BEGIN:VCALENDAR VERSION:2.0 PRODID:-//Zavod za pastoralno dejavnost Pridi.com - ECPv6.15.15//NONSGML v1.0//EN CALSCALE:GREGORIAN METHOD:PUBLISH X-ORIGINAL-URL:https://portal.pridi.com X-WR-CALDESC:Dogodki za Zavod za pastoralno dejavnost Pridi.com REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H X-Robots-Tag:noindex X-PUBLISHED-TTL:PT1H BEGIN:VTIMEZONE TZID:Europe/Ljubljana BEGIN:DAYLIGHT TZOFFSETFROM:+0100 TZOFFSETTO:+0200 TZNAME:CEST DTSTART:20250330T010000 END:DAYLIGHT BEGIN:STANDARD TZOFFSETFROM:+0200 TZOFFSETTO:+0100 TZNAME:CET DTSTART:20251026T010000 END:STANDARD BEGIN:DAYLIGHT TZOFFSETFROM:+0100 TZOFFSETTO:+0200 TZNAME:CEST DTSTART:20260329T010000 END:DAYLIGHT BEGIN:STANDARD TZOFFSETFROM:+0200 TZOFFSETTO:+0100 TZNAME:CET DTSTART:20261025T010000 END:STANDARD BEGIN:DAYLIGHT TZOFFSETFROM:+0100 TZOFFSETTO:+0200 TZNAME:CEST DTSTART:20270328T010000 END:DAYLIGHT BEGIN:STANDARD TZOFFSETFROM:+0200 TZOFFSETTO:+0100 TZNAME:CET DTSTART:20271031T010000 END:STANDARD END:VTIMEZONE BEGIN:VEVENT DTSTART;VALUE=DATE:20260826 DTEND;VALUE=DATE:20260827 DTSTAMP:20260604T212910 CREATED:20200825T064010Z LAST-MODIFIED:20260402T114748Z UID:10005239-1787702400-1787788799@portal.pridi.com SUMMARY:Sveta Ivana Elizabeta Bichier: Ustanoviteljica Hčera sv. Križa DESCRIPTION:Sv. Ivana Elizabeta Bichier je ustanovila skupnost Hčera sv. Križa. Ob njeni smrti je skupnost štela približno 600 sester. \n  \nIz življenja …\nSv. Elizabeta\, kot so jo klicali\, se je rodila leta 1773 na očetovem gradu Les Ages blizu Puitiersa v Franciji. Imela je tri brate. Tik pred začetkom francoske revolucije ji je umrl oče\, starejši brat pa emigriral\, zaradi česar so bili v času francoske revolucije stalno na »muhi«. Z veliko težavo ji je uspelo rešiti del družinskega premoženja\, tako da se je lahko umaknila na grad De la Guimetiere\, kjer je živela globlje notranje življenje. Udeleževala se je svetih maš\, ki so jih na skrivaj darovali duhovniki\, ki niso hoteli priseči na revolucijo. Tako se je leta 1797 udeležila sv. maše\, ki jo je skrivaj daroval duhovnik sv. Andrej Hubert Fournet (god 13. maj)\, in ki je odtlej postal njen duhovni voditelj. \nNaslednje leto je z njim ustanovila red Hčera sv. Križa\, znane tudi kot sestre sv. Andreja\, da bi spodbudila odpravo razkristjanizacije po vsej državi. Sestre so še posebej gojile pobožnost do Kristusovega trpljenja\, pomagale bolnim in skrbele za versko vzgojo otrok. \nLeto dni je preživela s sestrami Božje previdnosti v Poitiersu\, da bi se naučila osnov posvečenega življenja. Prvo hišo je ustanovila blizu Pariza\, ker je želela biti čim bliže svojemu duhovnemu voditelju. Leta 1820 so matično hišo prenesli v mesto Le Puy\, njen duhovni voditelj pa je pustil župnijo\, da se je lahko posvečal sestram. \nLeta 1816 je družba odprla več šol in do leta 1830 imela preko 60 podružnic po vsej Franciji in zaradi česar je bila prednica Elizabeta nenehno na utrujajočih potovanjih. Močno jo je prizadela smrt njenega duhovnega voditelja. \nMalo pred koncem življenja je srečala sv. Mihaela Garicoitsa (god 14. maj)\, ki je na njen predlog ustanovil združenje duhovnikov Presvetega Srca Jezusovega Betharram. \nUmrla je 26. avgusta 1838\, skupnost Hčera sv. Križa pa je tedaj štela približno 600 sester\, ki so živele v približno 100 skupnostih. Sv. Ivana Elizabeta je pokopana v matični hiši v mestu Le Puy. \n  \nUpodobitve\nSv. Ivano Elizabeto umetniki upodabljajo v črni redovni obleki z belo podloženo naglavnico in z velikim križem na prsih. V rokah ima peresno pisalo in list papirja. \n  \nGradiva:\n \n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-ivana-elizabeta-bichier-ustanoviteljica-hcera-sv-kriza/2026-08-26/ CATEGORIES:Svetnik dneva ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/08/08.-26.-Ivana-Elizabeta-Bi1.