Lurdu in Fatimi ter stiske krščanskega ljudstva. \n  \nMolitev rožnega venca\nMolitev rožnega venca se je izoblikovala ob koncu 16. stoletja in je obsegala tri dele po 50 Zdravamarij. Ta oblika je ostala nespremenjena do konca 20. stoletja\, ko je papež sv. Janez Pavel II. dodal še četrti\, t. i. svetli del\, za razumevanje in bolj pobožno molitev rožnega venca pa je leta 2002 izdal Apostolsko pismo Rožni venec Device Marije. \n  \nVeseli del\nGovori o Jezusovem ROJSTVU. Skrivnosti:\n1. ki si ga Devica od Svetega Duha spočela\n2. ki si ga Devica v obiskovanju Elizabete nosila\n3. ki si ga Devica rodila\n4. ki si ga Devica v templju darovala\n5. ki si ga Devica v templju našla \n  \nSvetli del \nGovori o Jezusovem ŽIVLJENJU in DELOVANJU. Skrivnosti:\n1. ki je bil krščen v Jordanu\n2. ki je v Kani naredil prvi čudež\n3. ki je oznanjal božje kraljestvo\n4. ki je na gori razodel svoje veličastvo\n5. ki je postavil sveto evharistijo \n  \nŽalostni del\nGovori o Jezusovem TRPLJENJU in smrti. Skrivnosti:\n1. ki je za nas krvavi pot potil\n2. ki je za nas bičan bil\n3. ki je za nas s trnjem kronan bil\n4. ki je za nas težki križ nesel\n5. ki je za nas križan bil \n  \nČastitljivi del\nGovori o Jezusovem VSTAJENJU. Skrivnosti:\n1. ki je od mrtvih vstal\n2. ki je v nebesa šel\n3. ki je Svetega Duha poslal\n4. ki je tebe\, Devica\, v nebesa vzel\n5. ki je tebe\, Devica\, v nebesih kronal \n\nGradiva:\n \n\nRožnovenska Mati Božja (v ang.) – 2:25 min: https://www.youtube.com/watch?v=BYAq73_65-w\n\n  \n \n\nRožnovenska Mati Božja (v hr.) – 3:44 min: https://www.youtube.com/watch?v=v5vDk-m-1Ho\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/praznik-roznovenske-matere-bozje/2029-10-07/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/10/10.-07.-Rožnovenska-Devica-Marija1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20291009
DTEND;VALUE=DATE:20291010
DTSTAMP:20260609T160013
CREATED:20201008T115609Z
LAST-MODIFIED:20260504T063903Z
UID:10004318-1886198400-1886284799@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Janez Henrik Newman: Svetnik\, ki nagovarja srce
DESCRIPTION:»Kakor se sončna ura ravna po SONCU\,  \ntako se hočem tudi jaz ravnati edinole po tebi\, Gospod\,  \nče me le hočeš sprejeti in me voditi.«  \n(J. H. Newman)\n  \nIz življenja …\nSv. Janez Henrik Newman (John Henry Newman) je bil rojen 1801 v Londonu kot najstarejši sin bankirja. Njegov oče je bil član prostozidarske lože\, mati pa kalvinske vere. Janez Henrik je že kot otrok je temeljito prebral Biblijo. Pri 16 letih je pod vplivom anglikanskega teologa Thomasa Scotta doživel svoje »prvo spreobrnjenje«. Po študiju literature\, matematike\, prava in nato še teologije na Oxfordu ter nekaj letih profesure je bil leta 1825 posvečen v duhovnika v anglikanski Cerkvi. Postal je vikar univerzitetne cerkve v Oxfordu. S svojimi poglobljenimi in bogatimi pridigami je nato osem let poučeval in vzgajal svoje poslušalce\, zlasti študente in učitelje. Newman je objavil pridige v seriji knjig\, v katerih se je zavzemal za anglikansko cerkev kot srednjo pot (»via media«) med protestantizmom in Katoliško cerkvijo\, zaradi česar je zaslovel po vsej državi\, a postal sumljiv pri hierarhiji. Želel je prenoviti anglikansko državno Cerkev z vrnitvijo k izvirom. Prenova je kasneje dobila ime oxfordsko gibanje. \n \nLeta 1842 se je Newman umaknil iz javnega življenja in se po treh letih obsežnih študij\, zlasti zgodnjih cerkvenih očetov in svetnikov\, spreobrnil v katoliško vero\, ki je bila takrat v Angliji povezana z družbenim izobčenjem. Zapuščal je Cerkev\, v kateri je bil rojen in krščen in jo je iskreno ljubil. \nZ nekaterimi prijatelji\, ki so tudi postali katoličani\, je odšel v Rim\, kjer je leta 1847 prejel duhovniško posvečenje. \nKo se je vrnil v Anglijo\, je v Birminghamu\, kasneje pa tudi v Londonu\, ustanovil oratorij\, duhovniške skupnosti po vzoru sv. Filipa Nerija. Po letu 1850\, ko je bila Katoliška cerkev v državi ponovno »dovoljena«\, je postal eden najbolj znanih cerkvenih obrazov v Angliji. Štiri leta je bil tudi rektor novoustanovljene katoliške univerze v Dublinu. Newman je učil\, da če smo sprejeli Kristusovo resnico in zastavili svoje življenje zanj\, ne more biti ločenosti med tem\, kar verujemo ter med tem\, kako živimo svoje življenje. \nNeutrudno si je prizadeval dvigniti vero in samozavest katoliških laikov – pogosto gre za irske delavce\, ki v viktorijanski dobi niso bili veliko cenjeni. \nPriznanja je Newman doživel šele na tara leta. Leta 1877 je bil imenovan za prvega častnega profesorja v Oxfordu\, leta 1879 ga je papež Leon XIII. imenoval za kardinala. Njegovo kardinalsko geslo je bilo: Srce govori srcu. Od leta 1886 je njegovo zdravje začelo pešati. \nUmrl je leta 1890 zaradi pljučnice v Birminghamu. \nZa njim je ostalo več kot 80 knjig pridig\, teoloških del\, dva romana in pesmi. \n  \nČeščenje\nPapež Benedikt XVI. ga je leta 2010 razglasil za blaženega\, papež Frančišek pa leta 2019 za svetega. \n  \nGradiva:\n\nSV. JANEZ HENRIK NEWMAN. ŠMARNICE za odrasle\, Bogdan Dolenc – slov.\n\n  \n\nMISLI sv. J. H. Newmana ob POSTNEM ČASU – slov.\n\n  \n\nMISLI sv. J. H. Newmana ob POSTNEM ČASU – slov.\n\n  \n\nKRIŽEV POT sv. J. H. Newmana – slov.\n\n  \n\nMISLI sv. J. H. Newmana pred VNEBOHODOM: Pot k Očetu – slov.\n\n  \n\nMOLITVE za pomoč v trpljenju sv. J. H. Newmana – slov.\n\n  \n \n\nsv. Janez Henrik Newman\, svetnik: https://www.youtube.com/watch?v=inTlXymu70s\n\n  \n \n\nŽivljenje sv. Janeza Henrika Newmana (v ang.): https://www.youtube.com/watch?v=AoChOhQ0Z1E\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-john-henry-newman-svetnik-ki-nagovarja-srce/2029-10-09/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/10/10.-9.-Newman1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20291011
DTEND;VALUE=DATE:20291012
DTSTAMP:20260609T160013
CREATED:20200601T104019Z
LAST-MODIFIED:20251007T060314Z
UID:10003566-1886371200-1886457599@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Janez XXIII.: Papež Janez Dobri\, sklical 2. vatiknski koncil
DESCRIPTION:Sv. Janez XXIII. je “revolucionarni” papež\, ki je odprl 2. vatikanski koncil. \n  \nIz življenja …\n\nRojen je bil 25. novembra 1881 v lombardski vasici Sotto il Monte pri Bergamu v revni kmečki družini kot četrti otrok od štirinajstih z imenom Angelo Giuseppe Roncalli. Obiskoval je semenišče v Bergamu in nadaljeval študij teologije v Rimu\, kjer je bil leta 1904 posvečen v duhovnika. \nV času prve svetovne vojne je bil vpoklican v vojsko kot bolničar. V škofiji Bergamo je služil v semenišču ter delal z mladimi. \nV Rimu je bil profesor patristike na lateranski univerzi. Leta 1925 je bil posvečen za škofa. »Pokorščina in mir« je bilo njegovo škofovsko geslo. Vstopil je v diplomatsko službo Svetega sedeža in odšel v Bolgarijo\, Turčijo in Grčijo\, a to je bilo med drugo svetovno vojno. Leta 1945 postane nuncij v Parizu (Francija)\, leta 1953 pa beneški patriarh in kardinal. \nPo smrti papeža Pija XII. je 28. oktobra 1958 izvoljen za papeža. Kot papež si je izbral ime Janez. Morda so zaradi njegove visoke starosti pričakovali\, da bo le »prehodni papež«\, tradicionalni papež\, a navdihnjen s Svetim Duhom za božič leta 1959 napove 2. vatikanski koncil in ga odpre 11. oktobra 1962 v baziliki sv. Petra. Sam je vodil sicer le dve seji koncila; umrl je za rakom v Rimu 3. junija 1963 na binkoštni ponedeljek\, v starosti 82 let. \nDanes je znan kot »revolucionarni« papež\, ki je odprl okna\, da bi v Cerkvi zapihal svež veter. Je eden izmed najvplivnejših papežev v zgodovini. \n»Il Papa buono – dobri papež«\, kot ga ljubkovalno imenujejo Italijani\, počiva pod Hieronimovim oltarjem v baziliki sv. Petra. Leta 2000 je bil razglašen za blaženega\, leta 2014 pa za svetnika. \nNjegov praznični dan je ponekod dan otvoritve drugega vatikanskega koncila\, in ne dan njegove smrti. \nS petnajstimi leti je začel pisati duhovni dnevnik Dnevnik duše\, ki je izšel tudi v slovenščini. \n  \nUpodobitve\nIz njegovih fotografij lahko opazimo\, da je bil majhne in čokate postave\, a človek velike dobrote in miline. \n  \nGradiva:\n\nMISLI sv. Janeza XXIII.: Šel bom v Jezusovo šolo\n\n  \n \n\nSv. Janez XXIII. (v hr.) – 5:26 min: https://www.youtube.com/watch?v=JYV80_bSrFo\n\n  \n \n\nFILM – Dobri papež: Janez XXIII. (v ang.) – 1:56:33 min: https://www.youtube.com/watch?v=PlaJV0UZqxo\n\n  \n\nSv. Janez XXIII. (v ang.) – 8:53 min: https://saltandlighttv.org/john23/\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-janez-xxiii-dobri-papez-revolucionarni-papez/2029-10-11/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/06/06.-03.-sv.-Janez-XXIII.-dobri-papež1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20291012
DTEND;VALUE=DATE:20291013
DTSTAMP:20260609T160013
CREATED:20201011T175256Z
LAST-MODIFIED:20251002T072306Z
UID:10004313-1886457600-1886543999@portal.pridi.com
SUMMARY:Sv. Karlo Acutis: Svetnik v jeansu in supergah
