BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//Zavod za pastoralno dejavnost Pridi.com - ECPv6.15.15//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-ORIGINAL-URL:https://portal.pridi.com
X-WR-CALDESC:Dogodki za Zavod za pastoralno dejavnost Pridi.com
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:Europe/Ljubljana
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20250330T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20251026T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20260329T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20261025T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20270328T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20271031T010000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260614
DTEND;VALUE=DATE:20260615
DTSTAMP:20260604T001110
CREATED:20200612T115820Z
LAST-MODIFIED:20260330T081959Z
UID:10004926-1781395200-1781481599@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Elizej: Imate težave z denarjem? Priporočite se mu!
DESCRIPTION:Elizej je eden izmed najmogočnejših starozaveznih prerokov in zato eden najbolj priljubljenih v judovstvu. \n  \nIz življenja …\nElizej je preroško službo v (severnem) izraelskem kraljestvu opravljal več kot pol stoletja v 9. stoletju pred Kristusom. Deloval je med vladavino treh krajev in se zavzemal za odpravo kannanskih baalovih duhovnikov. Vplival je na versko in politično življenje izvoljenega ljudstva. \nElizejevo delovanje je opisano predvsem v svetopisemski starozavezni Drugi knjigi kraljev (2.-9. poglavje). Bil je premožen kmet\, ko je k njemu prišel prerok Elija in ga po Božjem naročilu izbral za učenca in naslednika. Ob svojem vnebovzetju z ognjenim vozom je Elija na Elizeja spustil svoj plašč in tako je ta prejel moč Elijevega duha. \nElizej je eden izmed najmogočnejših starozaveznih prerokov in zato eden najbolj priljubljenih v judovstvu. Omenjena je vrsta čudežev\, ki jih je naredil z Božjo pomočjo. Med umetniki so najbolj priljubljeni trije: Elizej je ozdravil sirskega vojskovodja Naamana od gobavosti\, na katerega se sklicuje sam Jezus v Lukovem evangeliju (Lk 4\,27)\, čudežno je napolnil vdovine posode z oljem in Šunemki obudil mrtvega sina. \n  \nUpodobitve\nUmetniki ga upodabljajo kot plešastega preroka z medvedom (otroci so zbadali Elizeja zaradi plešavosti\, zato sta iz gozda prišli medvedki in jih raztrgali) ali s plavajočo sekiro. \n  \nGradiva:\n \n\nIz filma Naaman je bil sirski vojskovodja – 5:17 min: https://www.youtube.com/watch?v=XMGRaGosyGk\n\n  \n \n\nElija in Elizej (v ang.) – 1:41 min: https://www.youtube.com/watch?v=ICceJCS6qRc\n\n  \n \n\nElizejevi čudeži – risanka za otroke (v ang.) – 54:20 min\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-elizej-imate-tezave-z-denarjem-priporocite-se-mu/2026-06-14/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/06/06.-14.-Sv.-Elizej-sprejema-plašč1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260615
DTEND;VALUE=DATE:20260616
DTSTAMP:20260604T001110
CREATED:20250526T060208Z
LAST-MODIFIED:20250526T060208Z
UID:10004221-1781481600-1781567999@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Vid: Je češenj sit?
DESCRIPTION:Znan pregovor: “Sv. Vid je češenj sit”\, omeni\, da so češnje dozorele in jih po tem dnevu ni več priporočljivo jesti.  \nV Goriških Brdih prirejajo okrog njegovega godu prireditev Praznik češenj.  \n  \nIz življenja …\nSv. Vid se je rodil konec 3. stoletja na Siciliji v bogati poganski družini. V rani mladosti sta ga v krščanski veri poučili vzgojiteljica Krescencija in učitelj Modest. \nBil je živahen fant. Bog je po njem delal čudeže\, tako da se je celo sam cesar Dioklecijan zanimal zanj in ga povabil v Rim\, da bi ozdravil njegovega sina epilepsije. Izročilo pravi\, da ga je tudi ozdravil\, toda namesto nagrade\, so ga mučili in usmrtili. Med mučenjem je divjala strašna nevihta\, tako da se je zemlja tresla. \nČeščenje sv. Vida se je hitro razširilo zlasti med slovanskimi narodi.  \n  \nUpodabljanje\nUmetniki sv. Vida najpogosteje upodabljajo kot lepo oblečenega dečka s knjigo\, peresom\, kruhom\, kotlom\, petelinom\, levom\, zajcem … \n  \nZavetnik\nSv. Vid je eden izmed 14 priprošnjikov v sili. Je zavetnik mladine\, lekarnarjev\, rudarjev\, čistosti\, proti neplodnosti\, hišnih živali\, proti steklini\, epilepsiji in kačam; proti boleznim oči in ušes\, nemih in gluhih; proti streli\, neurju in požaru. \n\nCerkve v Sloveniji\nPri nas je sv. Vidu posvečenih 41 cerkva (16 župnijskih\, 25 podružničnih) in dve kapeli\, kot je razvidno iz spodnjih tabel. \n\nŽUPNIJSKE CERKVE posvečene sv. Vidu:\n\n\n\nŠt.\nŽUPNIJA\n\n\n1.\nČrniče (KP škofija)\n\n\n2.\nDuplje (LJ nadškofija)\n\n\n3.\nLjubljana – Šentvid (LJ nadškofija)\n\n\n4.\nLučine (LJ nadškofija)\n\n\n5.\nPodnanos (KP škofija)\n\n\n6.\nPreserje (LJ nadškofija)\n\n\n7.\nSv. Vid nad Cerknico (LJ nadškofija)\n\n\n8.\nSv. Vid nad Valdekom (MB nadškofija)\n\n\n9.\nSv. Vid pri Planini (CE škofija)\n\n\n10.\nSv. Vid pri Ptuju (MB nadškofija)\n\n\n11.\nŠentvid pri Grobelnem (CE škofija)\n\n\n12.\nŠentvid pri Stični (LJ nadškofija)\n\n\n13.\nŠentviška gora (KP škofija)\n\n\n14.\nVedrijan (KP škofija)\n\n\n15.\nVojščica (KP škofija)\n\n\n16.\nŽelimlje (LJ nadškofija)\n\n\n\n\nPODRUŽNIČNE CERKVE posvečene sv. Vidu:\n\n\n\nŠt.\nŽUPNIJA\nNASELJE s cerkvijo\n\n\n1.\nBizeljsko (CE škofija)\nJanžev vrh\n\n\n2.\nBrdo (LJ nadškofija)\nŠentvid pri Lukovici (++)\n\n\n3.\nCerknica (LJ nadškofija)\nMartinjak\n\n\n4.\nČatež ob Savi (NM škofija)\nČatež ob Savi\n\n\n5.\nČrnomelj (NM škofija)\nDoblička gora\n\n\n6.\nDobrepolje – Videm (LJ nadškofija)\nKompolje\n\n\n7.\nDolenja vas (LJ nadškofija)\nRrakitnica\n\n\n8.\nDravograd (MB škofija)\nDravograd\n\n\n9.\nHrušica (KP škofija)\nHrušica\n\n\n10.\nJelšane (KP škofija)\nNova vas\n\n\n11.\nKanal (KP škofija)\nSpodnje Nekovo\n\n\n12.\nKnežak (KP škofija)\nŠembije (++)\n\n\n13.\nNovo mesto – Šmihel (NM škofija)\nLjuben\n\n\n14.\nOsilnica (NM škofija)\nBosljiva Loka (++)\n\n\n15.\nPodzemelj (NM škofija)\nGriblje (++)\n\n\n16.\nStari trg ob Kolpi (NM škofija)\nLazi\n\n\n17.\nSuhor (NM škofija)\nJugorje (++)\n\n\n18.\nSv. Duh – Veliki trn (NM škofija)\nRavne\n\n\n19.\nSv. Ema (CE škofija)\nVidovica\n\n\n20.\nŠenčur (LJ nadškofija)\nVisoko\n\n\n21.\nŠentjernej (NM škofija)\nGorenje Mokro polje\n\n\n22.\nVitanje (CE škofija)\nHudinja\n\n\n23.\nVuzenica (MB nadškofija)\nSv. Vid\n\n\n24.\nZavodnje (CE škofija)\nSleme\n\n\n25.\nZdole (CE škofija)\nKostanjek\n\n\n\nKAPELI:\n\n\n\n\n1.\nBogojina (MS škofija)\nStrehovci\n\n\n2.\nZgornji Tuhinj (LJ nadškofija)\nPlanina\n\n\n\n\nGradivo:\n \n\nSv. Vid (v hr.) – 2:08 min: https://www.youtube.com/watch?v=v5YDX2ssfh4\n\n  \n \n\n14 priprošnjikov v sili (v ang.) – 5:35 min: https://www.youtube.com/watch?v=noCbnZ9x02Y\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-vid-je-cesenj-sit-2/2026-06-15/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/06/06.-15.-Sv.-Vid1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260616
DTEND;VALUE=DATE:20260617
DTSTAMP:20260604T001110
CREATED:20200615T063445Z
LAST-MODIFIED:20260330T082126Z
UID:10004931-1781568000-1781654399@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Beno iz Meissna: Apostol Slovanov
DESCRIPTION:Imenujemo ga tudi apostol Slovanov. Ob njem so se ljudje množično spreobračali …  \n  \nIz življenja …\nRodil se je okoli leta 1010 blizu Hildesheima v Nemčiji v saški plemiški družini. \nŽe kot petletnega so ga poslali k stricu škofu Bernwardu v bližnje mesto Gildesheim\, da bi se izobraževal. Osemnajstleten je šel na študij v Rim in tam doktoriral. Po končanem izobraževanju je Beno ostal\, dokler ni stric umrl\, kmalu zatem pa se je pridružil samostanu v Hildesheimu. \nKljub temu\, da je ljubil samoto\, ga je cesar kmalu po duhovniškem posvečenju postavil za kanonika v zavodu Goslar\, kjer je dvajset let vodil šolo. \nLeta 1066 je postal škof v Meissnu. Svojo škofijo je v štiridesetih letih zelo prenovil. Vse svoje premoženje je razdal in živel skromno. Ker je bil zelo priljubljen in so se ljudje množično spreobračali\, ga imenujejo tudi apostol Slovanov. Ker se ni vedno strinjal s cesarjem glede cerkvenih zadev\, ga je ta dal dvakrat zaprti. \nV zvezi z njim je znanih več čudežev. Najbolj znan je tisti z ribo in ključem. Ko je cesar škofa Bena odstavil iz škofovskega sedeža in je moral zapustiti Meissen\, je ključ katedrale vrgel v Labo\, da bi cesarju preprečil vstop vanjo. A ko se je po oprostitvi vračal iz Rima in se je ustavil v nekem svetišču zunaj mesta je na svojem krožniku med obedom velike ribe našel prav ta ključ med škrgami. Tako so gostitelji spoznali\, da je to priljubljeni škof. \nUmrl je v visoki starosti 16. junija 1106 v Meissnu\, za svetnika pa je bil razglašen leta 1523. \nDanes njegove relikvije počivajo v Münchnu. \n  \nUpodobitve\nUmetniki ga upodabljajo v škofovski obleki; ob njem sta riba s ključi v ustih in knjiga. \n \nZavetnik\nČastijo ga ribiči; je priprošnjik proti kugi\, neurju in suši. \n  \nGradiva:\n \n\nŠkof Beno iz Meissna – napovednik filma (v nem.) – 2:09 min: https://www.youtube.com/watch?v=1Nf4oU3ohLs\n\n  \n \n\nŠkof Beno iz Meissna – napovednik razstave »Zaklad ni zlato« – 1:18 min : https://www.youtube.com/watch?v=xWyiO3_hsrk\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-beno-iz-meissna-proti-kugi-in-neurju/2026-06-16/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/06/06.-16.-Sv.-Beno-Johann_Michael_Rottmayr1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260617
DTEND;VALUE=DATE:20260618
DTSTAMP:20260604T001110
CREATED:20200615T092940Z
LAST-MODIFIED:20260330T082311Z
UID:10004936-1781654400-1781740799@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Albert Chmielowski: Nadarjen slikar