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;VALUE=DATE:20260827 DTEND;VALUE=DATE:20260828 DTSTAMP:20260604T212910 CREATED:20200826T052854Z LAST-MODIFIED:20260402T114913Z UID:10005244-1787788800-1787875199@portal.pridi.com SUMMARY:Sveta Monika: Mati svetega Avguština DESCRIPTION:Sv. Monika je mati enega največjih svetnikov in teologov v cerkveni zgodovini\, Sv. Avguština. Ta ji je postavil nesmrten spomenik v svojih »Izpovedih«\, kjer omenja tudi njeno življenje. \n  \nIz življenja …\n\nSv. Monika se je rodila leta 332 v severni Afriki v kraju Tagaste v današnji Alžiriji v krščanski družini. Mlada se je poročila s poganom Patricijem\, možem dobrega srca\, a nagle jeze\, s katerim je imela tri otroke. Sv. Monika je lahko le s svojo modrostjo ohranjala družino v harmoniji. Za svoje domače je veliko molila\, še zlasti\, da bi postali kristjani. \nNa njeno spodbudo se je najprej\, malo pred smrtjo\, krstil njen mož\, nato pa še vsi trije otroci. Ko je ostala vdova\, se je osredotočala predvsem na svojega nadarjenega najstarejšega sina Avguština. Sledila mu je najprej v Rim\, nato v Milano. V solzah ga je prosila\, naj se spreobrne in da krstiti. On pa se je vdajal pijančevanju in zabavam\, življenju na koruzi in maniheizmu. Dolga leta je molila zanj v trdni veri\, da bo uslišana. In bila je! Pri dvaintridesetih letih je Avguštin doživel močan Božji dotik\, se poglobil v Božjo besedo in se dal krstiti. Krstil ga je škof sv. Ambrož Milanski. Pri krstu je bila navzoča tudi sv. Monika\, ki je umrla takoj po vračanju domov. \nSv. Avguštin pa je postal duhovnik\, škof in eden največjih cerkvenih učiteljev\, in goduje le en dan za svojo mamo\, to je 28. avgusta. \n  \nZavetnica\nSv. Monika je zavetnica in vzor krščanskih žena in mater\, priprošnjica za vzgojo »težavnih« otrok\, ker je na svoji lastni koži občutila\, kaj pomenijo težave pri vzgoji. \n  \nMolimo\nSveta Monika\, \ns svojo priprošnjo nam pomagaj ljubiti tudi tiste družinske člane\, \ns katerimi se ne razumemo in ne delimo podobnih prepričanj. \nAmen. \n\n  \nGradiva:\n \n\nSv. Monika (v hr) – 2:51 min\n\n  \n \n\nSv. Avguštin in sv. Monika (v ang.) – 7:30 min\n\n  \n \n\nNov FILM o intenzivnem življenju sv. Avguština (v ang.) – 1:31 min\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n  URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-monika-mati-sv-avgustina-veliko-prejokala-in-premolila/2026-08-27/ CATEGORIES:Svetnik dneva ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/08/08.-27.-Sv.-Monika1a.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;VALUE=DATE:20260828 DTEND;VALUE=DATE:20260829 DTSTAMP:20260604T212910 CREATED:20200826T120548Z LAST-MODIFIED:20260409T073234Z UID:10004756-1787875200-1787961599@portal.pridi.com SUMMARY:Sveti Avguštin: Cerkveni oče\, »učitelj milosti« DESCRIPTION:Sv. Avguštin je eden izmed največjih pridigarjev in cerkvenih pisateljev vseh časov ter neizprosen borec proti krivoverstvom. Napisal je 113 knjig in 218 pisem. \nKer je s svojim delovanjem odločilno vplival na ves Zahod\, velja za enega izmed štirih velikih zahodnih cerkvenih očetov – poleg sv. Ambroža Milanskega\, sv. Hieronima in sv. papeža Gregorja Velikega. \n  \nIz življenja …\n \nSv. Avguštin se je rodil leta 354 v severni Afriki v kraju Tagaste\, v današnji Alžiriji. Oče je bil pogan\, mati Monika pa kristjanka. Imel je še brata in sestro. Bil je zelo nadarjen. Oče je umrl\, ko mu je bilo sedemnajst let. V mladosti se je oddaljil od vere in prave poti. Vdajal se je pijančevanju in zabavam\, življenju na koruzi in maniheizmu. \nNjegova mati je dolga leta molila zanj v trdni veri\, da bo uslišana. In bila je! Po njenem prigovarjanju in molitvi ter po pridigah škofa sv. Ambroža Milanskega se je sv. Avguštin pri dvaintridesetih letih spreobrnil in dal krstiti. \nSv. Avguštin je v Izpovedih zapisal: \n»Pozno sem te vzljubil\, Lepota\, večno davna\, večno nova\, pozno sem te vzljubil! In glej\, bil si v meni\, in jaz sem bil zunaj\, in tam sem te iskal\, nelep sem se gnal za lepimi stvarmi\, ki si jih ti ustvaril. Z menoj si bil\, jaz ne s teboj. Daleč od tebe so me držale stvari\, ki sploh ne bi bivale\, ko ne bi v tebi bivale. Vabil si in klical – in prebil si mojo gluhoto. Bliskal in žarel si – in pregnal si mojo slepoto. Sladko si mi vzdehtel in vsrkal sem tvoj vonj – po tebi koprnim. Okusil sem te – in sem te lačen in žejen. Dotaknil si se me – in zagorel sem po tvojem miru.