DESCRIPTION:Na vprašanje o svojih prihodnjih načrtih je sv. Karlo (Carlo) Acutis\, ki je umrl 12. oktobra 2006 pri 15 letih zaradi levkemije\, odgovoril: »Vedno biti združen z Jezusom – to je moj življenjski načrt«.   \n  \nIz življenja …\nSv. Karlo Acutis se je rodil leta 1991 v Londonu\, kjer so delali njegovi starši\, potem pa se je družina vrnila v Italijo.  Bil je običajen fant\, vesel\, miren\, iskren\, rad je pomagal drugim in se družil\, imel je prijatelje. Izredno nadarjen je bil za delo z računalniki. Rad je programiral in tehnološko znanje uporabljal za širjenje lepega sporočila naše vere. \nOdkar je prejel prvo sveto obhajilo\, se je vsak dan udeležil svete maše in veliko premolil. K spovedi je hodil tedensko. Popolnoma ga je prevzela ljubezen do Boga in svete evharistije. Eden od njegovih največjih informatičnih podvigov je bil povezan prav s slednjim: katalogizacija ehvarističnih čudežev iz vsega sveta. Projekt je začel pri 11. letih. Tedaj je starše prosil\, da so ga začeli voziti po vseh svetih krajih\, kjer so se zgodili evharistični čudeži\, ki so priznani od Cerkve. Po dveh letih in pol je končal s projektom. Uspelo mu je obiskati več kot 136 krajev evharističnih čudežev in ustvariti spletno stran o evharističnih čudežih iz vsega sveta.  \nZaradi njegove neverjetne velikodušnosti so ga zanimali vsi ljudje: neznanci\, invalidi\, otroci\, berači … Biti blizu Karla je pomenilo biti blizu izvira sveže vode. \nBil je in ostaja vzor zlasti mladim\, ki se sprašujejo\, ali je sploh mogoče biti hkrati svet\, normalen in edinstven. »Vsi ljudje so rojeni kot izvirniki«\, je rekel Karlo\, »a mnogi umrejo kot kopije«. Karlo je želel umreti kot original. To je zanj pomenilo\, da ga vodi Kristus\, na katerega je bil vedno osredotočen. \nPapež Frančišek ga je 10. oktobra 2020 razglasil za blaženega. Poudaril je\, da nam je Carlo lahko zgled tudi v tem\, kako splet in tehnologijo uporabiti za dobre namene. \n  \nAtributi\nNjegovi najpogostejši atriburi so prenosnik\, rožni venec in Najsvetejše. \n  \nZavetnik\nSv. Karlo Acutis je zavetnik mladih in računalniških programerjev. \n  \nSvetnik Oratorja 2021\nSnovalci ORATORIJA so se odločili\, da otroke leta 2021 navdihuje prav Karlo Acutis. \n»Vsi ljudje so rojeni kot izvirniki\, a mnogi umrejo kot fotokopije.« \n»Moj življenjski program je biti vedno blizu Jezusu.« \n»Svetost ni v dodajanju\, temveč odvzemanju: manj prostora zame in več za Boga.« \n»Če bi ljudje vedeli\, kaj je večnost\, bi naredili vse\, da spremenijo svoje življenje.« \n(Karlo Acutis) \n\nGradiva:\n  \n\nCITATI mame o svojem sinu sv. Karlu Akutisu\n\n  \n \nSpoznaj Karla Acutisa (v slov. in ang.) – 3:05 min: https://www.youtube.com/watch?v=e_pUNA9W8Cc \n\n \n\nAntonia Acutis: “Karlo je bil božji vplivnež” (1. del)\n\n  \n \n\nAntonia Acutis: “Imamo nov Karlov čudež\, ki se je zgodil po beatifikaciji!” (2. del)\n\n  \n \n\nFotografije in videi s sv. Karlom Acutisom – 4:13 min: https://www.youtube.com/watch?v=vK404haEznM\n\n  \n \n\nŽivljenje sv. Karla Acutisa (v ang.) – 7:02 min: https://www.youtube.com/watch?v=yC_oZIY_f5w\n\n  \n \n\nO mladem Karlu Acutisu (v ang.) – 1:07 min: https://www.youtube.com/watch?v=mOP3AxKH7R4\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/bl-carlo-acutis-mladi-cisto-svezi-svetnik/2029-10-12/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/10/10.-12.-Karel-Acutis1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20291013
DTEND;VALUE=DATE:20291014
DTSTAMP:20260609T160013
CREATED:20201012T134339Z
LAST-MODIFIED:20241014T070415Z
UID:10003572-1886544000-1886630399@portal.pridi.com
SUMMARY:Bl. Aleksandrina Maria da Costa: Zavetnica mladih
DESCRIPTION:Aleksandrino Mario da Costa je sv. papež Janez Pavel II. leta 2004 razglasil za blaženo. \n  \nIz življenja …\nBl. Aleksandrina se je rodila 30. marca 1904 kot nezakonski otrok v kraju Balasar na Portugalskem. Bila je veselo\, razposajeno in ljubeče kmečko dekle. Z materjo in sestro je živela v hiši stricev. Ko je bila stara 14 let\, so v hišo nasilno vdrli trije moški in hoteli dekleta zlorabiti. Aleksandrina je skočila skozi okno štiri metre globoko in na dvorišču pobrala velik kos lesa\, ter se z njim vrnila v sobo in pogumno pregnala napadalce. A zaradi posledic tega padca je bilo njeno zdravje iz dneva v dan slabše … \nLeta 1925 jo je paraliza položila v posteljo. Več kot 30 let se je priklenjena na posteljo žrtvovala za spreobrnjenje grešnikov in za mir v svetu. Štiri leta je vsak petek po tri ure podoživljala Kristusovo trpljenje. Od leta 1942 (to je dobrih 13 let) ni razen vsakodnevne hostije zaužila ne hrane ne pijače. Njena ljubezen do evharistije in Marije ter njeno mistično življenje\, so vzor svetosti. \nKo je ohromela\, je skoraj tri leta neprestano prosila za čudežno ozdravljenje in se zaobljubila\, da bo v primeru uslišanja postala misijonarka. Ko je spoznala\, da je trpljenje njena življenjska poklicanost\, ga je z veseljem sprejela. Kot izraz globokega združenja s Kristusom je doživljala mistična videnja. \nNa njen predlog je papež Pij XII. oktobra 1942 v Fatimi človeštvo posvetil Brezmadežnemu srcu Marijinemu. \nUmrla je 13. oktobra 1955\, njeno telo pa počiva v kapeli cerkve v Balasarju. Tu je zapisano: “Grešniki\, če vam lahko posmrtni ostanki mojega telesa pomagajo pri odrešitvi\, se jim približajte\, stopite nanje in jih teptajte\, dokler ne izginejo. Toda ne grešite več; ne žalite našega Gospoda!” To izraža njeno življenje za odrešenje duš. \n  \nUpodobitve\nOhranjene so njene fotografije; na vseh lahko opazimo poseben smehljaj. \n  \nZavetnica\nJe zavetnica mladih\, spokornic\, proti nečistovanju. \n  \nGradiva:\n \n\nBl. Aleksandrina Maria da Costa (v ang.) – 13:35 min: https://www.youtube.com/watch?v=ptpUTupar7w\n\n  \n \n\nBl. Aleksandrina Maria da Costa (v ang.) – 4:32 min: https://www.youtube.com/watch?v=zCU89jmIWWU\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/bl-aleksandrina-maria-da-costa-zavetnica-mladih/2029-10-13/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/10/Aleksandrina-Costa.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20291014
DTEND;VALUE=DATE:20291015
DTSTAMP:20260609T160013
CREATED:20201013T120255Z
LAST-MODIFIED:20251014T110110Z
UID:10003520-1886630400-1886716799@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Kalist I.: »Kalistove katakombe« v Rimu
DESCRIPTION:Sv. Kalist velja za enega najbolj »življenjskih« papežev svoje dobe. Papeževal je pet let (217-222)\, najbolj znan pa je po t. i. »Kalistovih katakombah« v Rimu\, ki jih je upravljal preden je postal papež. \n  \nIz življenja …\nO sv. Kalistu je znano\, da se je rodil kot suženj leta 155 v Rimu. Kot osvobojenec je bil po nedolžnem kaznovan zaradi poneverbe denarja na bičanje in prisilno delo v rudnikih na Sardiniji. Osvobodila ga ugledna Rimljanka Marija z drugimi kristjani. Papež Zefirin\, ki je poznal njegovo nadarjenost in pobožnost\, ga je poklical v Rim in posvetil v diakona. V upravo mu je izročil pokopališče\, danes tako imenovane »Kalistove katakombe« ob stari Apijski cesti. Skrbel je tudi za cerkveno premoženje\, s tem pa za reveže in trpeče kristjane. \nPo smrti papeža Zefirina so ga izvolili za papeža. Kot papež je ostal ponižen\, ohranil pa je velik čut za reveže in zapostavljene. \nHipolit in Teritulijan sta mu zamerila\, ker je bil prizanesljiv do tistih\, ki so odpadli od krščanske vere in se kasneje vrnili vanjo\, kakor tudi do nekaterih krivovercev. Nestrpnost do Kalista se je povečevala\, tako da ga je razjarjena množica vrgla skozi okno hiše\, kjer je z verniki obhajal bogoslužje. Umrl je leta 222 v Rimu. \nNjegove relikvije so kasneje prenesli v danes najstarejšo Marijino cerkev v mestni četrti Trastevere\, ki jo je dal zgraditi on sam; kot prvo cerkev v Rimu\, posvečeno Jezusovi materi Mariji. \n  \nUpodobitev\nUmetniki sv. Kalista upodabljajo kot bradatega papeža z mlinskim kamnom ali vodnjakom\, atributa njegovega domnevnega mučeništva. \n  \nZavetnik\nJe zavetnik grobarjev. \n  \nGradivo:\n\nMISLI sv. papeža Janeza XXIII. o Kalistovih katakombah: prostoru mučencev in upanja\n\n  \n \n\nKalist I.\, papež in mučenec (v hr.) – 2:32 min: https://www.youtube.com/watch?v=T6Vov3XzPE8\n\n  \n \n\nKalistove katakombe (v ang.) – 3:49 min: https://www.youtube.com/watch?v=EZ3IPc1bUuI\n\n  \n \n\nSv. Kalist (v ang.) – 1:37 min: https://www.youtube.com/watch?v=GNBg3GBK4qE\n\n  \n \n\nSv. Kalist (v ang.) – 1:56 min: https://www.youtube.com/watch?v=91g9I1XYJcM\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-kalist-i-kalistove-katakombe-v-rimu/2029-10-14/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/10/10.-14.-Sv.-Kalist1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20291021
DTEND;VALUE=DATE:20291022
DTSTAMP:20260609T160013
CREATED:20201019T164359Z
LAST-MODIFIED:20251030T061849Z
UID:10004315-1887235200-1887321599@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveta Uršula in tovarišice: Za dober zakon