DESCRIPTION:Sv. papež Janez Pavel II. je napisal dramo Brat našega Boga\, posvečeno br. Albertu Chmielowskemu\, ki je ustanovil inštitut služabnikov revnih »Družbo Albertincev« in »Družbo Albertink«.  \n  \nIz življenja …\nAdam Chmielowski se je rodil leta 1845 v aristokratski družini blizu Krakova na Poljskem. \nKer je zgodaj ostal brez staršev\, so nanj skrbeli sorodniki. \nKo je leta 1863 sodeloval v uporu proti Rusom in je bil ranjen in zajet\, so mu brez anestezije amputirali nogo in postal je invalid. \nOdkril je slikarski talent in študiral slikarstvo v Parizu in Münchnu. \nV domovino se je vrnil pri tridesetih letih in svoje umetniško ustvarjanje posvetil Božji slavi. \n \nOdkril je materialno in duhovno stisko ljudi in se odločil\, da jim bo pomagal. Navdušil ga je sv. Frančišek. Nosil je frančiškanski habit in dobil redovno ime brat Albert. Izrekel je zaobljube po pravilih tretjega reda sv. Frančiška in ustanovil inštitut služabnikov revnih »Družbo Albertincev«\, ustanovil pa je tudi žensko vejo družbe »Družbo Albertink«. Za časa svojega življenja je odprl 21 samostanov. \nBil je tudi človek molitve. \nUmrl je na sam božič leta 1916 v sirotišnici\, ki jo je sam ustanovil. \nLeta 1983 ga je razglasil za blaženega\, šest let kasneje pa za svetnika. \n  \nGradiva:\n \n\nSv. Albert Chmielowski (v ang.) – 1:13 min: https://www.youtube.com/watch?v=fbVQIKBP4Lk\n\n  \n \n\nSv. Albert Chmielowski (v hr.) – 2:48 min: https://www.youtube.com/watch?v=ApynD1FlPPQ\n\n  \n\nSv. Albert Chmielowski (v ang.) – 1:29 min: http://www.catholictv.org/shows/encounter/saint-albert-chmielowski\n\n \n\nAlbert Chmielowski – Prijatelj ubogih (v nem.) – 28:52 min: https://www.youtube.com/watch?v=gd59ERlKLiQ\n\n  \n \n\nFILM o Adamu »Albertu« Chmielowkem – Brat našega Boga (v poljš.) – 1:59:02 min: https://www.youtube.com/watch?v=l9h53jYvDRg\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-albert-chmielowski-nadarjen-slikar/2026-06-17/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/06/06.-17.-br.-Albert-Chmielowski1-in-njegov-Ecce-Homo.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260618
DTEND;VALUE=DATE:20260619
DTSTAMP:20260604T001110
CREATED:20200616T082741Z
LAST-MODIFIED:20260330T082406Z
UID:10004941-1781740800-1781827199@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveta Elizabeta: Videnja po cele tedne
DESCRIPTION:V času življenja je bila bolj znana kot njena znana vrstnica in vzornica sv. Hildegarda iz Bingena. \n  \nIz življenja …\n \nElizabeta se je rodila leta 1129 v Nemčiji. Že dvanajstletna je zapustila svojo plemiško družino in vstopila k benediktinkam v Schönauu. Pri sedemnajstih letih je naredila zaobljube\, deset let kasneje pa že vodila ženski samostan. Živela je skrito in odmaknjeno življenje. \nBolna in šibka žena je bila tako stroga do sebe\, da jo je njena prijateljica sv. Hildegarda iz Bingna v pismu opomnila\, naj ne pretirava. \nDejansko je sv. Elizabeta pri triindvajsetih letih hudo zbolela in po tem nikoli več popolnoma okrevala. Tedaj je imela hudo duševno krizo\, po kateri je imela številna videnja in zamaknjenja\, ki so trajala tudi po cele tedne. V njih se je pogovarjala z Jezusom\, Marijo in svetniki. Nekoč je začela po videnju tekoče govoriti latinsko\, čeprav se latinščine ni nikoli učila. \nVidenja je zapisal njen rodni brat Egbert\, menih in kasnejši opat v bližnjem samostanu. \nUmrla je stara komaj petintrideset let\, 18. junija 1164 v Schönauu v Nemčiji. \nElizabeto\, ki je bila v času življenja bolj znana kot njena znana vrstnica in vzornica sv. Hildegarda iz Bingena (goduje 17. septembra)\, so ljudje kmalu začeli častiti kot svetnico. \n  \nUpodobitve\nUmetniki jo upodabljajo kot opatinjo s knjigo\, včasih tudi med videnjem. \n  \nGradiva:\nhttps://gloria.tv/post/XSKMdVQVPZuS1BFfSVp3juQKi \n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-elizabeta-videnja-po-cele-tedne/2026-06-18/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/06/06.-18.-Sv.-Elizabeta1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260619
DTEND;VALUE=DATE:20260620
DTSTAMP:20260604T001110
CREATED:20200617T084203Z
LAST-MODIFIED:20260330T082520Z
UID:10004946-1781827200-1781913599@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Romuald: Ustanovitelj reformirane veje benediktinskega reda
DESCRIPTION:Sv. Romuald je ustanovitelj stroge reformirane veje benediktinskega reda\, imenovane kamaldulenski red. \n\nIz življenja …\nSv. Romuald se je rodil okoli leta 950 v Raveni v Italiji. \nPotem ko je njegov oče v dvoboju ubil sorodnika\, je Romuald kmalu vstopil v benediktinski samostan Sv. Apolinarija v Classe blizu Ravene. \nV tem samostanu ni bil zadovoljen z redovno disciplino\, saj so se mu zdeli premalo strogi. Zato je odšel živel kot puščavnik v okolico Benetk. \nLeta 1023 je v Camaldoli ustanovil majhno puščavniško naselbino\, ki se je kasneje razvila v samostan strogega kamaldulenskega reda. V tem samostanu je namreč zaživela strožja veja benediktincev\, ki so se osamosvojili. \nSv. Romuald je umrl leta 1027 v samostanu Val di Castro pri Fabrianu v bližini kneževine San Marino. \n  \nUpodobitve\nUmetniki ga upodabljajo kot bradatega puščavnika v beli redovniški obleki kamaldulencev s širokimi rokavi\, z nebeško lestvijo\, knjigo oziroma lobanjo. \n  \nZavetnik\nJe zavetnik reformirane veje benediktinskega reda\, imenovane kamaldulenski red. \n  \nGradiva:\n \n\nSv. Romuald (v hr.) – 2:06 min: https://www.youtube.com/watch?v=IeMKWD1r1wk\n\n  \n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-romuald-zaradi-ocetovega-uboja-v-samostan/2026-06-19/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/06/06.-19.-Sv.-Romuald1a.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260620
DTEND;VALUE=DATE:20260621
DTSTAMP:20260604T001110
CREATED:20200617T123803Z
LAST-MODIFIED:20260330T082626Z
UID:10004951-1781913600-1781999999@portal.pridi.com
SUMMARY:Marjeta Ebner: Blažena mistikinja po 600 letih
DESCRIPTION:Marjeta Ebner je srednjeveška mistikinja. \n  \nIz življenja …\nMarjeta Ebner se je rodila okoli leta 1291 v Donauwörthu v Nemčiji v plemiški družini. \nPetnajstletna je vstopila v bližnji samostan dominikank. V tem samostanu je bila od svojega enaindvajsetega leta nenehno bolna; ni mogla jesti ne piti\, tako da se je vedno bolj umikala od samostanske skupnosti. Pojavile so se ji otekline in ohromelost\, tako da je bila priklenjena na posteljo. V tem času je imela videnja\, v katerih se je neprestano pogovarjala z Jezusom. Zelo je gojila pobožnost do Srca Jezusovega in delala strogo pokoro\, pa četudi je bila zaradi tega zelo krhka. \nLeta 1325 se je za dve leti vrnila domov zaradi oboroženih spopadov okrog samostana. Tedaj se je njeno zdravje vidno izboljšalo. Ko se je v samostanu ponovno vzpostavilo redovno življenje\, se je bolj povezana s skupnostjo. \nPri enainštiridesetih letih je prvič srečala duhovnika Henrika iz Nördlingena\, ki jo je duhovno spremljal. Seznanil jo je s spisi mistikov in jo spodbujal\, naj svoje izkušnje zapisuje še naprej. Marjeta je namreč začela pisati duhovne zapiske že od leta 1312. In tako je počasi nastal njen dnevnik z naslovom »Knjižica«. V njem so zapisane njene vizije\, molitve in izvlečki iz pisem. \nNaj omenimo kot znamenitost\, da je njeno dopisovanje z duhovnim spremljevalcem najstarejše ohranjeno dopisovanje v nemškem jeziku. \nMarjeta je umrla 20. junija 1351 v Mödingenu. \nŠele po 600 letih češčenja jo je papež Janez Pavel II. leta 1979 razglasil za blaženo. \n  \nUpodobitve\nUmetniki jo upodabljajo kot redovnico dominikanko s križem in otrokom\, v zamaknjenju. \n  \nGradiva:\n \n\nMarjeta Ebner (v nem.) – 3:22 min: https://www.youtube.com/watch?v=Hy0FZRoRgfM\n\n \n\nBl. Marjeta Ebner (v hr.) – 2:13 min: https://www.youtube.com/watch?v=PB7g33xzk0s\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/marjeta-ebner-blazena-sele-po-600-letih/2026-06-20/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/06/06.-20.-sv.-Marjeta-Ebner2.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260621
DTEND;VALUE=DATE:20260622
DTSTAMP:20260604T001110
CREATED:20200618T121844Z
LAST-MODIFIED:20260330T082935Z
UID:10004956-1782000000-1782086399@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Alojzij Gonzaga: Pomočnik pri izbiri poklica
DESCRIPTION:Sv. Alojzij Gonzaga je najpogosteje upodobljen kot deviški mladenič z lilijo. \nJe zavetnik mladih\, zlasti študentov; je pomočnik pri izbiri poklica\, ker je znal izbrati! \n  \nIz življenja …\nRodil se je 9. marca 1568 na gradu Castiglione v Italiji kot najstarejši sin od sedmih otrok. Ker je bil zelo slaboten novorojenček\, so ga krstili v sili\, in preživel je. \nOče ga je uril v vojaških spretnostih kot bodočega dediča grofije\, a za razliko od večine ljudi\, ki zgrabijo za vse ponujeno\, je Alojzij brez večjega razmisleka hodil po poti odpovedi! \nPri devetih letih je v cerkvi  v Firencah pred Marijino podobo naredil zaobljubo čistosti za vse življenje. Ker je živel v razkošju\, sijaju in nenehnih zabavah\, je bil namreč precej izpostavljen tovrstnim skušnjavam. Kasneje so ga klicali: »deviški mladenič«. \nPri sedemnajstih je sledil nov korak v odrekanju. Mladi Alojzij se je kljub očetovemu nasprotovanju odrekel dediščini in vse prepustil mlademu bratu Rudolfu. \nSam je vstopil k jezuitom v Rimu\, kjer je živel skromno in preprosto redovno življenje. Glavno oporo je našel v predani molitvi\, stalnem pogovoru z Bogom. Prav zaradi tega ga umetniki pogosto upodabljajo kot mladeniča pred razpelom. \nZelo rad pa je pomagal ljudem. Ko je v Rimu razsajala kuga\, je prostovoljno stregel bolnikom in se pri tem tudi sam okužil s to strašno boleznijo. \nUmrl je 21. junija 1591\, star komaj triindvajset let. \n  \nUpodobitve\nUmetniki sv. Alojzija Gonzaga ga upodabljajo v jezuitski obleki z lilijo\, križem\, lobanjo ali rožnim vencem. \n  \nZavetnik\nJe zavetnik mladih\, zlasti študentov; je pomočnik pri izbiri poklica\, ker je znal izbrati!; proti kugi in očesnim boleznim. \n  \nGradiva:\n \n\nSv. Alojzij Gonzaga (v hr.) – 2:13 min: https://www.youtube.com/watch?v=4oIN59r1TEA\n\n  \n \n\nSv. Alojzij Gonzaga (v ang.) – 2:24 min: https://www.youtube.com/watch?v=tPFuzRc2_GI\n\n  \n \n\nSv. Alojzij Gonzaga (v ang.) – 1:53 min: https://www.youtube.com/watch?v=0sdVw8cL-GA\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-alojzij-gonzaga-pomocnik-pri-izbiri-poklica/2026-06-21/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/06/06.-21.-Sv.-Alojzij-Gonzaga1a.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260622
DTEND;VALUE=DATE:20260623
DTSTAMP:20260604T001110
CREATED:20200619T105308Z
LAST-MODIFIED:20260330T083113Z
UID:10004961-1782086400-1782172799@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Ahac in tovariši: Kako so povezani s Turjakom?