« \nPo krstu se je odpravil v Afriko\, a med potjo je umrla mati. V rojstnem mestu Tagaste je s prijatelji zaživel samostansko življenju\, za katerega je pozneje napisal prvo samostansko pravilo zahodne cerkve. Pozneje je postal duhovnik in celo škof v severnoafriškem mestu Hiponu. Umrl je 28. avgusta 430\, ko so mesto oblegali Vandali. \n  \nMolitev sv. Avguština\nVelik si\, Gospod\, in hvale vreden. \nVelika je Tvoja moč in Tvoji modrosti ni mere. \nIn Tebe hoče hvaliti človek\, ki je drobec Tvojega stvarstva\, \nčlovek\, ki nosi s seboj svojo umrljivost\, \nki nosi pričevanje svojega greha in \npričevanje\, da se ti\, Bog\, prevzetnim ustavljaš. \nIn vendar – Tebe hvaliti hoče človek\, ki je le drobec Tvojega stvarstva. \nTi nas spodbujaš\, da nam je radost Tebe hvaliti\, \nzakaj k sebi si nas ustvaril in nemirno je naše srce\, \ndokler ne počije v Tebi. Amen. \n  \nUpodobitev\nUmetniki sv. Avguština najpogosteje upodabljajo kot škofa ali učenjaka z ognjenim ali prebodenim srcem\, s križem ali knjigo. \n  \nZavetnik\nSv. Avguštin je zavetnik teologov\, tiskarjev in pivovarjev; priporočajo se mu za dober vid. \n  \nCerkve v Sloveniji\n\nSv. Avguštinu so pri nas posvečene štiri cerkve (1 župnijska\, 3 podružnične). Župnijska cerkev je na teritoriju ljubljanske nadškofije v župniji Struge. Podružnične cerkve so: ena na teritoriju koprske škofije v kraju Orehovlje (župnija Miren)\, dve na teritoriju mariborske nadškofije v kraju Velika Varnica (župnija Sv. Andraž v Halozah – Zgornji Leskovec) ter v kraju Sv. Duh na Ostrem vrhu. \n\n  \nGradiva:\n\nMISLI sv. Avguština ob veliki noči: Bog je zate vse (slov.)\n\n  \n \n\nSv. Avguštin (v hr.) – 2:46 min\n\n  \n\nAvguštinove Izpovedi – odlomki FILMA (v ang.) – 1:41 min\n\n  \n \n\nSv. Avguštin – FILM (v ang. – s hr. podnapisi) – 1:35:53 min\n\n  \n \n\nSv. Avguštin iz Hipona – ZA OTROKE (v ang.) – 2:38 min\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-avgustin-ucitelj-milosti/2026-08-28/ CATEGORIES:Svetnik dneva ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/08/08.-28.-Sv.-Avguštin1a.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;VALUE=DATE:20260829 DTEND;VALUE=DATE:20260830 DTSTAMP:20260604T212910 CREATED:20200827T070414Z LAST-MODIFIED:20260402T115030Z UID:10005249-1787961600-1788047999@portal.pridi.com SUMMARY:Praznik Mučeništva Janeza Krstnika: Glava na pladnju DESCRIPTION:Na praznik Mučeništva Janeza Krstnika se spominjamo smrti oziroma obglavljena Janeza Krstnika. \n  \nIz življenja … \nEvangelisti poročajo\, da je dal Herod Janeza Krstnika vreči v ječo zaradi Herodiade\, žene svojega brata\, s katero se je poročil. Janez je namreč Heroda javno ostro grajal zaradi te afere. Na praznovanju Herodovega rojstnega dne je pred gosti plesala Saloma\, Herodiadina hči\, ki je bila Herodu zelo všeč\, tako da ji obljubil\, da ji da\, karkoli ga bo prosila. Ta je po nasvetu svoje matere prosila\, naj ji na pladnju prinesejo glavo Janeza Krstnika. Kralju želja ni bil pogodu\, a obljube ni hotel prelomiti\, zato je Janeza dal obglaviti v trdnjavi Maheront. Ko so ji prinesli njegovo glavo\, jo je izročila materi. Janezovo truplo pa so pokopali Jezusovi učenci. \nJanezu Krstniku je bil letos sicer že posvečen en praznik\, in sicer Rojstvo Janeza Krstnika (24. junija). Rodil se je šest mesecev pred Jezusom\, katerega