DESCRIPTION:“Če je na sv. Uršule dan lepo\, bo lepa jesen in si bo tudi lenuh pripravil dovolj stelje”\, pravi vremenski pregovor. \n  \nIz življenja …\nRedko katera svetnica si je kot sv. Uršula pridobila toliko priljubljenosti in spoštovanja\, čeprav o njej dejansko ni znano skoraj nič. O obstoju te svetnice priča napis iz 4. ali 5. stoletja\, najdenem v Kölnu\, ki omenja mučeništvo Uršule in njenih tovarišic devic (na tem kraju je bila pozneje postavljena cerkev) in več različic čudovitih legend o njenem mučeništvu. \nPo eni izmed različici je bila Uršula hči krščanskega kralja v Bretaniji (današnji Franciji) v 5. stoletju. Bila je izjemno lepa in vsestransko nadarjena. Nadlegovali so jo snubci\, ona pa je vse zavrnila. Tako je bilo vse dokler je ni za svojega sina  zaprosil za roko sam angleški kralj Agripa. Uršula je tedaj dobro premislila\, kako zavrniti kralja? Zato si je za svoje soglasje izmislila tri »nemogoče« pogoje: prvič\, da ji pošlje deset najlepših devic kot spremljevalke\, vsaka od njih pa mora imeti tisoč svojih služabnic ter brodovje za vse; drugič\, da njej in njenim spremljevalkam tri leta pred poroko omogoči potovanja in romanja v velika svetišča; in tretjič\, da se princ in ves njegov dvor spreobrnejo v krščanstvo\, ker se ne bo poročila s poganom. \nPričakovala je hitro angleško opustitev poroke\, a njena modrost\, lepota in odločnost so mladega snubca tako očarali\, da se je strinjal z vsemi tremi pogoji. In tako se je zbralo 11.000 devic (verjetno jih je bilo le 11) – Uršulinih spremljevalk za romanje v Rim. \nNa poti nazaj so jih blizu Kölna napadli Huni in pobili vse\, razen Uršule. Z njo\, kot s kraljevo hčerjo\, se je želel poročiti vodja Hunov. Ko ga je odločno zavrnila\, ji je v srce izstrelil tri puščice. Po njeni smrti je z neba prišla vojska 11.000 angelov in pregnala Hune iz mesta. Prebivalci Kölna pa so jo slovesno pokopali in svoje mesto postavili pod zavetništvo sv. Uršule in njenih tovarišic. \n  \nAli ste vedeli?\nV srednjem veku so nastale številne bratovščine sv. Uršule\, katere člani so bili celo škofje in kralji\, ki so se ji priporočali kot priprošnjici za srečno smrt in prehod v večnost. V 16. stoletju pa je sv. Angela Merici ustanovila redovno družbo uršulinke\, za zavetnico katerih je izbrala sv. Uršulo\, zavetnico učiteljskega poklica\, šol in izobraževanja. Krištof Kolumb je nove otoke\, ki jih je odkril leta 1493\, v čast sv. Uršuli in njenim tovarišicam poimenoval Deviški otroki. \n  \nUpodobitev\nUmetniki sv. Uršulo najpogosteje upodabljajo kot princeso s krono\, puščico\, palmo\, golobom ali zastavo s križem\, z ladjo; včasih kot zavetnico s plaščem\, pod katerim ščiti svoje spremljevalke. \n  \nZavetnica\nJe zavetnica Kölna\, učiteljic in vzgojiteljic\, mladine\, bolnih otrok\, trgovcev s tkaninami; priporočajo se ji za dobro poroko in dober zakon ter srečno zadnjo uro. \n  \nCerkve v Sloveniji\nSv. Uršuli je pri nas posvečenih 12 cerkva\, kot je razvidno iz spodnjih tabel. \n\nŽUPNIJSKA CERKEV posvečena sv. Uršuli:\n\n\n\nŠt.\nŽUPNIJA (Škofija)\n\n\n1.\nJagršče (KP škofija)\n\n\n\nPODRUŽNIČNE CERKVE posvečene sv. Uršuli:\n\n\n\nŠt.\nŽUPNIJA (Škofija)\nNASELJE s cerkvijo\n\n\n1.\nKranj – Šmartin (LJ nadškofija)\nSrednje Bitnje\n\n\n2.\nMirna peč (NM škofija)\nGolobinjek\n\n\n3.\nPolhov gradec (LJ nadškofija)\nSetnica\n\n\n4.\nPoljane – Dolenjske Toplice (NM škofija)\nMali Rigelj\n\n\n5.\nStara Cerkev (NM škofija) – porušena\nStari Breg\n\n\n6.\nStara Loka (LJ nadškofija)\nPevno\n\n\n7.\nŠentjurij – Podkum (LJ nadškofija)\nBorovak\n\n\n8.\nŠkofljica (LJ nadškofija)\nLanišče\n\n\n9.\nDramlje (CE škofija)\nŠedina\n\n\n10.\nStari trg pri Slovenj Gradcu (MB nadškofija)\nUršlja gora\n\n\n11.\nSv. Martin na Pohorju (MB nadškofija)\nBojtina\n\n\n12.\nŠt. Janž na Dravskem polju – Starše (MB nadškofija)\nPrepolje\n\n\n\nKAPELA: \n\n\n\n\n1.\nSv. Danijel nad Prevaljami (MB nadškofija)\nŠentane\n\n\n\n\nGradiva:\n \n\nSv. Uršula (v hr.) – 1:34 min: https://www.youtube.com/watch?v=RVx456Ze6nU\n\n  \n \n\n11.000 devic – sv. Uršula (v ang.) – 28:11 min: https://www.youtube.com/watch?v=9w5FZw-UVOI\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-ursula-in-tovarisice-za-dober-zakon/2029-10-21/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/10/sv.-Ursula-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20291022
DTEND;VALUE=DATE:20291023
DTSTAMP:20260609T160013
CREATED:20201021T204639Z
LAST-MODIFIED:20251128T111825Z
UID:10004326-1887321600-1887407999@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Janez Pavel II.: Prvi slovanski papež
DESCRIPTION:Sv. Janez Pavel II. je prvi slovanski papež in po več stoletjih prvi papež\, ki ni Italijan.  \nJe eden od najmlajših papežev v zadnjem času\, njegov pontifikat pa med najdaljšimi v zgodovini Cerkve\, saj je trajal skoraj sedemindvajset let.  \nBil je karizmatičen papež\, sposoben zbrati velike množice. \n  \nIz življenja …\nKarol Wojtyła se je rodil 18. maja 1920 v Wadowicah na Poljskem kot najmlajši od treh otrok. Svoje sestre ni poznal\, saj je umrla pred njegovim rojstvom. \nKo je bil star devet let\, mu je umrla mati\, tri leta kasneje pa starejši brat. Karol je ostal sam z očetom. Po končani gimnaziji sta se z očetom preselila v Krakov\, kjer je Karol študiral literaturo in se posveti svoji strasti: igranju. \nKo se je začela vojna\, je začel delati v kamnolomu\, da bi se izognil deportaciji v Nemčijo. Leto kasneje (1941) mu je umrl tudi oče. \nKarol je začel »tajno« študirati tečaje teologije; tajno zato\, ker so nacisti preganjali poljsko duhovščino\, in bil leta v duhovnika posvečen leta 1946. Nato je za dve leti odšel izpopolnit svojo teološko izobrazbo v Rim\, da bi postal profesor etike v krakovskem bogoslovju in na teološki fakulteti v Lublinu. Leta 1958 je bil imenovan in posvečen kot najmlajši poljski pomožni škof v Krakovu. \nNjegov grb z napisom »Totus Tuus – Ves Tvoj«\, ki se nanaša na Božjo Mater Marijo\, ga je spremljal vse življenje. Sodeloval je na 2. Vatikanskem koncilu\, leta 1964 je bil imenovan za nadškofa v Krakovu\, leta 1967 pa za kardinala. \n16. oktobra 1978 so ga kardinali\, zbrani v konklavu\, izvolili za Petrovega naslednika. Privzel je ime Janez Pavel II. in 22. oktobra slovesno nastopil petrinsko službo (zato je tega dne njegov god). 13 maja 1981\, na obletnico Marijinih prikazovanj v Fatimi\, je bil hudo ranjen v poskusu atentata na Trgu sv. Petra. Kasneje je svojega atentatorja obiskal v zaporu in mu odpustil. \nV svojem dolgem pontifikatu vodenja Cerkve je okrepil upanje vernikov; govoril s svetom\, nagovarjal narode (dvakrat je obiskal Slovenijo)\, govoril z državniki\, umetniki\, igralci\, športniki; pogosto je komuniciral z novinarji; hodil je v zapore\, obiskoval zanemarjene in zapuščene. Iz njegove neizmerne ljubezni do mladih so se leta 1985 rodila svetovna srečanja mladih\, ki so na različnih koncih sveta združila milijone mladih. \nRazglasil je 1.345 blaženih in 483 svetnikov. \nLeta 2003 je bila uradno potrjena njegova Parkinskonova bolezen\, a se ni umaknil\, vse dokler so ga noge nosile. \nZ velikim sočutjem prebivalstva je umrl v Vatikanu 2. aprila 2005\, na predvečer nedelje Božjega usmiljenja\, ki jo je sam razglasil nekaj let prej. \nNa nedeljo Božjega usmiljenja 2011 ga je papež Benedikt XVI. razglasil za blaženega\, leta 2014 pa ga je papež Frančišek razglasil skupaj s papežem Janezom XXIII. za svetega. \n  \nGradiva:\n \n\nNajslajši trenutki Janeza Pavla II. ob GLASBI – 5:35 min: https://www.youtube.com/watch?v=P498ZWdGIjU\n\n  \n \n\nPapež Janez Pavel II. mladim v Postojni (v slov.) – 9:18 min: https://www.youtube.com/watch?v=rlQkIQMcQyg\n\n  \n \n\nŽivljenje Karola Wojtyła – animirani film (v slov.) – 26:13 min: https://www.youtube.com/watch?v=5q8QuKdDaAc&list=PLuL_MDcWQgzzJYnR4idLP1fjNB3LOzygN&index=8\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-janez-pavel-ii-prvi-slovanski-papez/2029-10-22/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/10/Janez-Pavel-II-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20291027
DTEND;VALUE=DATE:20291028
DTSTAMP:20260609T160013
CREATED:20251128T114616Z
LAST-MODIFIED:20251128T114616Z
UID:10004331-1887753600-1887839999@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Evarist: Četrti papež
DESCRIPTION:Sv. Evarist\, rojen v 1. stoletju v Antiohiji\, je bil četrti papež po sv. Petru. Rimsko Cerkev je vodil pod cesarjem Trajanom. \n  \nIz življenja …\nPapež sv. Evarist je Rim razdelil na sedem diakonatov. Rim je tako razdelil na 25 župnij. Papeževal je osem let. \nPosvetil je petnajst škofov\, sedemnajst duhovnikov in sedem diakonov. \nV njegovem času so v Rim pripeljali škofa sv. Ignacija Antiohijskega\, da bi ga kot kristjana vrgli zverem. Sv. Evarist je verjetno pretrpel mučeništvo\, in to leta 108. \nPokopan je v Vatikanu\, blizu groba apostola Petra. \n  \nGradiva:\n \nSv. Evarist I.\, papež (v hr.) – 1:50 min: https://www.youtube.com/watch?v=O0d5v0Q9Fe8 \n  \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-evarist-cetrti-papez-2/2029-10-27/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2021/10/sant-evaristo-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20291029
DTEND;VALUE=DATE:20291030
DTSTAMP:20260609T160013
CREATED:20241029T132505Z
LAST-MODIFIED:20251128T115333Z
UID:10004337-1887926400-1888012799@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveta Ermelinda: Puščavnica v imenitnih oblačilih
DESCRIPTION:Sv. Hermelinda ali Ermelinda (skrajšano Linda) je laikinja puščavnica.  \n  \nIz življenja …\nSv. Ermelinda se je rodila leta 510 v Lovenjoelu v Belgiji v plemiški družini\, ki je bila v sorodstvu z družino Pipin. \nImela je veliko snubcev\, a se je že v otroštvu zaobljubila devištvu. Kljub želji staršev\, da bi se dobro poročila\, je zavrnila poroko in se umaknila na del družinskega posestva\, kjer je živela v molitvi\, tišini in pokori. Želela je več miru\, zato se je preselila drugam\, kjer je živela strogo življenje v samoti. \nTežave je imela z dvema mladima snubcema\, zaradi česar je pobegnila v Meldret in tam ostala do svoje smrti. \nUmrla je 29. oktobra leta 590. Na njenem grobu je bil postavljen ženski samostan. \n  \nUpodobitve\nUmetniki sv. Lindo najpogosteje upodabljajo kot puščavnico v imenitnih oblačilih. \n  \nZavetnik\nSv. Linda je zavetnica proti očesnim boleznim\, vročici in boleznim sklepov. \n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-ermelinda-puscavnica-v-imenitnih-oblacilih-2/2029-10-29/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/10/Sv.-Ermelinda-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20291101
DTEND;VALUE=DATE:20291102
DTSTAMP:20260609T160013
CREATED:20201029T204038Z
LAST-MODIFIED:20251128T103127Z
UID:10004323-1888185600-1888271999@portal.pridi.com
SUMMARY:Zapovedani praznik vseh svetih: Ko je število svetih tako naraslo ...