DESCRIPTION:Sv. Ahac je pri nas zelo priljubljen odkar so Kranjci na njegov god leta 1593 pri Sisku premagali Turke pod vodstvom Andreja Turjaškega. Je eden od štirinajstih zavetnikov v sili. \n  \n  \nIz življenja …\nO sv. Ahacu vemo malo zgodovinskega. Bil je mučenec iz Kapadokije. \nIzročilo pravi\, da je bil poveljnik rimske legije – 10.000 vojakov. Dokler je bil pogan\, ni imel sreče v bojih\, ko pa se je dal krstiti skupaj s svojimi vojaki krstiti\, je začel zmagovati. Cesar Hadrijan je želel privesti svojega častnika nazaj v poganstvo\, a ker tega ni dosegel zlepa\, je dal Ahaca mučiti. Naposled so ga skupaj z njegovo legijo gnali na goro Ararat v Armeniji\, kjer so jih križali. \n  \n\nZakaj je tako priljubljen pri nas?\nSv. Ahac oziroma Ahacij je postal pri nas zelo priljubljen\, odkar se je na dan njegovega godu leta 1508 v Idriji odprla izdatna žila živega srebra\, in odkar so Kranjci na njegov god leta 1593 pri Sisku premagali Turke pod vodstvom Andreja Turjaškega. \n  \nZavetnik\nJe eden štirinajstih zavetnikov v sili. \n  \nCerkve na Slovenskem\nPri nas je sv. Ahacu posvečenih deset podružničnih cerkva\, kot je razvidno iz spodnjega seznama. \n  \nPODRUŽNIČNE CERKVE posvečene sv. Ahacu: \n\n\n\nŠt.\nŽUPNIJA (škofija)\nNASELJE s cerkvijo\n\n\n1.\nBohinjska Bistrica (LJ nadškofija)\nNemški rovt\n\n\n2.\nBrestanica (CE škofija)\nStranje (++)\n\n\n3.\nBudanje (KP škofija)\nBudanje\n\n\n4.\nGozd (LJ nadškofija)\nKališče\n\n\n5.\nLedine (KP škofija)\nLedinske Krnice\n\n\n6.\nPlave (KP škofija)\nPrelesje\n\n\n7.\nŠentjur pri Celju (CE škofija)\nStopče\n\n\n8.\nŠt. Ilj pod Turjakom (MB nadškofija)\nStraže\n\n\n9.\nTurjak (LJ nadškofija)\nMali Ločnik\n\n\n10.\nŽužemberk (NM škofija)\nTrebča vas\n\n\n\n  \nFoto: wikipedia.org \nPripravila: dr. Brigita R. Perše
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-ahac-in-tovarisi-kako-je-povezan-s-turjakom/2026-06-22/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/06/06.-22.-Cerkev-sv.-Ahaca-nad-Turjakom-wikipedia.org1_.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260623
DTEND;VALUE=DATE:20260624
DTSTAMP:20260604T001110
CREATED:20200622T195328Z
LAST-MODIFIED:20260330T083209Z
UID:10004966-1782172800-1782259199@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Jožef Cafasso: Učitelj sv. Janeza Boska
DESCRIPTION:Najbolj znan študent sv. Jožefa Cafassa je bil sv. Janez Bosko.  \nKer je bil Cafasso majhen in z grbo na hrbtu\, so ga vrstniki pogosto zasmehovali in poniževali … \n\nIz življenja …\n \nSv. Jožef Cafasso se je rodil leta 1811 v kmečki družini v Castelnuovo d’Asta blizu Torina\, danes imenovanem Don Bosko\, kot tretji izmed štirih otrok. \nKer je bil majhen in z grbo na hrbtu\, so ga vrstniki pogosto zasmehovali in poniževali. A zaradi njegove stalne dobrote so ga kmalu vzljubili in hodili k njemu po nasvet. V njem se je skrival resnični bodoči duhovni voditelj in svetovalec. \nPri komaj dvaindvajsetih letih je bil posvečen v duhovnika. Nadaljeval je študij moralne teologije v Torinu\, kjer je nasledil svojega profesorja\, hkrati pa se je posvečal tudi običajnim mladim ljudem. Bil jim je učitelj in vzgojitelj\, enako kot svojim študentom. Privabljal jih je z ljubeznivostjo\, ne z grožnjami in ustrahovanjem. Obiskoval je bolne\, umirajoče\, zapornike\, obsojene na smrt. Slednji so mu bili še posebej dragi. Bodril jih je v veri v Boga. \nLeta 1848 je postal tudi rektor duhovniškega doma. Zelo se je zavzel za duhovniške kandidate in jih vodil z duhovnimi vajami in z zgledom. \nUmrl je za pljučnico 23. junija 1860\, star devetinštirideset let. \nNjegov najbolj znan študent in hkrati njegov prvi življenjepisec je bil sv. Janez Bosko. O svojem svetem učitelju pravi\, da je »vzor duhovniškega življenja\, odličen učitelj duhovnikov\, oče ubogih\, svetovalec dvomljivcem\, tolažnik bolnim\, odlično okrepčilo umirajočim\, podpora …« \n  \nZavetnik\nJe zavetnik jetnikov\, zaporov in zaporniških kaplanov. \n  \nUpodobitve\nUmetniki ga upodabljajo kot duhovnika srednjih let v preprostem črnem talarju s sklenjenimi rokami. \n  \nGradiva:\n \n\nSv. Jožef Cafasso (v ang.) – 1:28 min: https://www.youtube.com/watch?v=1zktn0sqm68\n\n  \n \n\nSv. Jožef Cafasso (v hr.) – 2:55 min: https://www.youtube.com/watch?v=SD0QfXXMT04\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-jozef-cafasso-ucitelj-sv-janeza-boska/2026-06-23/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/06/06.-23.-sv.-Cafasso1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260623
DTEND;VALUE=DATE:20260624
DTSTAMP:20260604T001110
CREATED:20250526T060503Z
LAST-MODIFIED:20260330T083735Z
UID:10004978-1782172800-1782259199@portal.pridi.com
SUMMARY:Rojstvo Janeza Krstnika: Ob kresi se dan obesi
DESCRIPTION:Ob kresi se dan obesi! 24. junija\, ko gorijo kresovi\, praznujemo rojstvo Janeza Krstnika.  \nV srednjem veku je bil praznik razumljen kot »poletni božič«. \n\nIz življenja …\n Sv. Janez Krstnik je neposredni Gospodov predhodnik\, poslan\, da mu pripravi pot. Jezusov prihod pozdravlja že v telesu svoje matere. \nJezusa krsti in Ga prvi prepozna in razglasi kot Odrešenika z besedami: »Glejte\, Božje Jagnje\, ki odvzema greh sveta.« S tem je bilo njegovo poslanstvo končano\, kar prepozna tudi sam\, ko pravi: »On mora rasti\, jaz pa se manjšati.« \nPri Janezu nas lahko »bode« v srce ta njegova ponižnost. Tako naj bi vsak kristjan kazal na Kristusa\, na »Resnično luč«\, in ne na sebe. Ko nam gori srce\, toploto in svetlobo v našem srcu začutijo tudi drugi. Tako Kristus\, duhovno Sonce vedno bolj raste tudi v bližnjih\, poganstvo se krči. \nTo simboliko izraža tudi postavitev njegovega rojstva na 24. junij\, ko se po pregovoru »ob kresi se dan obesi« dnevi začno krajšati. Smrti oziroma obglavljena Janeza Krstnika pa se spominjamo 29. avgusta na praznik mučeništva Janeza Krstnika. \n  \nZavetnik\nJe zavetnik krojačev\, tesarjev\, arhitektov\, zidarjev\, kmetov\, glasbenikov\, plesalcev\, pevcev\, vinske trte\, domačih živali\, abstinentov …; je priprošnjik karmeličanov\, maltežanov\, proti glavobolu\, strahu\, toči\, otroškim boleznim . \n  \nUpodobitve\nUmetniki Janeza Krstnika najpogosteje prikazujejo v obleki iz kož\, pogosto sta ob njem jagnje in napis »Ecce Agnus Dei – Glejte\, Božje Jagnje«; upodabljajo tudi\, kako krščuje Jezusa ali pa je njegovo obglavljeno glavo na pladnju. \n  \n  \nNa Isenheimskem oltarju je slikar na levi strani pod Jezusovim križem upodobil Marijo\, Jezusovega najljubšega učenca Janeza in Marijo Magdaleno. Na desni strani pa pokonci stoječega Janeza Krstnika z iztegnjenim prstom proti Križanemu in z lat. napisom: »On mora rasti\, jaz pa se manjšati«. Namenoma gre za časovno netočnost\, saj je bil Janez Krstnik obglavljen še preden so Jezusa križali. Slikar želi s tem poudariti vlogo Janeza Krstnika v pripravljanju poti obljubljenemu Odrešeniku. \nMatthias Grünewald. Isenheimski oltar. 16. st. Križanje.\n  \n  \nGlasba\nEno najbolj priljubljenih pesmi o Janezu Krstniku\, je napisal Pavel Diakon v 8. st. \n  \nOb kakšni priložnosti? \nKo so ga prosili naj gre blagoslovit svečo in je postal hripav. Spomnil se je\, da je imel podoben problem Zaharija v templju\, zato se je s himno obrnil na sv. Janeza Krstnika … Himna na sv. Janeza Krstnika (Pavel Diakon\, 8. st.) \n  \n\nDa bi slabotne moči tega služabnika \nmogle opevati tvoja čudovita dela\, \nuniči\, o sv. Janez\, krivdo\, \nki omadežuje moje ustnice. … \n\n  \nTa himna je postala tako priljubljena\, da so celo toni glasbene lestvice – Do\, Re\, Mi\, Fa\, So\, La\, Si – poimenovani po njej. V 11. st. jih je benediktinski menih Gvido iz Arezza poimenoval po prvih zlogih verzov prve kitice te himne (spremenil je le prvega: Ut v Do). \n  \n\nUt queant laxis resonare fibris  \nmira gestorum famuli tuorum\,  \nsolve polluti labii reatum\,    \nsancte Ioannes. … \n\n  \n   \nCerkve v Sloveniji\nSv. Janezu Krstniku je v Sloveniji posvečenih 86 cerkva ter osem kapel. \n  \nŽUPNIJSKE cerkve posvečene sv. Janezu Krstniku:\n\n\n\n\nŽUPNIJA (škofija)\n\n\n1.\nAjdovščina (KP škofija)\n\n\n2.\nČadram – Oplotnica (MB nadškofija)\n\n\n3.\nČepovan (KP škofija)\n\n\n4.\nDragatuš (NM škofija)\n\n\n5.\nHotedršica (LJ nadškofija)\n\n\n6.\nIdrija pri Bači (KP škofija)\n\n\n7.\nKočevska Reka (NM škofija)\n\n\n8.\nKovor (LJ nadškofija)\n\n\n9.\nLjubljana – Trnovo (LJ nadškofija)\n\n\n10.\nLjutomer (MS škofija)\n\n\n11.\nMaribor – Sv. Janez Krstnik (MB nadškofija)\n\n\n12.\nMatenja vas (KP škofija)\n\n\n13.\nMirna (NM škofija)\n\n\n14.\nOjstrica (MB nadškofija)\n\n\n15.\nPodsreda (CE škofija)\n\n\n16.\nPredloka (KP škofija)\n\n\n17.\nPreska (LJ nadškofija)\n\n\n18.\nRazbor pod Lisco (CE škofija)\n\n\n19.\nSela pri Šumberku (NM škofija)\n\n\n20.\nŠentjanž (NM škofija)\n\n\n21.\nŠentjanž na Vinski gori (CE škofija)\n\n\n22.\nŠkofja Loka – Suha (LJ nadškofija)\n\n\n23.\nŠt. Janž na Dravskem polju – Starše (MB nadškofija)\n\n\n24.\nŠt. Janž pri Dravogradu (MB nadškofija)\n\n\n25.\nTrata – Gorenja vas (LJ nadškofija)\n\n\n26.\nZasip (LJ nadškofija)\n\n\n\n\n\n\n\nPODRUŽNIČNE cerkve:\n\n\n\n\nŽUPNIJA (škofija)\nNASELJE s cerkvijo\n\n\n1.\nAdlešiči (NM škofija)\nTribuče (++)\n\n\n2.\nAmbrus (NM škofija)\nPrimča vas\n\n\n3.\nBela Cerkev (NM škofija)\nMali Vinji vrh\n\n\n4.\nBesnica (LJ nadškofija)\nSpodnja Besnica\n\n\n5.\nBloke (LJ nadškofija)\nStudeno\n\n\n6.\nBorovnica (LJ nadškofija)\nSabočevo\n\n\n7.\nBovec (KP škofija)\nKal\n\n\n8.\nBraslovče (CE škofija)\nLetuš\n\n\n9.\nBraslovče (CE škofija)\nDobrovlje\n\n\n10.\nBrezovica (LJ nadškofija)\nLog (++)\n\n\n11.\nBrusnice (NM škofija)\nGabrje (++)\n\n\n12.\nCerklje na Gorenjskem (LJ nadškofija)\nZgornji Brnik\n\n\n13.\nCerknica (LJ nadškofija)\nCerknica (++)\n\n\n14.\nCerkno (KP škofija)\nPlanina\n\n\n15.\nČrnomelj (NM škofija)\nPetrova vas (++)\n\n\n16.\nDobrova (LJ nadškofija)\nGabrje\n\n\n17.\nGrosuplje (LJ nadškofija)\nGatina (++)\n\n\n18.\nHotič (LJ nadškofija)\nVernek\n\n\n19.\nJelšane (KP škofija)\nSušak\n\n\n20.\nKnežak (KP škofija)\nBač\n\n\n21.\nKomen (KP škofija)\nVolčji Grad (++)\n\n\n22.\nKošana (KP škofija)\nStara Sušica\n\n\n23.\nKrka (NM škofija)\nLeščevje (++)\n\n\n24.\nLeskovec pri Krškem (NM škofija)\nDrnovo\n\n\n25.\nLjubljana – Črnuče (LJ nadškofija)\nNadgorica\n\n\n26.\nMetlika (NM škofija)\nGornja Lokvica\n\n\n27.\nMošnje (LJ nadškofija)\nSpodnji Otok\n\n\n28.\nMuta (MB nadškofija)\nSpodnja Muta\n\n\n29.\nOrmož (MB nadškofija)\nHum\n\n\n30.\nPodgraje (KP škofija)\nZabiče\n\n\n31.\nPolšnik (LJ nadškofija)\nMamolj\n\n\n32.\nPovir (KP škofija)\nŠtorje\n\n\n33.\nPrem (KP škofija)\nSmrje\n\n\n34.\nPrimskovo na Dolenjskem (LJ nadškofija)\nDolnji Vrh\n\n\n35.\nPtujska gora (MB nadškofija)\nHaloze – Janški Vrh\n\n\n36.\nRečica ob Savinji (CE škofija)\nPolje\n\n\n37.\nRibnica na Pohorju (MB nadškofija)\nJanževski Vrh\n\n\n38.\nRodik (KP škofija)\nPodgrad\n\n\n39.\nSelnica ob Dravi (MB nadškofija)\nJanževa gora\n\n\n40.\nSenovo (CE škofija)\nSenovo (++)\n\n\n41.\nSevnica (CE škofija)\nSpodnje Brezovo\n\n\n42.\nSinji vrh (NM škofija)\nSinji vrh (++)\n\n\n43.\nSlivnica pri Celju (CE škofija)\nSlivnica pri Celju\n\n\n44.\nSmlednik (LJ nadškofija)\nZbilje\n\n\n45.\nSrednja vas v Bohinju (LJ nadškofija)\nRibčev laz\n\n\n46.\nSv. Lovrenc nad Štorami (CE škofija)\nProžin\n\n\n47.\nSv. Štefan pri Žusmu (CE škofija)\nOrehovec\n\n\n48.\nŠebrelje (KP škofija)\nŠebrelje\n\n\n49.\nŠenčur (LJ nadškofija)\nLuže\n\n\n50.\nŠentvid pri Stični (LJ nadškofija)\nBukovica\n\n\n51.\nŠmartno ob Paki (CE škofija)\nGorenje (++)\n\n\n52.\nŠt. Peter – Otočec (NM škofija)\nMačkovec\n\n\n53.\nTomišelj (LJ nadškofija)\nPodkraj\n\n\n54.\nTrebnje (NM škofija)\nBreza\n\n\n55.\nVelike Lašče (LJ nadškofija)\nDvorska vas (++)\n\n\n56.\nVreme (KP škofija)\nPodgrad\n\n\n57.\nVuzenica (MB nadškofija)\nŠentjanž nad Dravčami\n\n\n58.\nZagorje (LJ nadškofija)\nVine\n\n\n59.\nZavrč (MB nadškofija)\nGorenjski Vrh\n\n\n60.\nŽiri (LJ nadškofija)\nGoropeke\n\n\n\n\n\n\n\n\nKAPELE:\n\n\n\n1.\nBogojina\nIvanci\n\n\n2.\nČrenšovci\nTrnje (++)\n\n\n3.\nIzola\nIzola\n\n\n4.\nLjutomer\nSpodnje Krapje\n\n\n5.\nPiran\nPiran – krstilnica\n\n\n6.\nTišina\nSodišinci\n\n\n7.\nTržič\nKofce\n\n\n8.\nVidem – Krško\nSremič\n\n\n\n\nGradiva:\n \n\nSv. Janez Krstnik (v ang.) – 3:35 min: https://www.youtube.com/watch?v=w3A-kI4Y3iI\n\n  \n \n\nPraznik rojstva Janeza Krstnika (v hr.) – 2:45 min: https://www.youtube.com/watch?v=Ty0vIUANwb4\n\n  \n \n\nIz FILMA – Odlomki o Janezu Krstniku (v ang.) – 9:14 min: https://www.youtube.com/watch?v=kBn-kY7xpz4\n\n  \n \n\nIz FILMA – Odlomek o poimenovanju Janeza Krstnika (v nem.) – 3:37 min: https://www.youtube.com/watch?v=ntuthq3Zulc\n\n  \nFoto: Zaslon filma \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/rojstvo-janeza-krstnika-poletni-bozic-2/2026-06-23/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/06/06.-24.-Rojstvo-Janeza-Krstnika1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260625