rojstni dan praznujemo na božič (25. decembra). Poleg Jezusa in Marije je namreč edini v koledarju svetnikov\, katerega rojstni dan praznujemo. Običajno se pri svetnikih spominjamo dneva smrti kot »rojstnega dneva za nebesa«. \nZa Jezusa med rojenimi od žena ni večjega od Janeza Krsnika; prerok je bil glasnik\, ki mu je pripravil pot. Živel je v puščavi. Ljudi je klical k spreobrnjenju\, krščeval v Jordanu v odpuščanje grehov in oznanjal Mesija\, Jezusa Kristusa. Krstil je tudi Jezusa\, ki ga je prepoznal kot Božje Jagnje\, ki odvzema greh sveta. \n  \nZavetnik\nJe zavetnik krojačev\, tesarjev\, arhitektov\, zidarjev\, kmetov\, glasbenikov\, plesalcev\, pevcev\, vinske trte\, domačih živali\, abstinentov …; je priprošnjik karmeličanov\, maltežanov\, proti glavobolu\, strahu\, toči\, otroškim boleznim … \n  \nUpodobitve\nUmetniki Janeza Krstnika najpogosteje prikazujejo v obleki iz kož\, pogosto sta ob njem jagnje in napis »Ecce Agnus Dei – Glejte\, Božje Jagnje«; upodabljajo tudi\, kako krščuje Jezusa ali pa je njegovo obglavljeno glavo na pladnju. \n  \n  \nCerkve v Sloveniji\nSv. Janezu Krstniku je v Sloveniji posvečenih 91 cerkva ter štiri kapele. \nMučeništvu Janeza Krstnika je posvečena župnijska cerkev v župniji Trata – Gorenja vas. \n  \nGradiva:\n  \n \n\nMučeništvo sv. Janeza Krstnika (v hr.) – 3:39 min: https://www.youtube.com/watch?v=rGWJw9LW2vQ\n\n  \n \n\nSv. Janez Krstnik (v ang.) – 3:35 min: https://www.youtube.com/watch?v=w3A-kI4Y3iI\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše URL:https://portal.pridi.com/dogodek/praznik-mucenistvo-janeza-krstnika-obglavljenje-z-glavo-na-pladnju/2026-08-29/ CATEGORIES:Svetnik dneva ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/08/08.-29.-Mučeništvo-jk1.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;VALUE=DATE:20260830 DTEND;VALUE=DATE:20260831 DTSTAMP:20260604T212910 CREATED:20220829T064546Z LAST-MODIFIED:20260402T115139Z UID:10005254-1788048000-1788134399@portal.pridi.com SUMMARY:Sveta Feliks in Adavkt: Škofa mučenca DESCRIPTION:Sv. mučenca Feliks in Adavkt\, pokopana v Rimu na pokopališču Comodille na Ostijski cesti\, sta zaradi neustrašne vere enako pričala za Kristusa. \n  \nIz življenja …\nSv. Feliks oziroma po naše Srečko je bil škof v Tibiuki (t.j. današnji Tunis)\, ko je kristjane doletelo Dioklecijanovo preganjanje kristjanov. V valu preganjanj in mučenja so zajeli tudi njega. Ohranjeno je poročilo o tem\, kako je pretrpel mučeniško smrt. Moral bi darovati poganskim bogovom v templju\, on pa je že s samim dihom prevračal njihove kipe. Pred templjem je celo izruval drevo\, posvečeno enemu izmed njihovih bogov. Obsojen je bil na smrt z obglavljenjem. \n  URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-feliks-in-adavkt-skofa-mucenca/2026-08-30/ CATEGORIES:Svetnik dneva ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2022/08/sv.-Feliks-in-Adavkt-30.-avgust.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;VALUE=DATE:20260831 DTEND;VALUE=DATE:20260901 DTSTAMP:20260604T212910 CREATED:20200828T120025Z LAST-MODIFIED:20260402T115347Z UID:10005259-1788134400-1788220799@portal.pridi.com SUMMARY:Sveti Rajmond Nerojeni: Za srečen porod DESCRIPTION:Sv. Rajmond se je rodil okoli leta 1202 v Portellu pri Barceloni s carskim rezom\, zato so mu dali ime »non natus«\, kar pomeni »ne rojeni«. Iz maternice njegove na porodu umrle matere ga je izrezal njegov oče grof Arnau de Cardona. \n  \nIz življenja …\n \nSv. Rajmond je pri štiriindvajsetih letih vstopil v novoustanovljeni red mercedarijev\, ki ga je ustanovil sv. Peter Nolasko (goduje 28. januarja) predvsem s poslanstvom odkupiti sužnje. Ko je bil leta 1222 posvečen v duhovnika\, ga je oblekel sam Peter Nolasko. Rajmond se je z vsem srcem posvetil osvobajanju in spreobračanju španskih sužnjev iz rok Mavrov in Saracenov. Svoje delovanje je razširil