DESCRIPTION:Danes je praznik vseh svetih: tistih\, ki jih je Cerkev uradno razglasila za svete in tistih\, ki jih Cerkev uradno ni razglasila za svete\, so pa pri Bogu v nebesih.  \nVsi sveti so zapovedani praznik\, kar pomeni\, da naj bi se verniki tega dne udeležili sv. maše. \nIn še nekaj: Na vse svete ima god vsak kristjan. Zato blagoslovljeno praznovanje godu! \n  \nIz življenja … \nGre za starokrščanski praznik\, na katerega se častijo vsi sveti. \nIzvor tega praznika je treba iskati v 4. stoletju na Vzhodu\, ko so v Antiohiji prvo nedeljo po binkoštih praznovali praznik vseh svetih mučencev. V 7. stoletju je papež Bonifacij IV. v Rimu poganski tempelj Panteon\, posvečen vsem bogovom\, spremenil v cerkev svete Matere Božje in vseh svetih mučencev. \nPapež Gregor IV. (827-844) je praznik svetih prestavil na 1. november in ukazal\, naj se ta dan slovesno praznuje v vsej Cerkvi. Ta praznik je Cerkev med drugim uvedla tudi zato\, ker je število svetnikov tako naraslo\, da ni bilo več mogoče spominjati se vsakega posebej pri bogoslužju. \nTega dne se spominjamo vseh rajnih\, ki so sedaj pri Bogu – znane in neznane! Še posebej se spominjamo rajnih svetih\, ki niso bili nikoli razglašeni za svetnike. V molitvi se jim priporočimo tudi mi\, naj pri Bogu posredujejo za nas\, da se jim bomo nekoč pridružili tudi mi. \nBogoslužje tega praznika nas spominja\, da je svetost izvirna poklicanost vsakega krščenega. Zato je ta praznik ugodna priložnost\, da dvignemo pogled od minljivih zemeljskih resničnosti k Božji razsežnosti večnosti in svetosti. \n  \nMolimo\nVsemogočni večni Bog\, tvoja Cerkev se danes veseli skupnega praznika vseh svetnikov in slavi njihove zasluge.  \nProsimo\, naj nam nepregledna množica naših svetih bratov in sester izprosi tvoje obilno usmiljenje. Amen. \n  \nGradiva: \n\nGradivo za družino ob prazniku vseh svetih – Slovenski katehetski urad (v slov.): http://sku.rkc.si/2020/10/30/praznik-vseh-svetih/\n\n  \n \n\nSvetniki ob glasbi – Veroučni kotiček (v slov.) – 2:43 min: https://www.youtube.com/watch?v=Rje8J00Vc9M&list=PLuL_MDcWQgzzJYnR4idLP1fjNB3LOzygN&index=13\n\n  \n \n\nNaredi si sam … – Veroučni kotiček (v slov.) – 0:26 min: https://www.youtube.com/watch?v=NOEVeo3rRzA&list=PLuL_MDcWQgzzJYnR4idLP1fjNB3LOzygN&index=12\n\n  \n \n\nPraznik vseh svetih (v hr.) – 4:08 min: https://www.youtube.com/watch?v=2FHQX5M7UtQ\n\n  \n \n\nVsi sveti – ob svetnikih in PESMI (v ang.) – 4:38 min: https://www.youtube.com/watch?v=oNlgG_-wjpM\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/zapovedani-praznik-vsi-sveti/2029-11-01/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/10/11.-1.-Vsi-sveti1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20291103
DTEND;VALUE=DATE:20291104
DTSTAMP:20260609T160013
CREATED:20201031T163222Z
LAST-MODIFIED:20251128T115658Z
UID:10004344-1888358400-1888444799@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Viktorin Ptujski: Prvi razlagalec Svetega pisma
DESCRIPTION:Viktorin Ptujski je bil cerkveni oče\, škof na teritoriju današnjega slovenskega ozemlja ob koncu 3. stoletja. Velja za prvega latinskega eksegeta (razlagalca) Svetega pisma. Da ga Slovenci bolje ne poznamo in častimo\, je “krivo” večstoletno napačno prepričanje\, češ da je bil škof v francoskem mestu Poitiers\, in ne v Ptuju.  \nŠele z zgodovinopisnimi popravki in s posredovanjem bl. Antona Martina Slomška v Vatikanu\, ki je leta 1848 dosegel\, da se sme Viktorinu v mariborski škofiji izkazovati javna čast pri bogoslužnih opravilih\, se je češčenje Viktorina začelo tudi pri nas. \n  \nIz življenja …\n \nSv. Viktorin Ptujski se je rodil okoli leta 240. O njegovem izvoru obstajajo različne teze: po eni naj bi prišel z vzhoda\, iz Grčije\, saj sv. Hieronim omenja\, da je bolje znal grško kot latinsko. Po drugi domnevi pa naj bi bil domačin. \nBil je škof v rimskem mestu Petovio\, današnjem Ptuju\, ob koncu 3. stoletja. Petoviona je tedaj štela preko 30.000 prebivalcev\, od tega je bilo verjetno okrog tisoč vernikov. \nVero je širil z govorjeno in pisano besedo\, zaradi česar ga uvrščamo tudi med prve znane literarne ustvarjalce na našem ozemlju. Bil je prvi latinski ekseget. Njegovi spisi so močno vplivali na nadaljnjo latinsko svetopisemsko eksegezo. Ohranila sta se le dva spisa: O zgradbi sveta in Razlaga Razodetja. \nBil je zelo izobražen in vzornega življenja. \nUmrl je 2. novembra 303 med Dioklecijanovim preganjanjem kristjanov\, in sicer mučeniške smrti – domnevno z obglavljenjem. \n  \nUpodobitve\nUmetniki sv. Viktorina najpogosteje upodabljajo v škofovski obleki s palmovo vejo in mečem v roki. \n  \nGradiva:\n\nViktorin Ptujski in deset devic: http://oddaje.ognjisce.si/ocetjevveri/2013/11/14/11-oddaja-viktorin-ptujski-in-deset-devic\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-viktorin-ptujski-prvi-razlagalec-svetega-pisma-na-nasih-tleh/2029-11-03/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/10/11.-3.-Viktorin-Ptujski1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20291106
DTEND;VALUE=DATE:20291107
DTSTAMP:20260609T160013
CREATED:20201104T080223Z
LAST-MODIFIED:20251128T124731Z
UID:10004350-1888617600-1888703999@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Lenart: Zavetnik živine in kmetov
DESCRIPTION:Sv. Lenart je eden izmed najbolj priljubljenih svetnikov v Franciji in deželah srednje Evrope. Menijo\, da mu je posvečenih okoli 600 cerkva.  \nŽe zgolj v Sloveniji mu jih je posvečenih skoraj 60.  \nZakaj je tako priljubljen? \n  \nIz življenja …\nSv. Lenart se je rodil okoli leta 500 v Orleansu v plemiški družini\, ki je bila v prijateljskih odnosih s krščanskim frankovskim kraljem Klodvikom. Vzgajali so ga za viteza\, a je kasneje postal kraljev svetovalec. Na dvor pa je zahajal tudi reimski nadškof sv. Remigij (god 1. oktober)\, ki je sv. Lenarta seznanil s krščanstvom in ga kasneje tudi krstil. \nSv. Lenart je kasneje postal puščavnik v gozdu blizu Limogesu v Franciji. V svoji puščavniški celici je živel molitveno in spokorno samotarsko življenje. Postal naj bi škof v Reimsu (nekateri viri poročajo\, da je dejansko prejel tudi škofovsko posvečenje)\, a on se je odločil\, da bo ostal puščavnik. K njemu so prihajali številni iskalci pomoči; pridigal je in zdravil. \nŠe posebno skrb pa je imel za jetnike. Za mnoge je pri kralju dosegel izpustitev. Včasih so jetniki zgolj izgovarjali njegovo ime in okovi so jim odpadli. Le te so potem prinesli sv. Lenartu v njegovo puščavniško celico.  \nTe verige so kasneje njegovi častilci razlagali kot verige za govedo\, zaradi česar je sv. Lenart kasneje postal zavetnik živine in kmetov. \nIzročilo pripoveduje\, kako je sv. Lenart nekoč s svojimi molitvami pomagal noseči kraljici\, ki je imela v bližini njegove puščavniške celice med lovom njenega moža popadke\, da je srečno rodila sina. V zahvalo mu je kralj Klodvik podaril del zemljišča\, na katerem je kmalu zrasla cerkev\, posvečena Materi Božji\, zraven cerkve pa nov samostan\, okoli katerega se je razvilo mestece Saint-Léonard-de-Noblat. Tu so nekdanje jetnike izučili rokodelska dela\, da so si lahko pošteno služili svoj vsakdanji kruh. \nSv. Lenart je svojo skupnost vodil kot opat vse do svoje smrti leta 559. \n  \nUpodobitve\nUmetniki ga najpogosteje upodabljajo kot opata v črnem meniškem oblačilu z razbitimi verigami\, knjigo\, voli ali konji. \n  \nZavetnik\nSv. Lenart je zavetnik kmetov\, jetnikov\, hlapcev\, ključavničarjev\, kovačev\, živine\, konjev\, porodnic\, za dober porod; je priprošnjik proti glavobolu in duševnim boleznim. \n  \nVremenski pregovor\n“Kakršno je vreme na Lenartovo\, tako bo do božiča.” \n  \nCerkve na Slovenskem\nPri nas je sv. Lenartu posvečenih 59 cerkva (17 župnijskih\, 42 podružničnih). \n  \nŽUPNIJSKE CERKVE posvečene sv. Andreju:\n\n\n\nŠt.\nŽUPNIJA (Škofija)\n\n\n1.\nBukovo (KP škofija)\n\n\n2.\nCol (KP škofija)\n\n\n3.\nČrni vrh (LJ nadškofija)\n\n\n4.\nJesenice (LJ nadškofija)\n\n\n5.\nKropa (LJ nadškofija)\n\n\n6.\nLenart v Slovenskih Goricah (MB nadškofija)\n\n\n7.\nLoški Potok (LJ nadškofija)\n\n\n8.\nMozelj (NM škofija)\n\n\n9.\nNova Cerkev (CE škofija)\n\n\n10.\nNovo mesto – Sv. Lenart (NM škofija)\n\n\n11.\nSostro (LJ nadškofija)\n\n\n12.\nSpodnja Branica (KP škofija)\n\n\n13.\nSv. Lenart – Podgorci (MB nadškofija)\n\n\n14.\nSv. Lenart (LJ nadškofija)\n\n\n15.\nSv. Lenart nad Laškim (CE škofija)\n\n\n16.\nVolče (KP škofija)\n\n\n17.