DTEND;VALUE=DATE:20260626
DTSTAMP:20260604T001110
CREATED:20200623T193522Z
LAST-MODIFIED:20260330T083908Z
UID:10004983-1782345600-1782431999@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Prosper iz Akvitanije: Zavetnik pesnikov\, učenec sv. Avguština
DESCRIPTION:Sv. Prosper iz Akvitanije je zavetnik pesnikov.  \n  \nIz življenja …\nSv. Prosper iz Akvitanije se je rodil okoli leta 390 v Akvitaniji v Galiji. \nBil je poročen\, vendar je v dogovoru z ženo postal menih v Marseillu. Navdušen je bil nad teološkim naukom sv. Avguština. Velja za enega izmed njegovih najmlajših učencev. \nVeliko truda je vložil v obrambo Avguštinovega nauka o milosti in svobodni človekovi volji. S prijateljem sv. Hilarijem je šel v Rim k papežu Celestinu I.\, da bi ta s svojim ugledom branil Avguštinov nauk\, kar je tudi storil\, in sicer tako\, da je poslal poslanico škofom v Galijo o velikih Avguštinovih zaslugah za utrditev pravega nauka. \nZadnja leta je posvetil predvsem pisanju teoloških in bibličnih del\, kronik in duhovne poezije. Njegovi spisi izdajajo človeka visoke kulture in izobrazbe. \nUmrl je leta 463. \n  \nUpodobitve\nUmetniki ga najpogosteje upodabljajo s tonzuro in knjigo. V baziliki sv. Klementa v Rimu je upodobljen na eni izmed fresk. \n  \nZavetnik\nJe zavetnik pesnikov. \n  \nGradiva:\n \n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-prosper-iz-akvitanije-ucenec-sv-avgustina/2026-06-25/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/06/06.-25.-Sv.-Prosper-iz-A.1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260626
DTEND;VALUE=DATE:20260627
DTSTAMP:20260604T001110
CREATED:20200625T084230Z
LAST-MODIFIED:20260330T084020Z
UID:10004988-1782432000-1782518399@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Jožefmarija Escriva: Svetnik našega časa\, ustanovitelj Opus Dei
DESCRIPTION:Sv. Jožefmarija Escriva de Balaguer je svetnik našega časa. \n  \nIz življenja …\nSv. Jožefmarija Escriva se je rodil leta 1902 v Barbastru v Španiji. Kmalu po prvi svetovni vojni\, leta 1920 je vstopil v semenišče v Zaragozi. Poleg teološkega študija je zaključil tudi študij kanonskega prava. Za duhovnika je bil posvečen leta 1925. Pastoralno je deloval v škofiji Zaragoza\, leta 1927 je odšel v Madrid. \nProučeval je svetost tako med laiki kot med duhovniki in v ta namen leta 1929 ustanovil Opus Dei. Namen te družbe je bil pomagati ljudem različnih socialnih slojev\, da bi v sebi izoblikovali čim popolnejšo krščansko podobo (svetost) v izvrševanju svojega poklicnega dela. \nTakoj po drugi svetovni vojni se je preselil v Rim ter skrbel za širitev Opus Dei po vsem svetu. Papež Janez Pavel II. je Opus Dei leta 1982 imenoval za osebno prelaturo. \nUmrl je 26. junija 1975 v Rimu. \nPapež Janez Pavel II. ga je leta 1992 razglasil za blaženega\, leta 2002 pa za svetega\, to je le 27 let po njegovi smrti. \n  \nOpus Dei\nDuhovnost te družbe je strogo laična: od vseh članov duhovniki zavzemajo le dva odstotka. Najvodilnejši v njej so redni člani; ki živijo skupno in so neporočeni. Neporočeni so tudi pridruženi člani\, ki pa živijo v lastnih družinah. Izredni člani družbe živijo svoje krščanstvo v zakonskem poklicu. Vsi njeni člani se trudijo svoje življenje oblikovati po idealih evangelija. \n  \nNjegovo delo “Pot”\nSv. Jožefmarija Escriva je napisal številna dela\, a njegovo glavno delo je Pot\, prevedeno v 42 jezikov. Nekaj njegovih misli: \n\nNaj tvoje življenje ne bo neplodno. Pusti sledi za sabo. Razsvetljuj z lučjo svoje vere in ljubezni.\nNe reci: “Sem pač takšen … tak je moj značaj.” To je v resnici znak šibkosti tvojega značaja.\nNaj bodo tvoja dejanja in besede takšne\, da bodo vsi\, ko te bodo videli ali slišali\, rekli: “Ta prebira življenje Jezusa Kristusa”.\nVztrajaj v molitvi. Molitev je vedno plodna.\n\n  \nGradiva: \n \n\nKdo je bil Jožefmarija Escriva? (v špan. – z ang. podnapisi) – 7:42 min: https://www.youtube.com/watch?v=5CC0bL9i1rg\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-jozefmarija-escriva-ustanovitelj-opus-dei/2026-06-26/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/06/06.-26.-sv.-Jožefmarija-Escriva1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260627
DTEND;VALUE=DATE:20260628
DTSTAMP:20260604T001110
CREATED:20250526T060707Z
LAST-MODIFIED:20250526T060707Z
UID:10004231-1782518400-1782604799@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveta Ema Krška: Prva slovenska svetnica?
DESCRIPTION:27. junij: Kneginjo sv. Emo so vseskozi častili še posebej Slovenci\, ki so organizirali velika romanja na njen grob\, kljub temu\, da še ni bila uradno razglašena za svetnico. Za svetnico jo je razglasil šele papež Pij XI. leta 1938. \nV celjski škofiji\, katere drugotna zavetnica je\, sta ji posvečeni dve cerkvi. \n  \nIz življenja …\nPo starem izročilu naj bi se sv. Ema rodila leta 983 v ugledni plemiški družini na gradu Pilštajn na Kozjanskem\, kjer so imeli njeni starši obsežna posestva. \nOkoli leta 1010 se je poročila z grofom Viljemom. Skupaj sta posedovala velika posestva po Koroškem\, Kranjskem in Štajerskem. Podpirala sta cerkev in dobro ljudi. Prva leta zakona sta preživela v ljubezni in veselju. Rodila sta se jima sinova. \nA življenje jima ni prizanašalo s trpljenjem. Eden od sinov je umrl že v otroških letih\, drugi sin pa je padel v boju. Ema je izgubila tudi moža\, trdih zgodovinskih poročil\, kdaj\, kje in kako je umrl pa ni. \nEma je ostala sama. Na svojem ogromnem posestvu je dala postaviti številne cerkve in župnije. Njena odpoved svetu je dosegla vrh v zidavi mogočne cerkve in ženskega benediktinskega samostana v Krki (na Koroškem)\, v katerem je živela do svoje smrti leta 1045. \nIzročilo pravi\, da so se gradbeni delavci samostana v Krki pritožili\, da niso prejeli dovolj plačila. Ema je prednje postavila mošnjiček z denarjem in jim rekla\, naj si sami vzamejo iz njega toliko\, kolikor si želijo. A zgrabili so prav toliko\, kolikor jim je dala prej sama\, vse drugo jim je zdrsnilo s prstov. \nNekaj let po njeni smrti je bil ta samostan ukinjen\, na njenem mestu pa ustanovljena Krška škofija\, ki ima zdaj sedež v Celovcu\, še vedno pa se imenuje krška. Mogočna cerkev stoji še danes. \nSv. Emo so vseskozi častili še zlasti Slovenci\, ki so organizirali množična romanja na njen grob\, kljub temu\, da še ni bila uradno razglašena za svetnico. Za blaženo je bila razglašena leta 1287\, za svetnico pa šele leta 1938. \n\nUpodobitve\nSv. Emo umetniki upodabljajo kot imenitno gospo z ustanovno listino\, vrtnico ali modelom cerkve. \n  \nZavetnica\nSv. Ema je zavetnica Koroške\, Krške škofije; k njej se zatekajo pri očesnih boleznih\, porodnice za srečen porod in tisti\, ki si želijo otrok. \n  \nCerkve na Slovenskem\nV celjski škofiji\, katere drugotna zavetnica je\, sta ji posvečeni dve cerkvi\, in sicer župnijska cerkev v kraju Sv. Ema ter pokopališka podružnična cerkev v kraju Kozje. \n\nGradiva:\n \n\nEmina pesem (v nem.) – 4:10 min: https://www.youtube.com/watch?v=8VJ5ypWShXc\n\n  \n \n\nSv. Ema (v nem.) – 20:59 min: https://www.youtube.com/watch?v=WAgQGrufwRo\n\n  \n \n\nSv. Ema – pesem (v nem.) – 2:04 min: https://www.youtube.com/watch?v=vo6ERHBYOSA\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-ema-krska-prva-slovenska-svetnica-2/2026-06-27/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/06/06.-27.-Sv.-Ema-Krška1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260628
DTEND;VALUE=DATE:20260629
DTSTAMP:20260604T001110
CREATED:20200627T064429Z
LAST-MODIFIED:20260330T084747Z
UID:10004993-1782604800-1782691199@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Irenej Lyonski: Luč zahodne Cerkve\, Oče katoliške dogmatike
DESCRIPTION:Sv. škof Irenej Lyonski je oče katoliške dogmatike.\n \n  \nIz življenja …\nSv. Irenej Lyonski se je rodil okoli 135 v Smirni v Mali Aziji (današnji Turčiji). Njegov glavni učitelj je bil sv. Polikarp\, škof v Smirni\, ki je bil učenec samega apostola sv. Janeza Evangelista. \nIrenej je zapustil svojo domovino in se preselil v Lyon v Franciji\, kjer je bila že v drugem stoletju živa krščanska skupnost. Tu je bil prezbiter škofa sv. Potina. Ko pa je ta leta 177 umrl mučeniške smrti\, ga je Irenej nasledil na škofovskem sedežu. Z vso vnemo se je posvetil širjenju vere. V Cerkvi je deloval miroljubno\, zlasti v času velike razprave o praznovanju velike noči. \nPo vsej verjetnosti je tudi Irenej umrl mučeniške smrti\, in sicer med letoma 202 in 203 v Lyonu. \nZa seboj je pustil več teoloških del\, v katerih razlaga vero Cerkve. Njegovo najbolj znano delo je Zoper krivoverstva v petih knjigah ter spis Razlaga apostolskega oznanjevanja. Zato ga nekateri imenujejo »oče katoliške dogmatike«\, »luč zahodne Cerkve« in ga častijo kot cerkvenega očeta. \n  \nZavetnik\nJe zavetnik škofije Lyon. \n  \nUpodobitve\nUmetniki ga upodabljajo kot škofa z zvitkom oziroma knjigo in palmo mučeništva. \n  \nGradiva:\n\nIrenej Lyonski\, Zoper krivoverstva\, Predavanje br. Mirana Špeliča OFM (v slov.)\n\n  \n \n\nIrenej Lyonski (v ang.) – 40:11 min: https://www.youtube.com/watch?v=1dxxjY7rFlw\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-irenej-lyonski-luc-zahodne-cerkve/2026-06-28/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/06/06.-28.-sv.-irenej-Lyonski-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260629
DTEND;VALUE=DATE:20260630
DTSTAMP:20260604T001110
CREATED:20200628T180027Z
LAST-MODIFIED:20260330T084935Z
UID:10004998-1782691200-1782777599@portal.pridi.com
SUMMARY:Sv. Peter in Pavel: Slovesni praznik