na Alžirijo\, kjer je z zajetno vsoto denarja odkupil precej sužnjev. Ko je ostal brez denarja\, se je sam ponudil za talca\, in sicer v zameno za odkupnino še drugih Kristusovih jetnikov. Alžirci so njegovo ponudbo sprejeli. Ker pa svojim kolegom ni bil le v tolažbo\, ampak je spreobračal celo muslimane v krščansko vero\, so ga mučili\, njegova usta pa prebodli in zaprli s ključavnico\, da ne bi mogel več oznanjati. Ko se je proti veliki odkupnini po osmih mesecih mučenja vrnil domov\, je postal naslednik Petra Nolaska. \nZaradi vneme in velikega poguma ga je papež Gregor IX. leta 1239 imenoval za kardinala\, a Rajmund je ostal v meniški celici v Barceloni. Ko pa se je napotil v Rim\, kamor ga je poklical papež\, je 31. avgusta 1240 umrl zaradi vročice. Kardinalskega klobuka tako še ni niti prejel. \nŠe zlasti je češčen v Kataloniji in Španiji. \n  \nZavetnik\nSv. Rajmond je zavetnik babic\, po nedolžnem obtoženih in za srčen porod; proti otroški mrzlici. \n  \nUpodobitve\nUmetniki ga upodabljajo v belem in rdečem redovnem oblačilu mercedarijev. Redkeje je oblečen v kardinalska oblačila. Včasih ima na ustih ključavnico. \n  \nGradiva:\n \n\nSv. Rajmond Nerojeni (v ang.) – 1:59 min: https://www.youtube.com/watch?v=q4aCvO4Cdq4\n\n  \n \n\nSv. Rajmond Nerojeni (v hr.) – 2:34 min: https://www.youtube.com/watch?v=LXIDL0uV9T8\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-rajmond-nerojeni-za-srecen-porod/2026-08-31/ CATEGORIES:Svetnik dneva ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/08/Sv.-Rajmond-Nerojeni-Antonio-del-Castillo-y-Saavedra-1640.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;VALUE=DATE:20260901 DTEND;VALUE=DATE:20260902 DTSTAMP:20260604T212910 CREATED:20200831T091413Z LAST-MODIFIED:20260407T094137Z UID:10005264-1788220800-1788307199@portal.pridi.com SUMMARY:Sveti Egidij (Tilen): Eden izmed 14 priprošnjikov v sili DESCRIPTION:Sv. Egidij oziroma Tilen je eden izmed 14 priprošnjikov v sili in eden najbolj češčenih svetnikov v Franciji. Pri nas mu je posvečenih 18 cerkva. Znan je vremenski pregovor: »Kakršno bo vreme na sv. Egidija kazalo\, bo tudi ves mesec ostalo.« \n  \nIz življenja …\nSv. Egidij oziroma sv. Tilen (Ilj) se je rodil okoli leta 650 v Atenah v Grčiji kot edini sin atenskega kralja. Sv. Egidij je po smrti svojih premožnih staršev podedovano premoženje razdelil med siromake\, sam pa se je vkrcal na ladjo za Egipt\, da bi se pridružil tamkajšnjim puščavnikom. \n \nA ladja ni pristala v Egiptu\, pač pa na jugu Francije. Tu je sv. Egidij živel kot puščavnik v samoti ob bregu reke Ron. Ker je živel tako svetniško\, mu je Bog poslal košuto\, ki ga je v njegovi votlini obiskovala in hranila s svojim mlekom. Nekega dne pa je na lovu zahodnogotski kralj Flavij (ali Vambo) s puščico streljal košuto in pomotoma zadel sv. Egidija. Ko je videl krvavečega Egidija\, ob njem pa nepoškodovano košuto\, ga je želel obvezati in mu ponuditi denar\, a puščavnik je to zavrnil in ga prosil\, naj zgradil samostan tu v samoti. Kralj je ves vesel\, da lahko popravi svojo napako\, izpolnil to puščavnikovo željo. Tako je okoli leta 680 v Provansi nastal samostan Saint-Gilles\, ki ga je sv. Egidij vodil kot opat po pravilih sv. Benedikta vse do svoje smrti. Tu je umrl 1. septembra 720. \nNjegov grob je obiskalo mnogo romarjev\, ki so odhajali v Santiago de Compostela\, saj leži na tej romarski poti. Njegovo češčenje se je močno razširilo\, njegove zemeljske ostanek pa so kasneje prenesli v baziliko v Toulousu v Franciji. \n  \nUpodobitve\nUmetniki sv. Egidija upodabljajo kot puščavnika s košuto ob strani in s puščico. Oblečen je v opatovsko benediktinsko obleko s knjigo in opatovsko palico. \n  \nZavetnik\nSv. Egidij je eden izmed 14 priprošnjikov v sili in eden najbolj češčenih svetnikov v Franciji. Je zavetnik Koroške in Štajerske\, Toulousa\, Celovca\, Gradca …; je zavetnik mladih mater\, pastirjev\, lovcev\, lokostrelcev\, beračev; je priprošnjik proti kugi\, rakavim obolenjem\, duševnim boleznim\, zapuščenosti\, nerodovitnosti pri ljudeh in živalih\, za dobro vreme. \n  \nCerkve na Slovenskem\nSv. Egidiju je pri nas posvečenih 18 cerkva (10 župnijskih\,  8 podružničnih)\, kot je razvidno iz spodnje tabele. \n  \nŽUPNIJSKE CERKVE posvečene sv. Tilnu: \n\n\n\nŠt.