\nZabukovje (CE škofija)\n\n\n\n\nPODRUŽNIČNE CERKVE posvečene sv. Lenartu:\n\n\n\nŠt.\nŽUPNIJA (Škofija)\nNASELJE s cerkvijo\n\n\n1.\nBegunje pri Cerknici (LJ nadškofija)\nDobec\n\n\n2.\nBrežice (CE škofija)\nBrežice – frančiškani\n\n\n3.\nCerovo (KP škofija)\nDolenje Cerovo\n\n\n4.\nČemšenik (LJ nadškofija)\nVrhe\n\n\n5.\nČešnjice (LJ nadškofija)\nPšajnovica\n\n\n6.\nDob (LJ nadškofija)\nKrtina (++)\n\n\n7.\nDravograd (MB nadškofija)\nVič\n\n\n8.\nFara pri Kočevju (NM škofija)\nKrkovo\n\n\n9.\nGornji Grad (CE škofija)\nLenart pri Gornjem Gradu\n\n\n10.\nHoče (MB nadškofija)\nPivola / Pohorje\n\n\n11.\nIg (LJ nadškofija)\nGornji Ig\n\n\n12.\nKebelj (MB nadškofija)\nKoritno\n\n\n13.\nKostrivnica (CE škofija)\nDrevenik\n\n\n14.\nKred (KP škofija)\nStaro Selo\n\n\n15.\nMakole (MB nadškofija)\nMakole\n\n\n16.\nMavčiče (LJ nadškofija)\nJama\n\n\n17.\nMežica (MB nadškofija)\nPlat\n\n\n18.\nNovo mesto – Sv. Lenart (NM škofija)\nGotna vas\n\n\n19.\nPodbrdo (KP škofija)\nBača nad Podbrdom\n\n\n20.\nPreddvor (LJ nadškofija)\nBreg\n\n\n21.\nPtujska gora (MB nadškofija)\nPtujska gora (++)\n\n\n22.\nRaka (NM škofija)\nRavno\n\n\n23.\nRibnica (LJ nadškofija)\nNemška vas\n\n\n24.\nRibnica na Pohorju (MB nadškofija)\nRibnica na Pohorju (++)\n\n\n25.\nRibno (LJ nadškofija)\nBodešče\n\n\n26.\nRob (LJ nadškofija)\nKrvava Peč (++)\n\n\n27.\nSemič (NM škofija)\nKal\n\n\n28.\nStudeno (KP škofija)\nGorenje\n\n\n29.\nŠentjurij – Podkum (LJ nadškofija)\nRodež\n\n\n30.\nŠenturška gora (LJ nadškofija)\nSveti Lenart\n\n\n31.\nŠentvid pri Stični (LJ nadškofija)\nPungert\n\n\n32.\nŠmarjeta (NM škofija)\nKoglo Sela pri Zburah\n\n\n33.\nŠmartno pod Šmarno goro (LJ nadškofija)\nSpodnje Gameljne\n\n\n34.\nŠt. Ilj pod Turjakom (MB nadškofija)\nMislinja\n\n\n35.\nTrnje (KP škofija)\nKlenik\n\n\n36.\nTržišče (NM škofija)\nGabrijele (++)\n\n\n37.\nVače (LJ nadškofija)\nVaške Kandrše\n\n\n38.\nVišnja gora (LJ nadškofija)\nNova vas\n\n\n39.\nVrhnika (LJ nadškofija)\nMala Ligojna\n\n\n40.\nVrhnika (LJ nadškofija)\nStara Vrhnika (++)\n\n\n41.\nVrhnika (LJ nadškofija)\nVrhnika\n\n\n42.\nŽiri (LJ nadškofija)\nDobračeva (++)\n\n\n\n  \n  \nGradiva:\n \n\nSv. Lenart\, puščavnik (v hr.) – 2:40 min: https://www.youtube.com/watch?v=Tje9qpV5IBQ\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-lenart-priprosnjik-proti-dusevnim-boleznim/2029-11-06/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/11/11.-6.-Sv.-Lenart1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20291107
DTEND;VALUE=DATE:20291108
DTSTAMP:20260609T160013
CREATED:20201105T100225Z
LAST-MODIFIED:20241107T062643Z
UID:10003651-1888704000-1888790399@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Vilibrord: S svetniškim očetom
DESCRIPTION:Sv. Vilibrord je imel svetniškega očeta. Je zavetnik Luksemburga … \n  \nIz življenja …\nSv. Vilibrord je bil rojen leta 658 v Northumbriji v Angliji v plemiški družini. Njegov oče sv. Vilgis\, ki se je kmalu po njegovem rojstvu umaknil v puščavniško samostansko življenje\, je svojega sina poslal v benediktinski samostan Ripon. Vilibrord je okoli leta 678 postal menih v irskem samostanu Rathmelsigi\, pri tridesetih letih pa prejel mašniško posvečenje. \nLeta 690 je skupaj z nekaterimi sodelavci začel misijonsko delo v Friziji na levem bregu Rena. S podporo frankovskih vladarjev na eni strani in papeževo oporo na drugi strani ima velike zasluge za širitev vere na evropskem kontinentu tudi v kasnejših stoletjih. Papež ga je na izrecno željo Pipina II. posvetil v škofa\, da bi tako utrdil položaj Cerkve na evropskem severu. Ob tej priložnosti je sv. Vilibrord prevzel ime Klemen. Postal je škof v Utrehtu\, a stike z domovino je ves čas ohranil. Od tam je dobival prve sodelavce … Za časa življenja mu je uspelo pokristjaniti večji del Frizijcev. \nUmrl je 7. novembra 739 v samostanu Echternacht v Luksemburgu. \n  \nUpodobitve\nUpodabljajo ga kot škofa ali opata s knjigo\, otrokom\, palico s križem (čudežno naj bi priklical vodo iz tal)\, sodom\, modelom cerkve\, vodnjakom ali vrčem. Včasih so ob njem tudi maliki\, to pa zato ker se je boril proti poganstvu. \n  \nZavetnik\nJe priprošnjik proti epilepsiji\, kožnim boleznim in trzavici. Je zavetnik Luksemburga. \n  \nGradiva\n \n\nSv. Vilibrord (v ang.) – 1:36 min: https://www.youtube.com/watch?v=IB4pE4xbZck\n\n\nSv. Vilibrord (v ang.) – 4:55 min: https://gloria.tv/post/b4AtrExhu87G3tjidxEq6TL2h\n\n  \nFoto: Zajem zaslona\, https://www.youtube.com/watch?v=IB4pE4xbZck \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-vilibrord-kot-otrok-darovan-samostanu/2029-11-07/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/11/Vilibrord-.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20291111
DTEND;VALUE=DATE:20291112
DTSTAMP:20260609T160013
CREATED:20201109T110228Z
LAST-MODIFIED:20251128T094706Z
UID:10004317-1889049600-1889135999@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Martin: Eden najbolj priljubljenih škofov vseh časov
DESCRIPTION:Znan je pregovor\, da na martinovo »svet’ Martin nar’di iz mošta vin.« \n  \nKdo je bil sv. Martin?\nSv. Martin iz Toursa je v svojem življenju »prehodil pot« od poganskega vojaka do enega najbolj priljubljenih škofov vseh časov.  \nRodil se je okoli leta 315 na teritoriju današnjega Sombotela na Madžarskem. To pomeni\, da se je rodil dve leti potem\, ko je krščanstvo postalo svobodna vera v rimskem cesarstvu. Martinovi starši so bili pogani. Oče je bil častnik rimske vojske\, zato je bila tudi za Martina vojaška služba neizbežna. Pri dvanajstih letih se je začel zanimati za krščansko vero in postal katehumen. \n  \nRazpolovitev plašča\nProti svoji volji je postal vojaški častnik. Iz tega časa je dogodek\, ki je popolnoma spremenil Martinovo življenje. Pred mestnimi vrati je v mrzlem zimskem jutru zagledal premraženega berača\, ki je prosil miloščino. Ker pri sebi ni imel denarja\, je z mečem razpolovil svoj plašč in s polovico ogrnil reveža. To je bil začetek Martinovega spreobrnjenja. Iste noči se mu je v sanjah prikazal Jezus\, ogrnjen z darovano polovico plašča. Martin je tedaj zapustil vojaško službo in se oklenil škofa sv. Hiarija iz Poitiersa\, s katerim sta ustanovila samostan in začel »boj« je proti krivovercem. \n  \n \nGos ga je izdala\nKo so prebivalci Toursa leta 371 iskali novega škofa\, so izvolili sv. Martina\, ker so vedeli za njegovo ljubezen in pravičnost do vseh\, tako sužnjev kot najrevnejših. Ena od legend pravi\, da Martin zaradi skromnosti sploh ni želel sprejeti škofovske mitre\, zato se je skril pred odposlanci\, ki so prišli ponj. Toda v bližini je bila gos\, ki je s svojim gaganjem razkrila skromnega škofa. \nV 27-ih letih svoje škofovske službe je sv. Martin naredil veliko dobrega. Bil je dejaven škof in razširjevalec vere. \n  \nMartinova gos\nOb njegovem godu se pripravljajo Martinove pojedine s pokušino novega vina. Ne manjka pa tudi Martinova gos\, navadno z mlinci in rdečim zeljem\, ter seveda vino. Zakaj? \nPo legendi so gosi sv. Martina z gaganjem izdale\, ko se je skril pred ljudmi\, ki so ga želeli postaviti za škofa. Nekateri pa menijo\, da je bila gos tega dne že mnogo prej na jedilniku in da je šlo po vsej verjetnosti za daritveno žival. \n  \nPrvi svetnik nemučenec?\nPostal je eden izmed prvih svetnikov\, ki ni umrl mučeniške smrti. \nUmrl je 8. novembra leta 397 v kraju Candes\, ki leži severno od Toursa. Pokopali so ga 11. novembra. \n  \nUpodobitve\nUmetniki ga najpogosteje upodabljajo\, kako še kot vojak deli plašč z beračem\, redkeje kot škofa z gosko. \n  \nZavetnik\nJe zavetnik revnih\, jetnikov\, vojakov\, konjenikov\, konj\, vinogradnikov\, gostilničarjev\, domačih živali … \n  \nVremenski pregovori\nLjudska modrost je skozi stoletja spremljala god svetega Martina\, ki je v srcih ljudi povezal delo na polju\, praznovanje vina in hvaležnost za Božje darove. \nPregovori o vremenu in letini so odsev spoštovanja do narave in zaupanja v Boga\, ki skrbi za človeka: \n»Če je na Martina jasen in sončen dan\, bosta v treh dneh pobeljena hrib in plan.« \n»Če se oblači na Martina\, bo nestanovitna zima.« \n»Če sv. Martin listje obdrži\, huda zima sledi.« \n»Če Martinova gos po ledu plazi\, o božiču navadno po blatu gazi.« \n»Sv. Martin naj bo suh\, da pozimi raste kruh.« \n  \n  \nMolitev sv. Martina\nV moji zapuščenosti me obišči\, Gospod\,  \nv moji samoti me objemi\, v moji bedi me ozdravi.  \nSveto v meni naj prebudi moje čute\,  \nvid v meni naj vidi Tvoje stvarstvo\,  \nsluh v meni naj sliši peti angele.  \nŽelim živeti\, preživeti\, častiti te in te slaviti.  \nDaj mi moči\, poguma in Tvoje ljubezni.  \nPrebudi mi srce\, da ne bom sovražil\,  \nampak da bom odpuščal in  \nv Tvojem večnem miru živel. Amen. \n  \n  \nCerkve na Slovenskem\nPri nas je sv. Martinu posvečenih kar 85 cerkva (42 župnijskih\, 43 podružničnih)\, kot je razvidno iz spodnjih tabel. \n  \nŽUPNIJSKE CERKVE posvečene sv. Martinu:\n\n\n\nŠt.\nŽUPNIJA (Škofija)\n\n\n1.\nAvče (KP škofija)\n\n\n2.\nBled (LJ nadškofija)\n\n\n3.\nDob (LJ nadškofija)\n\n\n4.\nGrgar (KP škofija)\n\n\n5.\nHajdina (MB nadškofija)\n\n\n6.\nHrenovice (KP škofija)\n\n\n7.\nIg (LJ nadškofija)\n\n\n8.\nKamnica (MB nadškofija)\n\n\n9.\nKobilje (MS škofija)\n\n\n10.\nKostanjevica na Krasu (KP škofija)\n\n\n11.\nKranj – Šmartin (LJ nadškofija)\n\n\n12.\nLaško (CE škofija)\n\n\n13.\nLibeliče (MB nadškofija)\n\n\n14.\nLjubljana – Šmartno ob Savi (LJ nadškofija)\n\n\n15.\nMartjanci (MS škofija)\n\n\n16.\nMoravče (LJ nadškofija)\n\n\n17.\nNotranje Gorice (LJ nadškofija)\n\n\n18.\nOsek (KP škofija)\n\n\n19.\nPodzemelj (NM škofija)\n\n\n20.\nPoljane nad Škofjo Loko (LJ nadškofija)\n\n\n21.\nPonikva (CE škofija)\n\n\n22.\nSečovlje (KP škofija)\n\n\n23.\nSežana (KP škofija)\n\n\n24.\nSlivje (KP škofija)\n\n\n25.\nSrednja vas v Bohinju (LJ nadškofija)\n\n\n26.\nSromlje (CE škofija)\n\n\n27.\nSv. Martin na Pohorju (MB nadškofija)\n\n\n28.\nSv. Martin pri Vurberku (MB nadškofija)\n\n\n29.\nŠmartno ob Dreti (CE škofija)\n\n\n30.\nŠmartno ob Paki (CE škofija)\n\n\n31.\nŠmartno pod Šmarno Goro (LJ nadškofija)\n\n\n32.\nŠmartno pri Litiji (LJ nadškofija)\n\n\n33.\nŠmartno pri Slovenjem Gradcu (MB nadškofija)\n\n\n34.\nŠmartno v Brdih (KP škofija)\n\n\n35.\nŠmartno v Rožni Dolini (CE škofija)\n\n\n36.\nŠmartno v Tuhinju (LJ nadškofija)\n\n\n37.\nTeharje (CE škofija)\n\n\n38.\nTrbovlje (CE škofija)\n\n\n39.\nTrstenik (LJ nadškofija)\n\n\n40.\nUnec (LJ nadškofija)\n\n\n41.\nVelenje – Sv. Martin (CE škofija)\n\n\n42.\nŽiri (LJ nadškofija)\n\n\n\n\nPODRUŽNIČNE CERKVE posvečene sv. Martinu:\n\n\n\nŠt.\nŽUPNIJA (Škofija)\nNASELJE s cerkvijo\n\n\n1.\nBreznica (LJ nadškofija)\nŽirovnica\n\n\n2.\nBrje (KP škofija)\nSveti Martin\n\n\n3.\nBučka (NM škofija)\nBučka\n\n\n4.\nCerklje na Gorenjskem (LJ nadškofija)\nŠmartno\n\n\n5.\nČatež ob Savi (NM škofija)\nVelike Malence (++)\n\n\n6.\nDobrepolje – Videm (LJ nadškofija)\nPodpeč\n\n\n7.\nDobrova (LJ nadškofija)\nPodsmreka\n\n\n8.\nHinje (NM škofija)\nVeliko Lipje (++)\n\n\n9.\nKočevje (NM škofija)\nHrib  – porušena\n\n\n10.\nKoprivnica (CE škofija)\nVeliki Kamen\n\n\n11.\nLeskovec pri Krškem (NM škofija)\nVelika vas\n\n\n12.\nMetlika (NM škofija)\nMetlika\n\n\n13.\nMokronog (NM škofija)\nSlepšek\n\n\n14.\nPodgrad (KP škofija)\nSabonje (++)\n\n\n15.\nPolhov Gradec (LJ nadškofija)\nSetnik\n\n\n16.\nPrečna (NM škofija)\nZalog\n\n\n17.\nPredloka (KP škofija)\nZazid\n\n\n18.\nRadeče (LJ nadškofija)\nVrhovo (++)\n\n\n19.\nRadlje ob Dravi (MB nadškofija)\nSpodnja Vižinga\n\n\n20.\nSemič (NM škofija)\nTopličica – porušena\n\n\n21.\nSevnica (CE škofija)\nLamperče\n\n\n22.\nSočerga (KP škofija)\nTrebeše\n\n\n23.\nStari trg pri Ložu (LJ nadškofija)\nPodcerkev (++)\n\n\n24.\nŠentjanž (NM škofija)\nKal\n\n\n25.\nŠentjernej (NM škofija)\nGroblje\n\n\n26.\nŠentjurij pri Grosupljem (LJ nadškofija)\nGorenji Rogatec\n\n\n27.\nŠmarjeta (NM škofija)\nVinica\n\n\n28.\nŠturje (KP škofija)\nŽapuže\n\n\n29.\nToplice (NM škofija)\nLoška vas\n\n\n30.\nTrebelno (NM škofija)\nŠtatenberk\n\n\n31.\nTruške (KP škofija)\nLabor\n\n\n32.\nVelike Žablje (KP škofija)\nGaberje\n\n\n33.\nVeliki Gaber (LJ nadškofija)\nBič\n\n\n34.\nVišnja Gora (LJ nadškofija)\nZgornja Draga\n\n\n35.\nVrabče (KP škofija)\nGriže\n\n\n36.\nVransko (CE škofija)\nPodvrh\n\n\n37.\nZagorje (KP škofija)\nTabor\n\n\n38.\nZagradec (NM škofija)\nValična vas\n\n\n39.\nZreče (MB nadškofija)\nZlakova\n\n\n40.\nŽalna (LJ nadškofija)\nVeliko Mlačevo Boštanj (++)\n\n\n\nKAPELE: \n\n\n\n\n1.\nJavor (LJ nadškofija)\nJavor\n\n\n2.\nSrednja vas v Bohinju (LJ nadškofija)\nSpodnje Podjelje\n\n\n3.\nSv. Peter pod Svetimi gorami (CE škofija)\nSvete gore\n\n\n\n\n\nGradiva:\n\n3 VPRAŠANJA o sv. Martinu: Razpolovitev vojaškega plašča kaznivo dejanje?!\n\n  \n\nOb svetem Martinu: Bumerang dobrote (VIDEO)\n\n  \n \n\nSv. Martin in njegov plašč – Veroučni kotiček (v sl.) – 3:50 min: https://www.youtube.com/watch?v=BLWG8qQEk1s&list=PLuL_MDcWQgzzJYnR4idLP1fjNB3LOzygN&index=3\n\n  \n \n\nSv. Martin iz Toursa (v hr.) – 3:16 min: https://www.youtube.com/watch?v=AvAlmbSBUew\n\n  \n \n\nSv. Martin iz Toursa (v ang.) – 3:34 min: https://www.youtube.com/watch?v=rtpApoFt55U\n\n  \n \n\nSv. Martin iz Toursa ANIMIRANI FILM (v špan.) – 3:38 min: https://www.youtube.com/watch?v=fGkd73qlzj4\n\n  \nNaslovna foto: zajem zaslona\, https://www.youtube.com/watch?v=rtpApoFt55U\nFoto v prispevku: pixabay\nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-martin-naredi-iz-mosta-vin/2029-11-11/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/11/sv.-Martin-.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20291119
DTEND;VALUE=DATE:20291120
DTSTAMP:20260609T160013
CREATED:20201118T082636Z
LAST-MODIFIED:20241119T062218Z
UID:10003711-1889740800-1889827199@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveta Matilda: Kristusov slavček
DESCRIPTION:Sv. Matilda velja za eno glavnih mistikinj in podpornic čaščenja Srca Jezusovega. \nIz življenja …\nSv. Matilda se je rodila leta 1241 na Saškem kot tretja baronova hči. Njena starejša sestra sv. Jedrt (god 16. november) je bila opatinja samostana Helfta. Ko jo je sedemletna Matilda z materjo obiskala\, je želela tudi ona postati redovnica. \nV samostan je najprej prišla kot učenka\, kjer se je izšolala pri sv. Jedrt\, nato pa je vstopila v samostan kot redovnica. Sv. Matilda je bila v samostanu njena desna roka. Pela je tako lepo\, da so ji rekli »Kristusov slavček«. Redovnice so jo imele rade. Bila je vesele narave\, veliko je molila in še posebej goreče častila Srce Jezusovo. Mnogi so jo prosili za nasvet. Imela je videnja in mistična doživetja\, ki so jih zapisale redovnice in jih izdale v knjigi Knjiga posebne milosti. \nSv. Matildo so mučile razne bolezni\, pa tudi duhovna zapuščenost. Zadnjih osem let je bila večinoma priklenjena na bolniško posteljo. \nUmrla je 19. novembra 1299 v Helfti v Nemčiji\, stara skoraj 60 let. \nUpodobitve\nUmetniki sv. Matildo najpogosteje upodabljajo kot redovnico s knjigo\, na kateri je golob. \nZavetnica\nSv. Matilda je zavetnica slepih. \nGradiva:\n \n\nSv. Matilda (v hr.) – 2:22 min: https://www.youtube.com/watch?v=_Tj7uta81E0\n\nPripravila: dr. Brigita R. Perše
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-matilda-kristusov-slavcek/2029-11-19/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/11/11.-19.-Sv.-Matilda1a.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20291121
DTEND;VALUE=DATE:20291122
DTSTAMP:20260609T160013
CREATED:20201119T135334Z
LAST-MODIFIED:20241121T063951Z
UID:10003722-1889913600-1889999999@portal.pridi.com
SUMMARY:Praznik: Darovanje device Marije
DESCRIPTION:Darovanje device Marije je pravzaprav spomin\, ko je bila 21. novembra leta 543 posvečena cerkev sv. Marije Nove ob jeruzalemskem templju.  \nSčasoma se je spomin posvetitve bazilike spremenil v praznik Marijinega darovanja. \n  \nO prazniku …\nVzhodni kristjani slovesno praznujejo že od konca 7. stoletja ta praznik »posvetitve«\, s katero se je Marija popolnoma darovala Bogu že od prvih trenutkov svojega zemeljskega življenja. Na Zahodu je praznik znan od 11. stoletja dalje. Leta 1472 ga je papež Sikst IV. vpeljal za vso Cerkev. \nO darovanju device Marije Sveto pismo ne poroča\, pač pa ga omenja Jakobov protoevangelij. V njem je zapisano\, da sta Joahim in Ana svojo triletno hči Marijo pripeljala v tempelj\, da bi izpolnila zaobljubo\, ki sta jo bila naredila v času pred njenim rojstvom. Dolgo namreč nista mogla imeti otrok. Marija se je rodila šele potem\, ko se je Ana zaobljubila\, da če bo rodila otroka\, ga bo darovala službi v templju. Ker je bila molitev uslišana\, je bila s tem zaobljuba izpolnjena. Po izročilu je Marija v templju služila vse do dneva Marijine zaroke z Jožefom (god 23. januar). To je že v 8. stoletju v Carigradu postal Marijin god. \n  \nGradiva:\n \n\nDarovanje device Marije (v ang.) – 1:50 min: https://www.youtube.com/watch?v=kbrkpBNbhaY\n\n  \n \n\nDarovanje Marije (v ang.) – 2:02 min: https://www.youtube.com/watch?v=VgyZ9e8YX2M\n\n  \nFoto: zajem zaslona: https://gloria.tv/post/poH3tyNgBSeY2cbj9jYWL6XZ4\nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/praznik-darovanje-device-marije/2029-11-21/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/11/Marijino-darovanje-.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20291125