DESCRIPTION:Na današnji slovesni praznik se spominjamo sv. Petra\, ki ga je Kristus določil za skalo\, na kateri bo zidal svojo Cerkev in sv. Pavla\, ki je ponesel njegovo ime med pogane.  \nKljub temu\, da sta si bila sv. Peter Peter in Pavel po izobrazbi\, značaju in osebnosti zelo različna\, ju skupaj proslavljamo. Hvalospev tega praznika ju takole označuje: \nPeter je prvi izpovedal vero v Kristusa\, tvojega Sina\, \nPavel nam je globine te vere osvetlil. \nPeter je združil v prvo Cerkev ostanek izvoljenega ljudstva\, \nPavel pa je kot učitelj narodov oznanil evangelij odrešenja vsemu svetu. \nNa različne načine sta zbirala eno Kristusovo družino\, Cerkev. \nZato ju krščanski svet skupaj proslavlja in ju v nebesih druži skupni venec slave. \n \nCerkve v Sloveniji\nObema\, sv. Petru in Pavlu je pri nas posvečenih 23 cerkva in 2 kapeli\, kot je razvidno iz spodnjega seznama.  \n  \nŽUPNIJSKE CERKVE posvečene sv. Petru in Pavlu:\n\n\n\n\nŽUPNIJA (škofija)\n\n\n1.\nHotiza (MS škofija)\n\n\n2.\nLokovec (KP škofija)\n\n\n3.\nOsilnica (NM škofija)\n\n\n4.\nPtuj – Sv. Peter in Pavel (MB nadškofija)\n\n\n5.\nTinje (MB nadškofija)\n\n\n6.\nTomaj (KP škofija)\n\n\n7.\nVitanje (CE škofija)\n\n\n8.\nVrhpolje (LJ nadškofija)\n\n\n9.\nZagorje ob Savi (LJ nadškofija)\n\n\n10.\nZavodnje (CE škofija)\n\n\n\nPODRUŽNIČNE CERKVE posvečene sv. Petru in Pavlu:\n\n\n\n\nŽUPNIJA (škofija)\nNASELJE s cerkvijo\n\n\n1.\nCerknica (LJ nadškofija)\nDolenje Jezero\n\n\n2.\nČrmošnjice (NM škofija)\nTopli vrh\n\n\n3.\nGradno (KP škofija)\nNozno\n\n\n4.\nGrosuplje (LJ nadškofija)\nSlivnica (++)\n\n\n5.\nLivek (KP škofija)\nPerati\n\n\n6.\nMurska Sobota (MS škofija)\nLukačevci\n\n\n7.\nPodmelec (KP škofija)\nLoje\n\n\n8.\nPregarje (KP škofija)\nBrezovo Brdo\n\n\n9.\nStara Cerkev (NM škofija)\nGornje Ložine\n\n\n10.\nStara Cerkev (NM škofija)\nPugled\n\n\n11.\nStruge (LJ nadškofija)\nTisovec\n\n\n12.\nSv. Križ – Podbočje (NM škofija)\nVeliko Mraševo\n\n\n13.\nŠmarje pri Kopru (KP škofija)\nGažon\n\n\n\n\nKAPELE:\n\n\n\n\n1.\nBeltinci (MS škofija)\nLipovci\n\n\n2.\nStopiče (NM škofija)\nBrezovica\n\n\n\n\nSv. Peter: Prvi papež\nSv. Peter je eden od dvanajsterih apostolov in prvi papež. \nBil je ribič z imenom Simon Jonov sin\, doma v ribiški vasi Betsajdi onstran Genezareškega jezera. Bil je poročen\, saj evangelisti omenjajo njegovo taščo. Nekega dne\, ko je z bratom Andrejem lovil ribe\, je k njima pristopil Jezus in ju povabil: »Hodita za menoj in naredil vaju bom za ribiča ljudi!« Jezus mu je dal vzdevek Skala (gr. Kefa\, lat. Petrus)\, kar se prevaja Peter (Jn 1\,42)\, s čimer je označil njegovo vodilno vlogo v Cerkvi. Peter je bil priča vsem posebnim dogodkom v Jezusovem življenju; nastopal je z nesporno avtoriteto kot predstavnik dvanajsterih apostolov. Ko je Peter Jezusa v Cezareji Filipovi priznal kot Mesija\, Sina živega Boga\, mu je Jezus obljubil: »Ti si Peter (Skala) in na to skalo bom sezidal svojo Cerkev … Dal ti bom ključe nebeškega kraljestva« (Mt 16\,16-19). Predvsem na tej osnovi in na Jezusovem povabilu\, naj pase njegove ovce in utrdi svoje brate (Jn 21\,15-17; Lk 22\,32)\, temelji pravica rimskih škofov\, da vodijo katoliško Cerkev kot papeži. \nPeter je bil sicer po značaju viharen; svojega učitelja je v času stiske kar trikrat zatajil in se nato kesal … \nV Rim je prišel leta 43\, potem ko je v Jeruzalemu skupaj z bratom Jakobom že vodil apostolsko Cerkev v Jeruzalemu in opravil več misijonskih potovanj. V Rimu je bil pod cesarjem Neronom okrog leta 64 križan z glavo navzdol. Nad njegovim grobom se dviga bazilika sv. Petra v Rimu. \nCerkev obhaja 22. februarja še praznik sedež apostola Petra. \n\nUpodobitve\nUmetniki ga običajno upodabljajo s ključi nebeškega kraljestva in knjigo v rokah; z narobe obrnjenim križem; redko s petelinom. \n\nZavetnik\nJe zavetnik Cerkve\, Rima\, papežev\, pekov\, mesarjev\, ribičev\, mizarjev\, urarjev\, čolnarjev\, zidarjev\, spovednikov\, spokornikov\, devic\, pomočnik proti kačinim ugrizom\, vročini … in vremenski zavetnik. \n\nCerkve v Sloveniji\nPri nas je samo sv. Petru posvečenih 24 župnijskih cerkva\, 38 podružničnih cerkva in 6 kapel\, kot je razvidno iz spodnjega podrobnejšega seznama. \nŽUPNIJSKE CERKVE posvečene sv. Petru:\n\n\n\n\nŽUPNIJA (škofija)\n\n\n1.\nBlagovica (LJ nadškofija)\n\n\n2.\nBočna (CE škofija)\n\n\n3.\nBuče (CE škofija)\n\n\n4.\nČrnomelj (NM škofija)\n\n\n5.\nGornja Radgona (MS škofija)\n\n\n6.\nKlanec (KP škofija)\n\n\n7.\nKomenda (LJ nadškofija)\n\n\n8.\nLjubljana – Sv. Peter (LJ nadškofija)\n\n\n9.\nNaklo (LJ nadškofija)\n\n\n10.\nPivka (KP škofija)\n\n\n11.\nPovir (KP škofija)\n\n\n12.\nPreddvor (LJ nadškofija)\n\n\n13.\nRadeče (LJ nadškofija)\n\n\n14.\nRadovljica (LJ nadškofija)\n\n\n15.\nSelca (LJ nadškofija)\n\n\n16.\nSv. Peter na Kristan vrhu (CE škofija)\n\n\n17.\nSv. Peter na Kronski gori (MB nadškofija)\n\n\n18.\nSv. Peter pod Svetimi gorami (CE škofija)\n\n\n19.\nSv. Peter pri Mariboru (MB škofija)\n\n\n20.\nŠempeter pri Gorici (KP škofija)\n\n\n21.\nŠempeter v Savinjski dolini (CE škofija)\n\n\n22.\nŠt. Peter – Otočec (NM škofija)\n\n\n23.\nTemnica (KP škofija)\n\n\n24.\nŽiče (MB nadškofija)\n\n\n\nPODRUŽNIČNE CERKVE posvečene sv. Petru:\n\n\n\n\nŽUPNIJA (škofija)\nNASELJE s cerkvijo\n\n\n1.\nAmbrus (NM škofija)\nKamni vrh\n\n\n2.\nBegunje na Gorenjskem (LJ škofija)\nGora nad Poljčami\n\n\n3.\nBloke (LJ nadškofija)\nStudenec\n\n\n4.\nBrestanica (CE škofija)\nBrestanica  (++)\n\n\n5.\nBrezovica (KP škofija)\nOdolina\n\n\n6.\nČatež ob Savi (NM škofija)\nStankovo\n\n\n7.\nDobrnič (NM škofija)\nKorita\n\n\n8.\nDolenja vas (LJ nadškofija)\nPrigorica (++)\n\n\n9.\nDragatuš (NM škofija)\nZapudje (++)\n\n\n10.\nHrenovice (KP škofija)\nGoriče\n\n\n11.\nKamnik (LJ nadškofija)\nKamniške planine\n\n\n12.\nKočevje (NM škofija)\nSrednja Bukova gora – porušena\n\n\n13.\nKošana (KP škofija)\nVolče\n\n\n14.\nKrkavče (KP škofija)\nSv. Peter\n\n\n15.\nKrkavče (KP škofija)\nSv. Duh\n\n\n16.\nMetlika (NM škofija)\nDrašiči\n\n\n17.\nMirna (NM škofija)\nŽunovec\n\n\n18.\nMuta (MB nadškofija)\nRibičje\n\n\n19.\nOsek (KP škofija)\nVitovlje\n\n\n20.\nPolhov Gradec (LJ nadškofija)\nDvor\n\n\n21.\nPrimskovo na Dolenjskem (NM škofija)\nPrimskovo na Dolenjskem\n\n\n22.\nPrimskovo na Dolenjskem (NM škofija)\nJežni Vrh\n\n\n23.\nRaka (NM škofija)\nKoritnica\n\n\n24.\nRočinj (KP škofija)\nSv. Peter\n\n\n25.\nSora (LJ nadškofija)\nLadja\n\n\n26.\nStari trg pri Ložu (LJ nadškofija)\nLož\n\n\n27.\nSv. Jakob ob Savi (LJ nadškofija)\nPšata (++)\n\n\n28.\nSv. Rupert nad Laškim (CE škofija)\nOlešče\n\n\n29.\nSveta gora (LJ nadškofija)\nGolče\n\n\n30.\nšentrupert (NM škofija)\nžunovec\n\n\n31.\nŠentvid pri Stični (LJ nadškofija)\nDob\n\n\n32.\nŠkofja Loka (LJ nadškofija)\nBodovlje\n\n\n33.\nŠmartno pri Litiji (LJ nadškofija)\nVintarjevec\n\n\n34.\nTolmin (KP škofija)\nZatolmin\n\n\n35.\nTrebelno (NM škofija)\nGorenji Mokronog\n\n\n36.\nTrebnje (NM škofija)\nJezero\n\n\n37.\nVipavski križ (KP škofija)\nDobravlje\n\n\n38.\nŽelimlje (LJ nadškofija)\nVrh\n\n\n\n\nKAPELE:\n\n\n\n\n1.\nGrgar (KP škofija)\nGrgar (++)\n\n\n2.\nIlirska Bistrica  (KP škofija)\nIlirska Bistrica  (++)\n\n\n3.\nKranj – Šmartin (LJ nadškofija)\nŠempetrska graščina\n\n\n4.\nPečarovci (MS škofija)\nŠalamenci\n\n\n5.\nPiran (KP škofija)\nPiran\n\n\n6.\nStara Cerkev (NM škofija)\nMlaka\n\n\n\n\nSv. Pavel: Pisec hvalnice ljubezni\nJe teolog in mučenec\, ki je napisal trinajst novozaveznih pisem. \nRodil se je v Tarzu v Mali Aziji (današnji Turčiji) z imenom Savel. Preganjal\, mučil in pobijal je kristjane in bil prisoten pri umoru prvega krščanskega mučenca sv. Štefana. \nDogodek v Damasku pa je radikalno spremenil njegovo življenjsko pot. Po tem videnju Vstalega Gospoda je iz preganjalca Kristusa postal apostol. Iz Savla je postal Pavel. Vstali Gospod ga je vprašal za razlog njegovega početja: »Savel\, Savel! Zakaj me preganjaš?« (Apd 9\,4). Pavel je padel na tla. Ko se je postali na noge\, ni videl ničesar\, postal je slep. Pavel je po spreobrnjenju in daljši notranji in zunanji pripravi na svoje poslanstvo evangelij neustrašno ponesel poganskim ljudstvom. Zavedal se je\, da ga je Kristus poklical za apostola. Odtlej ga pri širjenju Božjega kraljestva ni moglo nič ustaviti. \nNapisal je več pisem\, ki so postala del Svetega pisma Nove zaveze. Najbolj znana je prav gotovo hvalnica ljubezni (1 Kor 13). \nŽivljenje je končal v Rimu v času Neronovega preganjanja kristjanov\, okoli leta 67. Obsodili so ga na smrt z obglavljenjem\, in zaradi česar je običajno upodobljen z mečem v roki. \nCerkev obhaja 25. januarja še praznik spreobrnitve apostola Pavla. \n\nUpodobitve\nUmetniki ga najpogosteje upodabljajo s knjigo in mečem v rokah. \n\nZavetnik\nZa zavetnik katoliškega tiska\, delavcev\, teologov\, pastirjev\, izdelovalcev šotorov\, tkalcev\, misijonarjev\, škofov\, izdelovalcev šotorov\, Malte\, mesta Rima in številnih mest po svetu. K njemu se zatekajo za dež in rodovitnost polj. \n\nGradiva:\n \n\nPraznik sv. Petra in Pavla (v hr.) – 4:22 min: https://www.youtube.com/watch?v=9DNOjzGA5_M\n\n  \n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-peter-in-pavel-slovesni-praznik/2026-06-29/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/06/06.-29.-Sv.-Peter-in-Pavel1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260630
DTEND;VALUE=DATE:20260701
DTSTAMP:20260604T001110
CREATED:20200629T073157Z
LAST-MODIFIED:20260330T085040Z
UID:10005003-1782777600-1782863999@portal.pridi.com
SUMMARY:Prvi sv. mučenci rimske Cerkve: Učenci apostolov
DESCRIPTION:Prvi sv. mučenci rimske Cerkve so bili umorjeni leta 64. Vsi so bili učenci apostolov. Zakaj so bili mučeni? \nCesar Neron je dal zažgati nekaj četrti Rima\, da bi mu bilo v navdih pri ustvarjanju poezije. Ker pa je s tem razjezil Rimljane\, se je cesar ustrašil in krivdo za požar zvalil na kristjane. Nedolžno umorjenih je bilo mnogo kristjanov rimske Cerkve\, o čemer poročata konec 1. stoletja rimski pisec Tacit v svojih Analih (v tej knjigi obravnava različne dogodke iz rimske zgodovine) in papež sv. Klemen Rimski v svojem Klemenovem pismu Korinčanom. \nPoročata\, da so bili umorjeni na različne načine: razpeli so jih na križ\, obešeni\, vrženi v arene pred divje zveri\, v ogenj … \nČeščenje prvih mučencev rimske Cerkve se je razvilo vzporedno s češčenjem sv. Petra in Pavla. \n  \nGradiva:\n \nPrvi mučenci rimske Cerkve (v hr.) – 2:16 min: https://www.youtube.com/watch?v=MsPY676C_bQ \n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/prvi-mucenci-rimske-cerkve-ucenci-apostolov/2026-06-30/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/06/06.-30.-Prvi-mučenci-rimske-Cerkve-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260701
DTEND;VALUE=DATE:20260702
DTSTAMP:20260604T001110
CREATED:20200629T085215Z
LAST-MODIFIED:20260330T085608Z
UID:10005008-1782864000-1782950399@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveta Estera: Rešiteljica Judov
DESCRIPTION:Svetopisemska žena sv. Estera je zgled\, kako se lahko tudi politična vprašanja rešujejo z molitvijo. \n  \nIz življenja …\nEsterina knjiga opisuje razmere Judov v perzijski državi v 5. stoletju pred Kristusom\, torej v času kralja Ahasvera (Kserksa I.\, ki je vladal od 486 do 465 pred Kr.). Perzijski kralj se je poročil z lepo Estero\, ki jo je v judovski veri in tradiciji vzgojil Mordohaj. Ker je grozila je nevarnost uničenja Judov v Perziji\, Mordohaj prosi kraljico Estero\, naj gre h kralju\, da se to ne zgodi. \nEstera je molila in prosila\, da bi Gospod blagoslovil njeno posredovanje pri kralju. Bila je uslišana in Judje so se rešili. \nV spomin na to rešite Judje vsako leto obhajajo praznik purim\, ki ga praznujejo v mesecu adarju\, to je februarju-marcu. \n  \nGradiva:\n \n\nSv. Estera (v hr.) – 2:26 min: https://www.youtube.com/watch?v=LyNxcsdmJJw\n\n  \n \n\nBiblična zgodba o Esteri – napovednik (v ang.) – 1 min: https://www.youtube.com/watch?v=TV67YyWvfMc\n\n  \n \n\nKraljica Estera (v ang.) – 36:19 min: https://www.youtube.com/watch?v=ATuRZ2925a4\n\n  \n \n\nBiblična zgodba o Esteri – ZA OTROKE (v ang.) – 20:00 min: https://www.youtube.com/watch?v=SaS_ePAjCvk\n\n  \n \n\nZgodba o Esteri – RISANKA (v ang.) – 19:02 min: https://www.youtube.com/watch?v=Ssj3MR2XaV4\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-estera-resila-jude/2026-07-01/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/06/07.-01.-Sv.-Estera1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260703
DTEND;VALUE=DATE:20260704
DTSTAMP:20260604T001110
CREATED:20200702T121841Z
LAST-MODIFIED:20260330T085756Z
UID:10005014-1783036800-1783123199@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Tomaž: Ali je res neverni?