\nŽUPNIJA (škofija)\n\n\n1.\nBesnica (LJ nadškofija)\n\n\n2.\nJavorje nad Škofjo Loko (LJ nadškofija)\n\n\n3.\nMokronog (NM škofija)\n\n\n4.\nRavne na Koroškem (MB nadškofija)\n\n\n5.\nŠt. Ilj pod Turjakom (MB nadškofija)\n\n\n6.\nŠt. Ilj pri Velenju – Arnače (CE škofija)\n\n\n7.\nŠt. Ilj v Slovenskih Goricah (MB nadškofija)\n\n\n8.\nVipolže (KP škofija)\n\n\n9.\nVišnja gora (LJ nadškofija)\n\n\n10.\nZreče (MB nadškofija)\n\n\n\nPODRUŽNIČNE CERKVE posvečene sv. Tilnu: \n\n\n\nŠt.\nŽUPNIJA (škofija)\nNASELJE s cerkvijo\n\n\n1.\nDramlje (CE škofija)\nŠentilj\n\n\n2.\nKomen (KP škofija)\nSveto (++)\n\n\n3.\nLaporje (MB nadškofija)\nKočno\n\n\n4.\nOsilnica (NM škofija)\nRibjek (++)\n\n\n5.\nPreddvor (LJ nadškofija)\nSrednja Bela (++)\n\n\n6.\nPregarje (KP škofija)\nPrelože\n\n\n7.\nRadlje ob Dravi (MB nadškofija)\nGornja Vižinga\n\n\n8.\nVodice (LJ nadškofija)\nRepnje\n\n\n\n\nGradiva:\n \n\nSv. Egidij (v ang.) 0:56 min: https://www.youtube.com/watch?v=JFRgl0y-vj8\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n  URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-egidij-tilen-zakaj-s-kosuto/2026-09-01/ CATEGORIES:Svetnik dneva ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/08/sv.-Egidij-1.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;VALUE=DATE:20260902 DTEND;VALUE=DATE:20260903 DTSTAMP:20260604T212910 CREATED:20200901T101646Z LAST-MODIFIED:20260407T140934Z UID:10005269-1788307200-1788393599@portal.pridi.com SUMMARY:Sveti Salomon Leclercq: Zavetnik preganjanih kristjanov DESCRIPTION:Duhovnik sv. Salomon Leclercq je žrtev krvave francoske revolucije. Za svetnika je bil razglašen leta 2016. Je zavetnik preganjanih kristjanov. \n  \nIz življenja …\n \nSv. Salomon se je rodil leta 1745 kot Viljem Nikolaj Alojz Leclercq v mestu Boulogne-sur-Mer v severni Franciji. \nBil je peti od devetih otrok bogatega trgovca z vinom\, zato je kasneje obiskoval trgovsko šolo. A to šolo so vodili bratje\, katerim se je pozneje pridružil. Po obdobju vajeništva se je namreč proti očetovi volji\, ki je želel\, da bi prav on prevzel družinsko podjetje\, odločil postati duhovnik in leta 1767 vstopil v noviciat kongregacije Bratov krščanskih šol (šolskih bratov) v Rouenu\, pri čemer je dobil ime brat Salomon. \nBil je pobožen\, pogosto zatopljen v molitev in priljubljen učitelj. Poučeval je v številnih francoskih šolah. V svojem redu je opravljal naloge voditelja noviciata\, ekonoma in tajnika generala kapitlja. \nZaradi francoske revolucije\, ki se je začela z napadom na Bastilijo 1789\, so bili bratje prisiljeni zapustiti svojo redovno hišo. Ostal je le brat Salomon\, z namenom\, da bi branil svojo hišo. Aretirali so ga 15. avgusta 1792 skupaj z mnogimi drugimi duhovniki\, redovniki in redovnicami in ga na današnji dan\, 2. septembra\, mučili in usmrtili na vrtu karmeličanskega samostana v Parizu. \nPapež Frančišek ga je leta 2016 razglasil za svetnika. \n  \nZavetnik\nJe zavetnik preganjanih kristjanov. \n  \nUpodobitve\nUmetniki sv. Salomona Leclercqa upodabljajo v črni redovni obleki z belim ovratnikom\, palmo mučeništva in s križem. \n  \nGradiva:\n\nKanonizacija brata Salomona Leclercqa (v ang.) – 2:05 min: https://www.dlsud.edu.ph/news/2016/leclercq.htm\n\n  \n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-salomon-leclercq-zavetnik-preganjanih-kristjanov/2026-09-02/ CATEGORIES:Svetnik dneva ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/09/09.-02.-br.-Salomon-L.