DTEND;VALUE=DATE:20291126
DTSTAMP:20260609T160013
CREATED:20201124T181537Z
LAST-MODIFIED:20251128T134312Z
UID:10004352-1890259200-1890345599@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveta Katarina Aleksandrijska: Ena izmed 14-ih pomočnikov v stiski
DESCRIPTION:Sv. Katarina Aleksandrijska je ena izmed 14-ih pomočnikov v stiski. Spomin nanjo je ohranjen tudi v naših ljudskih pesmih. \n  \nIz življenja …\nNjen življenjepis je prepleten z legendami\, ki jo prikazujejo v zelo lepi podobi. \nSv. Katarina je živela v 3. stoletju v Aleksandriji v Egiptu. Bila je iz ugledne družine\, nekateri pravijo\, da celo iz kraljevske. Bila je zelo lepa in izobražena o delih največjih filozofov in antičnih učiteljev. O krščanski veri jo je poučil puščavnik in jo krstil. To je bil čas treh cesarjev\, ki so si razdelili veliko rimsko cesarstvo. Aleksandrija se je nahajala v cesarstvu Maksimina II.\, ki je preganjal kristjane. Sv. Katarina je pred cesarjem protestirala\, ker preganja kristjane. \nDa bi jo spametoval\, jo je cesar postavil pred učene filozofe in govornike\, sam pa ji obljubljal darila in jo celo zasnubil. Ker je sv. Katarina vse učene može prepričala za krščanske vrednote\, jih je cesar dal usmrtiti\, njo pa mučiti. Ker se ni želela odpovedati krščanski veri\, jo je obsodil na smrt s kolesi. \nNjeno telo so angeli odnesli na Sinaj\, kjer je še danes samostan\, ki je posvečen njej in kjer iz njenega groba teče zdravilno olje. \n  \nZavetnica\nSv. Katarina je zavetnica samskih deklet nad 25 let\, univerz in študentov\, filozofov\, znanstvenikov\, teologov\, braniteljev vere\, tiskarjev\, knjižničarjev in številnih drugih poklicev. Je priprošnjica  v raznih boleznih (migrena\, jecljanje …). \n  \nUpodobitve\nUmetniki sv. Katarino najpogosteje prikazujejo s kolesom\, mečem in palmo. \n  \nCerkve v Sloveniji\nPri nas je sv. Katarini posvečenih 32 cerkva\, od tega osem župnijskih\, kot je razvidno iz spodnje tabele. \n  \nŽUPNIJSKE CERKVE posvečene sv. Katarini:\n\n\n\nŠt.\nŽUPNIJA (Škofija)\n\n\n1.\nBorjana (KP škofija)\n\n\n2.\nBranica (KP škofija)\n\n\n3.\nKapla na Kozjaku (MB nadškofija)\n\n\n4.\nLendava (MS škofija)\n\n\n5.\nLom (LJ nadškofija)\n\n\n6.\nOtalež (KP škofija)\n\n\n7.\nRova (LJ nadškofija)\n\n\n8.\nSv. Katarina – Topol (LJ nadškofija)\n\n\n\n  \nPODRUŽNIČNE CERKVE posvečene sv. Katarini:\n\n\n\nŠt.\nŽUPNIJA (Škofija)\nNASELJE s cerkvijo\n\n\n1.\nBranik (KP škofija)\nPreserje\n\n\n2.\nBrdo (LJ nadškofija)\nRafolče (++)\n\n\n3.\nCirkulane (MB nadškofija)\nCirkulane\n\n\n4.\nDol pri Ljubljani (LJ nadškofija)\nZaboršt\n\n\n5.\nDole pri Litiji (LJ nadškofija)\nDobovica (++)\n\n\n6.\nGrosuplje (LJ nadškofija)\nMala Stara vas (++)\n\n\n7.\nLaško (CE škofija)\nKuretno\n\n\n8.\nLitija (LJ nadškofija)\nBreg\n\n\n9.\nNova Cerkev (CE škofija)\nLemberg\n\n\n10.\nPolšnik (LJ nadškofija)\nOstrež\n\n\n11.\nPostojna (KP škofija)\nVeliki Otok\n\n\n12.\nRadeče (LJ nadškofija)\nJelovo\n\n\n13.\nRečica ob Savinji (CE škofija)\nLačja vas\n\n\n14.\nSela pri Šumberku (NM škofija)\nŠumberk\n\n\n15.\nSemič (NM škofija)\nBrezova Reber (++)\n\n\n16.\nSv. Ema (CE škofija)\nNezbiše\n\n\n17.\nSv. Križ – Podbočje (NM škofija)\nFrluga\n\n\n18.\nŠenčur (LJ nadškofija)\nSrednja vas\n\n\n19.\nŠmihel pri Žužemberku (NM škofija)\nPlešivica – razvaline\n\n\n20.\nŠtjak (KP škofija)\nTabor – Štjaški\n\n\n21.\nTrbovlje (CE škofija)\nČeče\n\n\n22.\nVransko (CE škofija)\nČreta\n\n\n23.\nZasip (LJ nadškofija)\nHom\n\n\n24.\nZavratec (KP škofija)\nMedvedje Brdo\n\n\n\n  \nGradiva:\n \n\nSv. Katarina Aleksandrijska (v hr.) – 2:27 min: https://www.youtube.com/watch?v=r23nKNKePHM\n\n  \n \n\nSv. Katarina Aleksandrijska (v ang.) – 2:49 min: https://www.youtube.com/watch?v=5rQh9sraDvY\n\n  \n \n\nZgodba o sv. Katarini Aleksandrijski – animirani FILM (v ang.) – 11:11 min: https://www.youtube.com/watch?v=GCusjGlKVsg\n\n  \nFoto: zajem zaslona \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-katarina-aleksandrijska-zavetnica-znanstvenikov/2029-11-25/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/11/11.-25.-Sv.-Katarina-Aleksandrijska1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20291127
DTEND;VALUE=DATE:20291128
DTSTAMP:20260609T160013
CREATED:20201126T151224Z
LAST-MODIFIED:20241127T075025Z
UID:10003753-1890432000-1890518399@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Virgil: Apostol Karantanije\, zavetnik Slovenije
DESCRIPTION:Danes se spominjamo sv. Virgila\, benediktinskega meniha in salzburškega škofa\, ki je pomemben za nas Slovence. \n  \nIz življenja …\nSv. Virgil je bil rojen okoli leta 700 v plemiški družini na Irskem. V mladosti je bil deležen najboljše izobrazbe in odraščal v opatiji. Leta 743 se je v njem prebudila velika želja\, da bi bil misijonar in še istega leta zapustil rodni otok … \nNajprej je kot menih oznanjal evangelij v Franciji\, nato pa na Bavarskem\, Koroškem\, Štajerskem in v Panoniji. Po mučeniški smrti sv. Bonifacija\, apostola Nemčije\, je bil leta 755 posvečen za škofa v Salzburgu\, v današnji Avstriji. \nSv. Virgil je bil eden najbolj učenih mož svojega časa. V matematičnih znanostih je bil tako dober\,  da so ga rojaki imenovali kar »geometer«. Znan je bil tudi po svojih literarnih dejavnostih. \nUstanovil je več benediktinskih samostanov\, ki so postali pomembna živa središča duhovnega življenja in kulture. \nSv. Virgil je na prošnjo karantanskega kneza Boruta okrog leta 755  poslal sv. Modesta s skupino duhovnikov na Koroško\, ki si je izbral sedež pri Gospe Sveti. Zaradi te okoliščine je dobil naziv »apostol Koroške (Karantanije)«. Njegova blaga »irska« metoda misijonarjenja je našim deželam prinesla krščanstvo brez meča in nasilja\, s poukom in naukom. Upošteval je ljudski jezik in se naslanjal na domače poglavarje. \nArhitektura in umetnost sta se pod sv. Virgilom razcvetela: dokončal je salzburško stolnico in vanjo leta 774 prenesel relikvije sv. Ruperta\, prvega škofa tega sedeža. \nSvetnik je umrl na svojem škofovskem sedežu v Salzburgu 27. novembra 784. Pokopan je v stolnici. \n  \nUpodabljanje\nUmetniki sv. Virgila najpogosteje upodabljajo kot škofa z modelom cerkve\, posodo za denar ali globus. Največkrat ga upodabljajo skupaj s sv. Rupertom\, kateri ima ob sebi sod soli. \n\nZavetnik\nSv. Virgil je zavetnik Koroške\, Slovenije\, skupaj s sv. Rupertom pa tudi Salzburga. Je zavetnik otrok. \nSv. Virgil\, prosi za nas! \n  \nGradiva:\n \n\nSv. Virgil (v hr.) – 2:35 min: https://www.youtube.com/watch?v=5ifoKBFZpL0\n\n  \nFoto: zajem zaslona \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-virgil-apostol-karantanije/2029-11-27/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/11/11.-27.-Sv.-Virgil1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20291130
DTEND;VALUE=DATE:20291201
DTSTAMP:20260609T160013
CREATED:20201129T105801Z
LAST-MODIFIED:20251128T085526Z
UID:10004320-1890691200-1890777599@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Andrej: Prvi poklicani apostol\, glavni zavetnik mariborske nadškofije