DESCRIPTION:V splošni pogovorni rabi pravimo človeku\, ki je pretirano skeptičen: »neverni Tomaž«. Zakaj Tomaž? \n  \nIz življenja …\nSveti Tomaž je bil eden izmed apostolov\, ki drugim apostolom ni verjel\, ko so mu pripovedovali o srečanju z Vstalim Gospodom. Rekel je\, da bo verjel v Jezusovo vstajenje\, samo če se bo lahko dotaknil njegovih ran. Osem dni kasneje\, ko se je Jezus zopet prikazal učencem\, je Tomaža povabil\, naj se s prstom dotakne njegovih ran. Tomaž se je tedaj odzval z najlepšo veroizpovedjo Nove zaveze: »Moj Gospod in moj Bog« (Jn 20\,28). \nTedaj je Tomaž začel verjeti v Jezusovo vstajenje\, Jezus pa ga je blago pokaral\, ker je šele po dokazu začel verovati in blagroval tiste\, ki niso videli\, pa so verovali. \nJe imel Tomaž manjšo vero od ostalih apostolov? Ali niso vsi apostoli na velikonočno jutro zavrnili sporočila Marije Magdalene o vstajenju? (Mr 16\,11) V uri prvega srečanja z apostoli\, med katerimi pa ni bilo Tomaža\, jim je Jezus dal otipljiv dokaz\, ki ga je kasneje zahteval tudi on. V tej luči na »dvomečega« Tomaža ne moremo gledati kot v veri slabotnejšega\, temveč kot zglednega apostola. Imel je pogum\, da je svojo negotovost izrazil pred vsemi. \nKmalu po Jezusovem vnebohodu se je Tomaž odpravil proti Vzhodu. Viri iz prvih stoletjih pravijo\, da je prišel celo do Indije\, kjer je pretrpel mučeniško smrt s sulico ali z mečem. \nLegenda pravi\, da naj bi se srečal celo s sv. Tremi kralji\, jih krstil in postavil za škofe. \n  \nUpodobitve\nUmetniki ga najpogosteje upodabljajo\, kako se dotika Jezusovih poveličanih ran\, s knjigo\, sulico ali mečem\, kelihom oz. kamni. \n  \nZavetnik\nJe zavetnik arhitektov\, gradbenikov\, mizarjev in teologov; priprošnjik proti  bolečninam v hrbtu in za dobro poroko. Med drugim je tudi zavetnik Vatikana. \n  \nCerkve v Sloveniji\nPri nas je svetemu Tomažu posvečenih 35 cerkva (6 župnijskih\, 29 podružničnih) in ena kapela. \n  \nŽUPNIJSKE CERKVE posvečene sv. Tomažu:\n\n\n\nŠt.\nŽUPNIJA (Škofija)\n\n\n1.\nKrašnja (LJ nadškofija)\n\n\n2.\nLjubljana – Zadobrova (LJ nadškofija)\n\n\n3.\nNovaki (KP škofija)\n\n\n4.\nPliskovica (KP škofija)\n\n\n5.\nStomaž (KP škofija)\n\n\n6.\nSv. Tomaž pri Ormožu (MB nadškofija)\n\n\n\nPODRUŽNIČNE cerkve posvečene sv. Tomažu:\n\n\n\nŠt.\nŽUPNIJA (Škofija)\nNASELJE s cerkvijo\n\n\n1.\nBegunje pri Cerknici (LJ nadškofija)\nTopol\n\n\n2.\nDraga (KP škofija)\nVrhpolje\n\n\n3.\nDragatuš (NM škofija)\nTanča gora (++)\n\n\n4.\nHinje (NM škofija)\nVrh pri Hinjah\n\n\n5.\nIvančna Gorica (LJ nadškofija)\nSpodnja Draga\n\n\n6.\nKal nad Kanalom (KP škofija)\nKoprivišče\n\n\n7.\nKobarid (KP škofija)\nIdrsko\n\n\n8.\nKranj – Šmartin (LJ nadškofija)\nZgornje Bitnje (++)\n\n\n9.\nLedine (KP škofija)\nVrsnik\n\n\n10.\nLjubljana – Zadobrova (LJ nadškofija)\nZadobrova\n\n\n11.\nOvsiše (LJ nadškofija)\nČešnjica\n\n\n12.\nPirniče (LJ nadškofija)\nZgornje Pirniče\n\n\n13.\nPredoslje (LJ nadškofija)\nBritof\n\n\n14.\nPreserje (LJ nadškofija)\nPlaninica\n\n\n15.\nRateče – Planica (LJ nadškofija)\nRateče (++)\n\n\n16.\nSelca (LJ nadškofija)\nPraprotno\n\n\n17.\nStari trg pri Ložu (LJ nadškofija)\nVrh\n\n\n18.\nŠentjernej (NM škofija)\nGornja Stara vas\n\n\n19.\nŠkocjan pri Novem mestu (NM škofija)\nVelike Poljane (++)\n\n\n20.\nŠkofja Loka (LJ nadškofija)\nBrode\n\n\n21.\nŠmarje pri Jelšah (CE škofija)\nBrecljevo\n\n\n22.\nŠmartno pri Slovenjem Gradcu (MB nadškofija)\nTomaška vas\n\n\n23.\nŠmartno v Tuhinju (LJ nadškofija)\nLoke\n\n\n24.\nVavta vas (NM škofija)\nGorenja Straža\n\n\n25.\nVelike Poljane (LJ nadškofija)\nVelike Poljane (++)\n\n\n26.\nVojnik (CE škofija)\nSv. Tomaž\n\n\n27.\nVrabče (KP škofija)\nStomaž\n\n\n28.\nVreme (KP škofija)\nFamlje\n\n\n29.\nŽiri (LJ nadškofija)\nVrsnik\n\n\n\nKAPELA: \n\n\n\n\n1.\nKoper – stolna župnija Marijinega Vnebovzetja\nKoper\n\n\n\n  \n  \n\nMed drugimi apostoli\, Tomaž\, si znan posebno ti …\nMed drugimi apostoli\, \nTomaž\, si znan posebno ti\, \nzato naj danes te slavi \nta pesem z vso ljubeznijo. \n  \nLjubezen je nagnila te\, \nda nisi bratom le verjel\, \nko videli so Jezusa: \nzahteval si od njih dokaz. \n  \nKo pa dotaknil si se ran\, \npoln vere zgrudiš se na tla\, \npobožno počastiš Boga: \ntako je vera zmagala. \n  \nZa nas\, ki nismo videli\, \nje tvoja vera vir moči\, \npomaga nam\, da Kristusa \nše z večjim ognjem ljubimo. \n  \nSlavimo Kristusa\, Boga\, \nki naj nakloni tudi nam\, \nda živa vera nas navda \nin nas privede v sveti raj. Amen. \n(Vir: BM 1297)\n\n  \nGradiva:\n \n\nFILMSKI ODLOMKI s Tomažem v Bibliji (v ang.) – 2:29 min: https://www.youtube.com/watch?v=F8o4TrIA76U\n\n  \n \n\nSv. Tomaž (v hr.) – 3:44 min: https://laudato.tv/emisije/katolicki-kalendar/katolicki-kalendar-3-7-2018-sveti-toma-apostol/\n\n  \n \n\nSv. Tomaž (v ang.) – 3:20 min: https://www.youtube.com/watch?v=r4PFnbeV5Hc\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-tomaz-neverni-tomaz/2026-07-03/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/07/07.-03.-Sv.-Tomaž1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260704
DTEND;VALUE=DATE:20260705
DTSTAMP:20260604T001110
CREATED:20200630T085438Z
LAST-MODIFIED:20260330T085858Z
UID:10005019-1783123200-1783209599@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveta Elizabeta Portugalska: Mati ubogih
DESCRIPTION:Sv. Elizabeta nas uči\, da moramo tam\, kjer je prepad med ljudmi\, graditi mostove\, biti mirovniki. Uči nas tudi\, da moramo pomagati ubogim ljudem. \n  \nIz življenja …\nSv. Elizabeta je hči aragonskega kralja. Pri dvanajstih letih so jo iz političnih koristi poročili s portugalskim kraljem Dionizijem. Ob svojem nezvestem možu je veliko pretrpela\, a je zanj veliko molila\, tako da se je na koncu popolnoma spreobrnil in skesano umrl. Miroljubno je delovala v konfliktih med kraljem Dionizijem in sinom Alfonzom. \nKot vdova se je z večjo vnemo lotila dobrih del v korist revnih in bolnih. Postala je Frančiškova tretjerednica in se tik pred smrtjo pridružila sestram klarisam. Umrla je leta 1336. \nNjeno telo je v Coimbri\, kamor še danes prihajajo številni romarji. \n  \nGradiva:\n \n\nSv. Elizabeta Portugalska (v hr.) – 2:37 min: https://www.youtube.com/watch?v=FTxegN_FhcI\n\n  \n \n\nSv. Elizabeta Portugalska (v ang.) – 2:00 min: https://www.youtube.com/watch?v=NpOfLo_Q_iE\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-elizabeta-portugalska-mati-ubogih/2026-07-04/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/06/07.-04.-Sv.-Elizabeta-Portugalska1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260705
DTEND;VALUE=DATE:20260706
DTSTAMP:20260604T001110
CREATED:20200703T124720Z
LAST-MODIFIED:20260330T085957Z
UID:10005024-1783209600-1783295999@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveta Ciril in Metod: Slovanska apostola\, sozavetnika Evrope
DESCRIPTION:Brata sv. Ciril in Metod sta sozavetnika Evrope. Pravimo jima “Slovanska apostola”. \n  \nIz življenja …\nSv. Ciril in Metod sta bila rodna brata\, po rodu Grka\, doma iz Soluna. Zaradi druženja s Slovani\, ki jih ni bilo malo v bližini njunega rojstnega kraja\, sta dobro obvladala tudi slovanski jezik. \nOba je med Slovane v Panoniji poslal bizantinski cesar Mihael\, in sicer na povabilo moravskega kneza Rastislava\, naj se mu pošlje misijonarjev\, veščih slovanskega jezika za evangelizacijo Slovanov. Brata sta prevedla v slovanski jezik najpotrebnejše bogoslužne knjige ter tako postavila temelje slovanski krščanski kulturi. Upravičeno ve­ljata za začetnika književnosti številnih slovanskih narodov. Veselo sta prišla na Moravsko kot navadna misijonarja. Kljub nasprotovanjem nekaterih\, je evangelizacija hitro napredovala. Misijonsko delo je vodil mlajši brat Ciril\, rojen leta 826\, s krstnim imenom Konstanstin. Starejši Metod\, rojen leta 812\, pa je bil njegov sodelavec. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nCiril je umrl v Rimu leta 869\, Metod pa med Slovani leta 885. Slovani smo bili evangelizirani zahvaljujoč tema dvema svetima bratoma\, zato jima pravimo tudi “slovanska apostola”. \nSv. Ciril in Metod sta glavna zavetnika ljubljanske nadškofije in druga zavetnika mariborske škofije. Metod je glavni zavetnik murskosoboške škofije. \n  \nGradiva:\n \n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-ciril-in-metod-sozavetnika-evrope/2026-07-05/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/07/sv.-Ciril-in-Metod-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260706
DTEND;VALUE=DATE:20260707
DTSTAMP:20260604T001110
CREATED:20200704T180201Z
LAST-MODIFIED:20260330T090059Z
UID:10005029-1783296000-1783382399@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveta Marija Goretti: Umrla dvanajstletna\, njen morilec se spreobrne
DESCRIPTION:Marija Goretti  sodi med najmlajše svetnike. Umrla je stara komaj dvanajst let\, ko je branila svoje devištvo. \n  \nIz življenja …\nMarija se je rodila leta 1890 v Corinaldu blizu obale Jadranskega morja. S trebuhom za kruhom se je družina Goretti preselila v okolico mesta Nettuno\, kjer je oče čez eno leto umrl za malarijo. Mati vdova je skrbela za šest otrok\, od katerih je bila Marija najstarejša. Bila je globoko verna\, pogosto z rožnim vencem v rokah. Ko je mama garala na polju\, je Marija prevzela gospodinjska dela. Sosedje so govorili\, da je »angelski otrok« in jo drugim postavljali za zgled. \nPogosto jo je nadlegoval šestnajstletni Aleksander Serenelli\, sin pijanega zakupnika\, pri katerem so stanovali\, a Marija je pred mamo molčala\, ker je ni želela obremenjevati s tem. Usodnega 5. julija 1902 jo je hotel posiliti. Ker se mu je upirala\, jo je z nožem štirinajstkrat zabodel\, nato pa pustil v mlaki krvi ter pobegnil. Naslednjega dne je v bolnišnici umrla. Še nezavestna je ponavljala: »Nikar\, Aleksander! To je greh. Prišel boš v pekel.« \nPapež Pij XII. jo je leta 1950 razglasil za svetnico. Pri tej razglasitvi je bil prisoten tudi njen morilec Aleksander\, ki sprva svojega dejanja ni obžaloval. (Obsojen je bil na trideset let prisilnega dela.) Šele čez nekaj let\, ko mu je Marija Goretti v prikazanju dala cvetje\, se je spreobrnil in po predčasnem izpustu vstopil h kapucinom. Marijo je imenoval »moj angel varuh«. \n  \nUpodobitve\nSv. Marijo Goretti umetniki najpogosteje upodabljajo kot lepo deklico s cvetjem v rokah. \n  \nCerkve v Sloveniji\n\nPri nas je sv. Mariji Goretti posvečena župnijska cerkev v župniji Tržič – Bistrica. \n  \nGradiva:\n \n\nSv. Marija Goretti (v hr.) – 3:09 min: https://www.youtube.com/watch?v=1lTBBH495ts\n\n  \n \n\nSv. Marija Goretti (v ang.) – 3:58 min: https://www.youtube.com/watch?v=Zh6NS7FTrfA\n\n  \n \n\nMarija Goretti (v špan.) – 6:06 min: https://www.youtube.com/watch?v=Z1zIvGi91Og\n\n  \n\nFILM Nebeška lilija\, o sv. Mariji Goretti (v slov.) – https://hi-in.facebook.com/z.marijegoretti.2/videos/premiera-filma-nebe%C5%A1ka-lilija-o-sv-mariji/2805041899733870/\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-marija-goretti-njen-morilec-se-je-spreobrnil/2026-07-06/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/07/07.-06.-Sv.-Marija-Goretti1a.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260707
DTEND;VALUE=DATE:20260708
DTSTAMP:20260604T001110
CREATED:20200706T081715Z
LAST-MODIFIED:20260330T090208Z
UID:10005034-1783382400-1783468799@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Vilibald: Prvi angleški romar v Palestino?