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;VALUE=DATE:20260903 DTEND;VALUE=DATE:20260904 DTSTAMP:20260604T212910 CREATED:20200902T093406Z LAST-MODIFIED:20260504T074346Z UID:10005317-1788393600-1788479999@portal.pridi.com SUMMARY:Sveti Gregor Veliki: Gregorjevo?\, gregorjanski koral in maše DESCRIPTION:God sv. Gregorja Velikega je bil prvotno 12. marca\, to je na gregorjevo\, ko se ptički ženijo. Pri nas se je na ta dan oblikovalo vrsto običajev (koledovanje\, spuščanje gregorčkov …). Kljub temu pa\, da po novem koledarju njegov god praznujemo 3. septembra\, je sv. Gregor za ljudstvo ostal znanilec pomladi. \n  \nGregorijanske maše za pokojnika (30 neprekinjenih sv. maš)\nNjihov začetnik je papež sv. Gregor Veliki. Kako to? V samostanu v Rimu je umrl menih Just\, ki si je skril tri zlate kovance. Po njegovi smrti je sv. Gregor določil\, naj se zanj opravi trideset dni vsak dan ena maša. Ko se je opravila trideseta\, se je rajni prikazal svojemu bratu in mu sporočil\, da je rešen iz vic. \n  \nIz življenja …\nSv. Gregor se je rodil leta 540 v ugledni rimski plemiški družini. Bil je zelo izobražen. Sprva je bil v civilni službi na čelu mestne uprave. Po očetovi smrti je družinsko palačo predelal v benediktinski samostan in na svojem posestvu ustanovil še druge samostane. Ko se je odpovedal posvetnemu življenju\, je sprva živel kot menih v samostanu\, potem pa je bil papežev sodelavec in svetovalec. Papež Pelagij II. ga je poslal kot svojega zastopnika na dvor v Carigrad. \n  \nPo papeževi smrti je bil kot prvi redovnik leta 590 izvoljen za papeža\, čeprav tega sam ni želel. Modrost in ponižnost meniha je združil z diplomatskimi in upravnimi izkušnjami. Vseskozi so bili njegova posebna skrb ubogi in trpeči. Zavzemal se je za ukinitev suženjstva. \nZavedal se je\, da se ljudi ne sme le pokristjaniti\, ampak se morajo ti v Cerkvi počutiti kot doma. V ta namen je izvedel socialne\, pastoralne in liturgične reforme. Reformiral je cerkveno petje. Po njem se imenuje gregorjanski koral (srednjeveško liturgično enoglasno petje). Kot prvi menih na papeškem stolu se je razumel kot »služabnik božjih služabnikov« (»servus servorum Dei«). Bil je velik teolog in pisatelj; s svojimi deli je vplival na srednjeveško teologijo. Poleg razlag k nekaterim svetopisemskim knjigam se je ohranilo več kot 1000 njegovih pridig in 800 pisem. \nPoleg Gregorja I. ima le še papež Leon I. naslov Veliki. Poleg sv. Ambroža\, sv. Avguština in sv. Hieronima je eden izmed štirih velikih učiteljev zahodne Cerkve. \nUmrl je 12. marca 604 v Rimu\, star štiriinšestdeset let. Goduje 3. septembra\, v vzhodni Cerkvi pa še vedno 12. marca. \n  \nZavetnik\nPapež sv. Gregor Veliki je zavetnik učiteljev\, študentov\, glasbenikov in cerkvenih pevcev. Je priprošnjik proti kugi. \n  \nUpodobitve\nUmetniki ga upodabljajo kot papeža s tiaro\, križem\, knjigo\, pisalnim peresom ali golobom (Svetim Duhom). Večkrat tudi\, kako za mizo obeduje skupaj z reveži. \n  \nCerkve na Slovenskem\n\nPri nas so sv. Gregorju Velikemu posvečene štiti cerkve:  ena župnijska (župnija Sv. Gregorja)\, tri podružnične (župnija Ig v kraju Dobravica\, župnija Kolovrat v kraju Žvarulje\, župnija Štanjel v kraju Kobdilj – pokopališka). \n\n  \nGradiva:\n \n\nGregorijanski koral (v lat.) – 2:30 min\n\n  \n \n\nSv. Gregor Veliki (v hr.) – 3:03 min: https://www.youtube.com/watch?v=XZ8TjdA8U2Q\n\n  \n \n\nPapež sv. Gregor Veliki (v ang.) – 4:05 min: https://www.youtube.com/watch?v=HWvSdidzRcA\n\n  \n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-gregor-veliki-gregorjevo-gregorjanski-koral-in-mase/2026-09-03/ CATEGORIES:Svetnik dneva ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/09/09.-03.-sv.-Gregor-Veliki1a.