DESCRIPTION:Apostol Andrej ribič\, pridigar in mučenec je priljubljen svetnik na slovenskih tleh. Je glavni zavetnik mariborske nadškofije. \n  \nIz življenja …\nApostol Andrej je večkrat omenjen v Svetem pismu: pri pomnožitvi kruha; ko so Grki želeli videti Jezusa ob njegovem slovesnem prihodu v Jeruzalemu. \nPo vnebohodu in binkoštih ga Sveto pismo ne omenja več\, za razliko od drugih apokrifnih spisov\, ki ga pogosto omenjajo. \n  \nIz Svetega pisma\nApostol Andrej je bil brat sv. Simona Petra. Oba sta bila ribiča ob Genezareškem jezeru\, živela pa sta v Kafarnaumu. V evangelijih piše\, da je bil Andrej prvi izmed apostolov\, ki jih je Jezus poklical\, zato ga vzhodna Cerkev imenuje Prvopoklicani. Sprva je sledil sv. Janezu Krstniku\, ki je oznanjal Mesijev prihod. Ko je Janez Krstnik v Jordanu pokazal na Jezusa in rekel: »Glejte\, Božje Jagnje«\, sta sv. Andrej in sv. Janez zapustila Krstnika in začela slediti Jezusu. V evangelijih piše\, da je sv. Andrej šel do svojega brata Simona\, ki se bo pozneje imenoval Peter (Skala)\, in mu rekel: »Našli smo Mesija« (Jn 1\,41). \n  \nPo binkoštih\nPo binkoštih je Andrej najprej oznanjal veselo oznanilo skupaj s svojim bratom. Kasneje so ga misijonarska potovanja vodila po raznih krajih okoli Črnega morja in v Grčiji\, dokler se ni končno ustavil v Patrah\, kjer je bil uspešen glasnik vere. Tam so ga ujeli\, bičali in pribili na križ v obliki črke X\, ki se danes po njem imenuje »Andrejev križ«. Sv. Andrej je namreč prosil\, prav tako kakor njegov brat Peter\, da bi bil pribit na križ\, ki se razlikuje od Jezusovega križa. Na križu je še dva dni v smrtnem boju prisotnim pridigal o Božji ljubezni\, potem pa izdihnil. To je bilo 30. novembra leta 62. \n  \nV čem nam je zgled?\nApostol Andrej nam je lahko zgled\, kako prisluhniti in prepoznati Božji klic. Sv. Andrej se ni bal sprememb\, ampak je od Janeza Krstnika prešel k Jezusu. Poleg tega je šel k bratu sv. Simonu Petru in ga povabil\, naj hodi za Jezusom. Sv. Andrej je na ta način postal posrednik Božjega sporočila svojim najdražjim. \n  \nUpodobitve\nUmetniki sv. Andreja najpogosteje upodabljajo z »Andrejevim križem«\, mrežo ali vrvjo. \n  \nZavetnik\nJe zavetnik ribičev; proti putiki in bolečinam v grlu; priprošnjik za dober zakon. \n  \nCerkve v Sloveniji\nApostolu Andreju je pri nas posvečenih 51 cerkva (16 župnijskih\, 35 podružničnih) in 1 kapela\, kot je razvidno spodaj. \n  \nŽUPNIJSKE CERKVE posvečene sv. Andreju:\n\n\n\nŠt.\nŽUPNIJA (Škofija)\n\n\n1.\nČrneče (MB nadškofija) – posv. tudi sv. Jakobu\n\n\n2.\nGoče (KP škofija)\n\n\n3.\nGorjansko (KP škofija)\n\n\n4.\nOpatje selo (KP škofija)\n\n\n5.\nPrvačina (KP škofija)\n\n\n6.\nRočinj (KP škofija)\n\n\n7.\nBela Cerkev (NM škofija)\n\n\n8.\nGoriče (LJ nadškofija)\n\n\n9.\nPoljane – Dolenjske Toplice (NM škofija)\n\n\n10.\nVače (LJ nadškofija)\n\n\n11.\nBele Vode (CE škofija)\n\n\n12.\nMakole (MB nadškofija)\n\n\n13.\nSv. Andraž nad Polzelo (CE škofija)\n\n\n14.\nSv. Andraž v Slovenskih Goricah (MB nadškofija)\n\n\n15.\nSvečina (MB nadškofija)\n\n\n16.\nSv. Andraž v Halozah – Zgornji Leskovec (MB nadškofija)\n\n\n\nPODRUŽNIČNE CERKVE posvečene sv. Andreju:\n\n\n\nŠt.\nŽUPNIJA (Škofija)\nNASELJE s cerkvijo\n\n\n1.\nBizeljsko (CE škofija)\nSkale Dramlja\n\n\n2.\nBled (LJ nadškofija)\nRečica\n\n\n3.\nCerkno (KP škofija)\nZakriž\n\n\n4.\nJezersko (LJ nadškofija)\nRavne\n\n\n5.\nKobarid (KP škofija)\nSvino\n\n\n6.\nKoštabona (KP škofija)\nKoštabona (++)\n\n\n7.\nKožbana (KP škofija)\nGluho Vrhovlje\n\n\n8.\nKranjska gora (LJ nadškofija)\nPodkoren\n\n\n9.\nLjubljana – Kašelj/Zalog (LJ nadškofija)\nKašelj\n\n\n10.\nMoravče (LJ nadškofija)\nSveti Andrej\n\n\n11.\nMozelj (NM škofija)\nSuhi Potok\n\n\n12.\nOlimje (CE škofija)\nNad Olimjem\n\n\n13.\nPivka (KP škofija)\nSlovenska vas\n\n\n14.\nPostojna (KP škofija)\nPri Velikem Otoku\n\n\n15.\nPovir (KP škofija)\nMerče (++)\n\n\n16.\nSlavina (KP škofija)\nSlovenska vas\n\n\n17.\nSora (LJ nadškofija)\nGosteče\n\n\n18.\nStara Cerkev (NM škofija)\nKleče – porušena\n\n\n19.\nStari trg ob Kolpi (NM škofija)\nPrerigelj – porušena\n\n\n20.\nStari trg ob Kolpi (NM škofija)\nKalvarija\n\n\n21.\nStari trg pri Ložu (LJ nadškofija)\nZgornje Poljane\n\n\n22.\nStopiče (NM škofija)\nMali Orehek (++)\n\n\n23.\nSv. Duh Veliki Trn (NM škofija)\nDalce\n\n\n24.\nSv. Vid nad Cerknico (LJ nadškofija)\nGornje Otave (++)\n\n\n25.\nŠentjošt nad Horjulom (LJ nadškofija)\nPlanina\n\n\n26.\nŠentvid pri Stični (LJ nadškofija)\nHrastov dol\n\n\n27.\nŠentvid pri Stični (LJ nadškofija)\nSobrače\n\n\n28.\nŠkofja Loka (LJ nadškofija)\nNad Zmincem\n\n\n29.\nŠmartno pod Šmarno goro (LJ nadškofija)\nSrednje Gameljne\n\n\n30.\nŠmartno pri Slovenjem Gradcu (MB nadškofija)\nBrda\n\n\n31.\nTomišelj (LJ nadškofija)\nBrest\n\n\n32.\nTruške (KP škofija)\nPopetre\n\n\n33.\nTržič (LJ nadškofija)\nTržič\n\n\n34.\nVelenje – Sv. Martin (CE škofija)\nŠalek\n\n\n35.\nZagorje (CE škofija)\nBistrica\n\n\n\nKAPELA:\n\n\n\n1.\nKočevska Reka (NM škofija)\nKočevska Reka – porušena\n\n\n\n\nGradiva:\n \n\nSv. Andrej (v hr.) – 2:07 min: https://www.youtube.com/watch?v=0p2EUwsQbH8\n\n  \n\nSv. Andrej (v ang.) – 5:37 min: https://study.com/academy/lesson/andrew-the-apostle-biography-facts-death.html\n\n  \n \n\nSv. Andrej – ANIMIRANI FILM ZA OTROKE (v ang.) – 14:05 min: https://www.youtube.com/watch?v=9KA9aW1mY1Q\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-andrej-prvi-poklicani-apostol/2029-11-30/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/11/11.-30.-Sv.-Andrej-1a.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20291201
DTEND;VALUE=DATE:20291202
DTSTAMP:20260609T160013
CREATED:20201130T171903Z
LAST-MODIFIED:20260409T055045Z
UID:10004325-1890777600-1890863999@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Karel de Foucauld: Sam postal živi evangelij
DESCRIPTION:“Charles mali Jezusov brat”\, kakor se je sam imenoval\, je ustanovitelj skupnosti malih Jezusovih bratov in sester.  \nEvangelij je živel tako močno\, da je sam postal živi evangelij. \n  \nIz življenja …\nSv. Karel de Foucauld (Charles de Foucauld) je bil rojen 1858 v bogati družini v Strasbourgu. Pri šestih letih je osirotel. Njega in njegovo sestro je vzgajal stari oče. Kot otrok je bil zelo veren\, kasneje pa je živel precej razuzdano\, čemur se ni odrekel tudi kot častnik v francoski vojski\, in zaradi česar so ga iz vojske nečastno odpustili. Med ekspedicijo po severni Afriki\, ko je živel kot pustolovski raziskovalec in prevajalec\, se je navdušil nad tišino veličastne puščave in doživel spreobrnjenje. Vstopil je v sirski samostan trapistov\, ki ga je po sedmih letih zapustil\, da bi živel bolj ubožno in preprosto. Tri leta je v Nazaretu živel puščavniško življenje; veliko je molil in premišljeval evangelij. V tem času je spoznal svoj klic za duhovnika in se vrnil v Francijo študirati teologijo. \nLeta 1901 je bil posvečen v duhovnika\, nato pa je odšel misijonariti v alžirsko Saharo\, kjer je ustanovil novo skupnost v upanju\, da se mu bo kdo pridružil. Čutil je\, da je poklican za delovanje med najbolj ubogimi in zapuščenimi. Za življenjsko geslo si je izbral besedi Jesus Caritas\, za simbol pa srce in križ nad njim. Vsak dan je enajst ur molil\, šest ur delal in le nekaj ur spal. Temelj njegove duhovnosti  je bila telesna povezanost z Jezusom v evangeliju\, evharistiji in na križu. Odpoved neposrednemu misijonarskemu delu in iskreno zanimanje za ljudi okoli sebe – med drugim je izdelal slovar njihovega jezika – sta mu prislužila spoštovanje tamkajšnjih ljudi. \nPonoči 1. decembra 1916 je bil v roparskem napadu ustreljen in umorjen. \n  \nNova skupnost\nNjegova želja po ustanovitvi nove skupnosti se je uresničila leta 1933 z ustanovitvijo “malih Jezusovih bratov”; šest let kasneje so sledile “male Jezusove sestre”. Po njegovem zgledu živijo med ljudmi\, se preživljajo z delom svojih rok in z življenjskim zgledom v svojo okolico prenašajo dobro novico. Skoraj 20 drugih skupnosti se sklicuje na njegovo duhovnost. \n  \nUpodobitve\nOhranjenih je nekaj njegovih fotografij\, na katerih je kot bradati mož oblečen v belo redovno obleko malih Jezusovih bratov z vezenim rdečim srcem in križem na prsih. \n  \nZavetnik\nSv. Karel de Foucauld je bil leta 2005 razglašen za blaženega\, papež Frančišek ga je maja 2021 razglasil za svetnika. \nJe zavetnik malih Jezusovih bratov in sester. \n  \nGradiva:\n\nCITATI o trpljenju in molitvi – Sv. Karel de Foucauld: https://portal.pridi.com/2025/11/17/citati-sv-karla-de-foucauld-o-trpljenju-in-molitvi/\n\n  \n\nCITATI o Jezusovem trpljenju in šoli molitve v preizkušnji – Sv. Karel de Foucauld: https://portal.pridi.com/2025/11/17/sv-karel-de-foucauld-o-jezusovem-trpljenju-in-soli-molitve-v-preizkusnji/\n\n  \n\nMISLI ob Kristusovem vstajenju – Sv. Karel de Foucauld: https://portal.pridi.com/2026/03/25/sv-karel-de-foucauld-moj-bog-kako-moram-biti-srecen/\n\n  \n \n\nCharles de Foucauld (v ang.) – 8:51 min: https://www.youtube.com/watch?v=fbPFYIuuxq8\n\n  \n \n\nCharles de Foucauld (v ang.) – 33:10 min: https://www.youtube.com/watch?v=gxgFgd849NY\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/bl-charles-de-foucauld-zivi-evangelij/2029-12-01/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/11/12.-01.-Charles-de-F1.jpg
END:VEVENT
END:VCALENDAR