DESCRIPTION:Ob prebivanju življenjepisa svetnikov odkrijemo primere\, ko je iz ene družine izšlo več svetnikov. \nIn danes obhajamo god enega takega svetnika. Gre za sv. Vilibalda\, ki se je rodil okoli leta 700 v Angliji v verni družini\, v kateri so svetništvo dosegli oče sv. Rihard\, brat sv. Vunibald in sestra sv. Valburga\, in sicer zaradi apostolskega dela na evropski celini v 8. stoletju. V sorodu so bil s sv. Bonifacijem (t. i. »apostolom Nemčije«). \n  \nIz življenja …\nStarša sta Vilibalda\, svojega prvorojenca\, že kot triletnega dečka zaobljubila Bogu. Tedaj je namreč hudo zbolel. Petletnega sta ga poslala v samostan Waltham\, v katerem je prejel dobro izobrazbo. \nPri dvajsetih letih je skupaj z bratom in očetom poromal v Rim. Oče je med potjo umrl\, Vilibald pa je po dveh letih in pol poromal v Jezusovo domovino\, kjer je ostal tri leta. Velja za prvega znanega angleškega romarja v Palestino. Njegov potopis je zelo dragocen. \nNato se je vrnil v Italijo\, kjer ga je sprejel papež Gregorij III.\, ki mu je izrazil željo sorodnika sv. Bonifacija\, da bi prišel misijonarit v Nemčijo. \nLeta 740 ga je sv. Bonifacij v Eichstättu posvetil v škofa. Škof je bil skoraj pol stoletja in umrl v visoki starosti\, leta 787. Njegove relikvije so v Eichstättu. \n  \nUpodabljanje\nUmetniki ga upodabljajo kot škofa\, z benediktinskim pravilom\, dvema puščicama. \n  \nGradiva:\n \n\nKdo je bil pravzaprav sv. Vilibald? (v nem) – 4:09 min: https://www.youtube.com/watch?v=dELKX8cL5oU\n\n  \n \n\nVilibald iz Eichstätta (v nem.) – 2:42 min: https://www.youtube.com/watch?v=-x9qIVIiG_E\n\n  \n \n\nPo stopinjah sv. Vilibalda – romanje v južno Anglijo (v nem.) – 4:45 min: https://www.youtube.com/watch?v=pBYHtDAfhEY\n\n  \nFoto: Zajem zaslona \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-vilibald-prvi-angleski-romar-v-palestino/2026-07-07/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/07/07.-07.-Sv.-Vilibald-in-sedanji-škof-Eichstatt1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260708
DTEND;VALUE=DATE:20260709
DTSTAMP:20260604T001110
CREATED:20200706T094412Z
LAST-MODIFIED:20260330T090310Z
UID:10005039-1783468800-1783555199@portal.pridi.com
SUMMARY:Sv. Akvila in Priscila: Sodelavca apostola Pavla\, prva sveta zakonca?
DESCRIPTION:Sv. Akvila in Priscila sta bila sodelavca sv. Pavla\, apostola narodov. Ta je v svojih pismih pustil trajen spomin nanju. \n. \nIz življenja …\nSv. Akvila in Priscila sta bila zakonca.  Bila sta Juda\, ki sta postala zelo goreča kristjana. Zaradi tega sta bila zelo ljuba sv. Pavlu. Sveto pismo Nove zaveze jih omenja na več mestih\, zlasti Apostolska dela (18\,2-3) in Pavel v Pismu Rimljanom (16\,3-4). \nEkseget Teofilo Garcia de Orbiso meni\, da sta bila kristjana že pred prvim srečanjem s sv. Pavlom v Korintu. Pavel je pri njiju prebil eno leto in pol. Skupaj s sv. Pavlom sta odpotovala v Efez\, kjer sta tudi ostala. Tu sta se poleg svoje obrti in trgovine goreče posvečala tudi apostolatu. Pavel se ju v pismih pogosto spominja s hvaležnostjo. \n  \nGradiva:\n \n\nSv. Priscila in Akvila (v ang.) – 1:54 min: https://www.youtube.com/watch?v=2SVmAHEY3bg\n\n  \n \n\nSv. Akvila in Priscila (v ang.) – 2:00 min: https://www.youtube.com/watch?v=9-6b3JvKibc\n\n  \n \n\nSv. Akvila in Priscila (v ang.) – 1:29 min: https://www.youtube.com/watch?v=YxfzYYQ51gc\n\n  \n \n\nIZ FILMA – Priscila in Akvila razpravljata o begu (v ang.) – 1:27 min: https://www.youtube.com/watch?v=niL27_E7lmY\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-akvila-in-priscila-prva-sveta-zakonca/2026-07-08/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/07/07.-08.-Sv.-Piscila-in-Akvila.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260709
DTEND;VALUE=DATE:20260710
DTSTAMP:20260604T001110
CREATED:20200707T060139Z
LAST-MODIFIED:20260330T090442Z
UID:10005044-1783555200-1783641599@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveta Veronika Giuliani: Skrivnostna trpinka za spravo
DESCRIPTION:Klarisa – kapucinka sv. Veronka Giuliani je znana po svojem obsežnem Dnevniku\, ki obsega 10 debelih zvezkov skupaj 22.000 rokopisnih strani. V njih opisuje svoje potovanje k Bogu … \n  \n  \n\nIz življenja …\n  \nSv. Veronika Giuliani se je rodila leta 1660 v Italiji kot najmlajša od sedmih otrok premožnih staršev. Starši so ji pri krstu dali ime Uršula. \nKo je pri sedemnajstih letih vstopila k reformiranim klarisam (kapucinkam)\, je dobila ime Veronika. Živela je v samostanu v Citta di Castello pri Perugii. Trideset let je bila voditeljica novink\, zadnjih enajst pa opatinja. \nObdarjena je bila z mističnimi doživetji: razodetji\, vizijami\, zamaknjenji. Leta 1716 so se ji pojavile svete rane. Veliko je trpela\, vendar je trpljenje potrpežljivo prenašala. \nPo spovednikovem naročilu je svoje duhovne in mistične izkušnje zapisovala v dnevnik\, ki obsega deset debelih zvezkov. Papež Pij IX. je\, potem ko je prebral ta dnevnik\, rekel: »To ni svetnica\, to je velika svetnica.« \n  \nUpodobitve\nUmetniki sv. Veroniko najpogosteje upodabljajo kot redovnico (kapucinko)\, s stigmami\, trnovo krono in križem. \n  \nGradiva:\n \n\nSv. Veronika Giuliani (v ang.) – 1:57 min: https://www.youtube.com/watch?v=W0NuQjBNhGs\n\n  \n \n\nSv. Veronika Giuliani – NAPOVEDNIK (v it.) – 12:14 min: https://www.youtube.com/watch?v=cv70EPngAlU\n\n  \n \n\nSv. Veronika Giuliani\, nevesta Križa (v it.) – 1:34 min: https://www.youtube.com/watch?v=Nv8HzKBFVqg\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-veronika-giuliani-izredna-mistikinja-s-stigmami/2026-07-09/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/07/Sv.-Veronika-G-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260710
DTEND;VALUE=DATE:20260711
DTSTAMP:20260604T001110
CREATED:20210706T125337Z
LAST-MODIFIED:20260330T090548Z
UID:10005049-1783641600-1783727999@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveta Amalija: Kar trije njeni sinovi so svetniki
DESCRIPTION:Kar trije sinovi sv. Amalije so svetniki …  \n  \nIz življenja …\nSv. Amalija\, znana tudi pod imenom Amalberga\, je živela v 7. stoletju. Izhajala naj bi iz frankovskega kraljevega rodu in se je poročila s pobožnim vojvodo Witgerjem. \nV zakonu se jima je rodilo več otrok\, med drugim tudi sinovi Emeberto\, Godulo in Reinaldo\, ki jih Cerkev časti kot svetnike. \nZ možem sta sklenila\, da gresta v samostan\, a Amalija je preživela moža. Živela je zelo spokorno\, opravljala dela usmiljenja in se pripravljala na smrt. \nUmrla je okoli leta 690\, pokopana pa je blizu Bruslja. \n  \nUpodobitve\nUmetniki sv. Amalijo najpogosteje upodabljajo z odprto knjigo in palmovo vejico v roki. Upodabljajo ko tudi z ribami in divjimi gosmi. \n  \nZavetnica\nJe zavetnica proti toči in škodi na polju. \n  \n  \n  \n  \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-amalija-dve-svetnici-z-istim-imenom/2026-07-10/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2021/07/1920px-Amalberga_Bech-Kleinmacher-101-wikipedia.org-.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260711
DTEND;VALUE=DATE:20260712
DTSTAMP:20260604T001110
CREATED:20200708T115542Z
LAST-MODIFIED:20260330T090723Z
UID:10005054-1783728000-1783814399@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Benedikt iz Nursije: Ustanovitelj benediktincev\, zavetnik Evrope
DESCRIPTION:Sv. Benedikt iz Nursije\, oče zahodnega meništva\, ustanovitelj benediktincev\, je najbolj znan po svojem redovnem pravilu\, ki ga lahko povzamemo v treh besedah: »Moli in delaj!« Njegova sestra dvojčica Sholastika je tudi svetnica. \n  \nIz življenja …\nSv. Benedikt se je rodil okoli leta 480 v Nursiji v Italiji v premožni družini\, zaradi česar sta oba s sestro dvojčico sv. Sholastiko dobila odlično vzgojo. Ko so ga starši poslali na študij v Rim\, je spoznal\, da je tamkajšnje življenje\, tudi v duhovniških krogih\, zelo daleč od tistega\, kar je želel Bog. Zato zapusti šolo in se umakne v votlino blizu mesta Subiaco\, kjer tri leta živi popolnoma ločen od sveta\, v odrekanju in pokori. Glas o njegovi svetosti se hitro razširi\, zato ga mnogi pridejo gledat in poslušat. Razne skupine menihov ga vabijo\, naj bo njihov duhovni oče (opat). \nPo prvih poskusih vzpostavitve reda\, pri katerih so ga nekateri razpuščeni menihi poskušali celo zastrupiti\, je Benedikt v tej dolini Subiaco svoje privržence razdelil v dvanajst malih samostanov\, katere je sam vodil kot opat. Tam je bil tudi samostan njegove sestre Sholastike. \nLeta 529 se je skupaj z nekaterimi najboljšimi menihi preselil na goro Cassinium\, kjer je postavil samostan Monte Cassino in kot duhovni vodja vseh napisal Redovniško pravilo (Regula)\, ki je postalo stoletno vodilo ne le benediktincem\, temveč tudi večini zahodnih\, evropskih redov. V njej se je oprl na starejšo tradicijo\, zlasti egiptovskih in grških menihov ter očetov. Monte Cassino je zasvetil kot novo žarišče krščanske omike. Njegova redovna pravila lahko povzamemo v treh besedah: »Ora et labora!« (Moli in delaj!)\, kjer gre za skladno povezovanje dela in molitve\, in s čimer je vplival na celotno zahodno miselnost. \nSkupnost na Monte Cassinu je vodil vse do svoje smrti (21. marca 547)\, ki jo je sam vnaprej napovedal. \n  \nUpodobitve\nUmetniki ga najpogosteje upodabljajo v črni redovni obleki s kelihom in kačo\, vrano s kruhom\, knjigo pravil\, pelikanom\, z njegovo sestro dvojčico sv. Sholastiko. \n  \n \nZavetnik\nPapež Pavel VI. ga je leta 1964 razglasil za prvega zavetnika Evrope. Je tudi zavetnik zahodnega meništva\, učiteljev\, rudarjev\, šolarjev in umirajočih; pomočnik priti vročici\, vnetju\, zastrupitvi in magiji. \n\nMolimo\nSv. oče Benedikt\, tebe je Bog blagoslovil z milostjo in imenom.  \nTi si stoje in v molitvi\, z dvignjenimi rokami proti nebu\, izročil svojo čisto dušo v roke svojega Stvarnika.  \nObljubil si\, da boš ob zadnjem smrtnem boju močno varovati pred vsako hudičevo zanko vse tiste\,  \nki se bodo vsak dan spominjali tvoje častitljive smrti in tvoje blaženosti v nebesih. \nČastitljivi oče Benedikt\, prosimo te\, varuj nas s svojim svetim blagoslovom\,  \nda se nikdar ne bomo oddaljili od našega Gospoda Jezusa Kristusa\, od tebe in vseh Božjih izvoljencev.  \nPrihiti nam na pomoč\, kadar nas zli duh najbolj napada.  \nBrani in varuj nas ter nam izprosi veliki blagoslov za srce\, dušo in vse naše življenje. Amen. \n*** \nSv. Benedikt\, oče zahodnega meništva in zavetnik Evrope\, tvoji duhovni sinovi so v tej stari celini zasadili krščanski korenine vere in kulture. Naj te korenine nikdar ne usahnejo\, ampak obrodijo bogate sadove za čas in za večnost. Sveti Benedikt\, zavetnik Evrope\, prosi za naš slovenski narod in za vse prebivalce Evrope. \n\nCerkve na Slovenskem\nPri nas je sv. Benediktu posvečenih 9 cerkva (4 župnijske\, 5 podružničnih). \n\nŽUPNIJSKE cerkve\nSv. Benediktu so posvečene župnije: \n\nKančevci (v MS škofiji)\,\nKresnice (v LJ nadškofiji)\,\nStranje (v LJ nadškofiji)\,\nSv. Benedikt V Slovenskih goricah (v MB nadškofiji).\n\n\nPODRUŽNIČNE cerkve\n\n\n\n\nŽUPNIJA (škofija)\nNASELJE s cerkvijo\n\n\n1.\nPodbrezje (LJ nadškofija)\nTabor\n\n\n2.\nPolica (LJ nadškofija)\nBlečji vrh\n\n\n3.\nSevnica (CE škofija)\nŽigrski vrh\n\n\n4.\nSladka gora (CE škofija)\nMestinje\n\n\n5.\nStari trg pri Ložu (LJ nadškofija)\nKozaršče\n\n\n\n\nGradiva:\n \n\nSv. Benedikt\, zavetnik Evrope (v hr.) – 4:59 min: https://www.youtube.com/watch?v=w4Uc4PU1rm4\n\n  \n \n\nKdo je sv. Benedikt (v ang.) – 3:37 min: https://www.youtube.com/watch?v=OyC9D5CEhrQ\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-benedikt-iz-nursije-zavetnik-evrope/2026-07-11/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/07/07.-11.-Sv.-Benedikt.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260712
DTEND;VALUE=DATE:20260713
DTSTAMP:20260604T001110
CREATED:20200709T091251Z
LAST-MODIFIED:20260330T091032Z
UID:10005059-1783814400-1783900799@portal.pridi.com
SUMMARY:Sv. Mohor in Fortunat: Drugotna zavetnika ljubljanske nadškofije
DESCRIPTION:Sv. Mohor in Fortunat je pri nas posvečenih 28 cerkva. 500 let sta bila glavna zavetnika ljubljanske škofije. Njuno ime nosi tudi najstarejša založba pri nas Mohorjeva družba. \n  \nIz življenja …\nSv. Mohor in Fortunat sta živela v 3. stoletju. Izhajala sta iz Singidunuma\, današnjega Beograda v Srbiji. \nSv. Mohor je bil najverjetneje nižji klerik tukajšnjega škofa. Leta 303 je bežal pred preganjalci v Sirmium (današnja Sremska Mitrovica)\, kjer je pred poganskim sodiščem pogumno pričal za Kristusa\, podobno kot diakon Fortunat. Oba sta umrla mučeniške smrti pod cesarjem Dioklecijanom\, leta 303 ali 304. \nV času preseljevanja narodov (okrog leta 400) pa so njune relikvije prenesli v Oglej\, kjer je legenda sv. Mohorja spremenila v prvega škofa v Ogleju\, sv. Fortunata pa v diakona\, ki mu je bil tu v pomoč pri misijonarjenju. \n  \nZavetnika\n  \nSv. Mohor in Fortunat sta zavetnika Ogleja. Dolga stoletja (500 let) sta bila tudi glavna zavetnika ljubljanske škofije\, od leta 1961 pa sta njena drugotna zavetnika. Njuno ime nosi tudi najstarejša založba Mohorjeva družba. \n  \nUpodobitve\nUmetniki sv. Mohorja upodabljajo kot škofa\, sv. Fortunata pa kot diakona v diakonskem oblačilu. V rokah imata palmovo vejico\, v znamenje mučeništva. \n  \nCerkve v Sloveniji\nPri nas so sv. Mohorju posvečene tri cerkve\, obema (sv. Mohorju in Fortunatu) pa kar 28 cerkva\, kot je razvidno iz spodnjih tabel. \nSv. Mohorju in Fortunatu so posvečene naslednje ŽUPNIJSKE CERKVE:\n\nGornji Grad (v CE škofiji)\,\nJarše (v LJ nadškofiji)\,\nPečine (v KP škofiji)\,\nPodraga (v KP škofiji)\,\nRavnica (v KP škofiji)\,\nRenče (v KP škofiji)\,\nŽužemberk (v NM škofiji).\n\n\nPODRUŽNIČNE CERKVE posvečene sv. Mohorju in Fortunatu:\n\n\n\n\nŽUPNIJA (škofija)\nNASELJE s cerkvijo\n\n\n1.\nCerklje ob Krki (NM škofija)\nKrška vas\n\n\n2.\nČadram – Oplotnica (MB nadškofija)\nLačna gora\n\n\n3.\nDolič (MB nadškofija)\nKozjak\n\n\n4.\nHorjul (LJ nadškofija)\nKorena (++)\n\n\n5.\nIg (LJ nadškofija)\nMatena\n\n\n6.\nIzlake (LJ nadškofija)\nPodlipovica (++)\n\n\n7.\nKostanjevica na Krki (NM škofija)\nČrneča vas\n\n\n8.\nKotlje (MB nadškofija)\nPodgora\n\n\n9.\nMoravče (LJ nadškofija)\nSveti Mohor\n\n\n10.\nRogaška Slatina (CE škofija)\nMale Rodne\n\n\n11.\nSelca (LJ nadškofija)\nZabrekve\n\n\n12.\nSora (LJ nadškofija)\nOsovnik\n\n\n13.\nŠentgotard (LJ nadškofija)\nV Zideh\n\n\n14.\nŠkocjan pri Novem mestu (NM škofija)\nGoriška vas\n\n\n15.\nŠmarje – Sap (LJ nadškofija)\nSela\n\n\n16.\nŠmartno pri Litiji (LJ nadškofija)\nLiberga (++)\n\n\n17.\nŠoštanj (CE škofija)\nŠoštanj\n\n\n18.\nVransko (CE škofija)\nStopnik\n\n\n19.\nZavrč (MB nadškofija)\nTurški vrh\n\n\n20.\nŽetale (CE škofija)\nKupčinji vrh\n\n\n\nKAPELE:\n\n\n\n1.\nPiran (KP škofija)\nPiran (++)\n\n\n\nPODRUŽNIČNE CERKVE posvečene sv. Mohorju:\n\n\n\n\nŽUPNIJA (škofija)\nNASELJE s cerkvijo\n\n\n1.\nBrestanica  (CE škofija)\nBrestanica\n\n\n2.\nLaško (CE škofija)\nJavornik\n\n\n3.\nSv. Križ – Gabrovka (NM škofija)\nMoravče\n\n\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-mohor-in-fortunat-zavetnika-ljubljanske-nadskofije/2026-07-12/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/07/07.-12.-Sv.-Mohor-in-Fortunat-v-lj-stolnici1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260713
DTEND;VALUE=DATE:20260714
DTSTAMP:20260604T001110
CREATED:20200710T065937Z
LAST-MODIFIED:20260330T091130Z
UID:10005064-1783900800-1783987199@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Henrik II.: Sorodnik sv. Eme Krške
DESCRIPTION:Kralju sv. Henriku II. sta v Sloveniji posvečeni dve cerkvi. Tudi njegova žena je svetnica.\n \n  \nIz življenja …\nRimsko-nemški cesar Henrik II. je bil rojen blizu Regensburga v Nemčiji\, in je sorodnik sv. Eme Krške. \nLeta 1002 je postal nemški kralj\, dvanajst let kasneje rimski cesar. Vladal je med leti 1002 in 1024. Z uspešnimi vojnimi pohodi je zavaroval državne meje. Za svetnika pa ga Cerkev ni razglasila zaradi njegovih državniških sposobnosti\, ampak predvsem zaradi njegove osebne pobožnosti. \nSporazumno s svojo ženo sv. Kunigundo\, s katero je imel ljubeči zakon\, vendar brez otrok\, je cesar izročil svoje imetje Cerkvi in utrdil njeno strukturo. V času vladanja je v svojem cesarstvu imenoval 60 škofov\, med njimi tudi svojega brata Bruna v Augsburgu. Na območju od severne Nemčije do južne Italije je ustanavljal škofije\, samostane in cerkve. Po kronanju v Rimu je skupaj z ženo in s papežem Benediktom VIII. sklical sinodo v Rimu. \nUmrl je 13. julija 1024 blizu Göttingena. Njegove posmrtne ostanke so prepeljali v Bamberg\, kjer za časa svojega življenja ustanovil škofijo. \nKot svetnika so ga častili tudi v cerkvah na Slovenskem. \n  \nUpodobitve\nUmetniki ga upodabljajo s cesarsko krono\, žezlom\, modelom cerkve in s svojo soprogo. \n  \nCerkve v Sloveniji\nSv. Henriku II. sta pri nas posvečeni dve podružnični cerkvi\, in sicer v kraju Vonarje v župniji Sv. Ema (celjska škofija) ter na Pohorju v kraju Areh v župniji Sv. Martin na Pohorju (mariborska nadškofija). \n  \nGradiva:\n \n\nSv. Henrik II. (v ang.) – 2:00 min: https://www.youtube.com/watch?v=-KN_Kuh730I\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/kralj-sv-henrik-ii-sorodnik-sv-eme-krske/2026-07-13/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/07/07.-13.-Sv.-Henrik-II..jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260714
DTEND;VALUE=DATE:20260715
DTSTAMP:20260604T001110
CREATED:20200713T054525Z
LAST-MODIFIED:20260330T091226Z
UID:10005069-1783987200-1784073599@portal.pridi.com
SUMMARY:Sv. Kamil de Lellis: Zavetnik bolnikov
DESCRIPTION:Duhovnik sv. Kamil de Lellis je ustanovil red kamilijancev\, to je skupnost bolniških strežnikov za nego bolnikov in njihovo pastoralno oskrbo. Je zavetnik bolnikov in umirajočih\, bolniških strežnikov in bolnišnic. \n  \nIz življenja …\n \nKamil de Lellis se je rodil leta 1550 v Bucchianco v Italiji. Mati je kmalu umrla\, očeta vojaka pa skorajda ni bilo doma. Šola mu ni dišala\, raje se je potepal\, kockal in kartal. Kasneje je postal vojak in šel v boj proti Turkom\, a je bil ranjen. Ko je hudo zbolel\, se je spreobrnil in vstopil v kapucinski samostan. Po nasvetu svojega prijatelja sv. Filipa Nerija je hodil v šolo\, študiral teologijo in bil leta 1584 posvečen v duhovnika. \nV hospicu sv. Jakoba v Rimu je ustanovil skupnost bolniških strežnikov za nego bolnikov in njihovo pastoralno oskrbo. To skupnost je papež leta 1591 povzdignilo v red. »Kamilijanci« so se kot zdravniki in terenski duhovniki udeleževali vojen proti Turkom in imajo veliko zaslug za izboljšanje bolniške strežbe v tedanjem času. Red se je kmalu razširil po Italiji\, in to kljub velikim izgubam zaradi kuge in tifusa na strani požrtvovalnih redovnikov. \nUmrl je 14. julija 1614 v Rimu. \n  \nUpodobitve\nUmetniki ga najpogosteje upodabljajo v črni redovni obleki z rdečim križem na prsih\, v ekstazi z Božjo materjo ali s Križanim. \n  \nZavetnik\nJe zavetnik bolnikov in umirajočih\, bolniških strežnikov in bolnišnic. \n  \nGradiva:\n \n\nHiša sv. Kamila … (v ang.) – 2:02: https://www.youtube.com/watch?v=_1Bb5NvIOpI\n\n  \n \n\nSestre sv. Kamila (ob glasbi) – 4:07: https://www.youtube.com/watch?v=kDh2z4uSAnA\n\n  \nPripravila: Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-kamil-de-lellis-zavetnik-bolnikov/2026-07-14/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/07/07.-14.-Sv.-Kamil-1.jpg
END:VEVENT
END:VCALENDAR