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;VALUE=DATE:20260904 DTEND;VALUE=DATE:20260905 DTSTAMP:20260604T212910 CREATED:20260504T073508Z LAST-MODIFIED:20260504T073509Z UID:10005312-1788480000-1788566399@portal.pridi.com SUMMARY:Sveta Rozalija: Zavetnica proti kugi DESCRIPTION:Sv. Rozalija je poleg sv. Roka in sv. Boštjana veljala za zavetnico pred kugo. Pri nas so ji posvečene tri cerkve in ena kapela. \n  \nIz življenja …\nSv. Rozalija se je rodila okoli leta 1130 na Siciliji v Italiji v grofovski družini. Mladost je preživela na dvoru v Palermu\, kjer so jo vzgajali kot kraljično. Ker je bila lepa in pametna\, ji ni manjkalo snubcev\, a zanje se ni zmenila. Odločila se je za drugačnega Ženina. Pridružila se je redovnikom\, ki so živeli v samoti po pravilih sv. Bazilija v votlini na Monte Reale. Iz dvorca je s seboj vzela le križ in nekaj pobožnih knjig. Ker pa je imela občutek\, da je še vedno preblizu ljudi\, se je umaknila v bolj nedostopno skalno votlino na gori Monte Pellerino. Tu je živela asketsko in se strogo postila\, molila. Izpred njene votline je bil lep razgled na Palermo\, hišo njenih staršev\, ki niso vedeli\, kje je in so jo povsod neuspešno iskali. \n \nTu je po šestnajstih letih samotnega življenja umrla 4. septembra 1166. \nPo njeni smrti so v skali našli njen napis: »Jaz\, Rozalija\, hči Sinibalda\, gospodarja Coschine in Rosa\, sem se iz ljubezni do svojega Gospoda Jezusa Kristusa odločila prebivati v tej votlini.« Sprva so ji napravili grob kar v tej votlini. Njeno češčenje se je hitro razširilo\, potem pa so nanjo pozabili. \nSkoraj pol tisočletja kasneje (leta 1624)\, ko je v Palermu razsajala kuga\, se je prikazala v videnju lovcu\, ki je lovil blizu votline. Tedaj so njene relikvije v slovesni procesiji prinesli v mesto in čez tri dni je kuga prenehala. \n  \nZavetnica\nSv. Rozalija je poleg sv. Roka in sv. Boštjana veljala za zavetnico pred kugo. Je zavetnica Palerma in Sicilije. \n  \nUpodobitve\nUmetniki jo najpogosteje upodabljajo kot puščavnico oblečeno v rjavo oblačilo z razpuščenimi lasmi in z vencem belih vrtnic na glavi. V rokah drži križ in lobanjo. \n  \nCerkve na Slovenskem\nPri nas so sv. Rozaliji posvečene na teritoriju celjske in novomeške škofije tri podružnične cerkve (v župniji Kostrivnica v kraju Gabrnik\, v župniji Krško v kraju Nad Krškim\, v župniji Šentjur pri Celju v kraju Lokarje) in ena kapela v župniji Trebelno. \n\nGradiva: \n \n\nSv. Rozalija – OB SLIKAH IN GLASBI – 7:23 min\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n  URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-rozalija-proti-kugi-2/2026-09-04/ CATEGORIES:Svetnik dneva ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/09/09.-04.-Sv.-Rozalija1.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;VALUE=DATE:20260905 DTEND;VALUE=DATE:20260906 DTSTAMP:20260604T212910 CREATED:20200903T121138Z LAST-MODIFIED:20260428T054857Z UID:10005296-1788566400-1788652799@portal.pridi.com SUMMARY:Sveta Mati Terezija: "Angel" revnih in ubogih DESCRIPTION:Sv. Mati Terezija je bila le 6 let po svoji smrti razglašena za blaženo\, 19 let po smrti pa za svetnico. \n  \nIz življenja … \n\nSv. Mati Terezija se je rodila v katoliški albanski družini leta 1910 v Skopju kot Agnes Gonxha Bojaxiu. Imela je lepo otroštvo\, a pri devetih letih ji je umrl oče. Obiskovala je jezuitsko gimnazijo in že pri dvanajstih letih želela postati misijonarska. Ko je leta 1924 skopski škof postal slovenski lazarist bl. Janez Frančišek Gnidovec\, je s svojim svetniškim zgledom vplival tudi nanjo. Osemnajstletna se je pridružila loretskim sestram v Dublinu na Irskem\, ki so jo takoj poslale v Indijo\, kjer je delala kot učiteljica v Kalkuti in pozneje postala tudi ravnateljica njihove dekliške šole. Ko je leta 1931 tam izrekla redovne zaobljube\, si je zaradi občudovanja sv. Terezije Deteta Jezusa\, zavetnice misijonarjev\, privzela redovno ime Terezija. \n10. septembra 1946 je med vožnjo z vlakom skozi Kalkuto zaslišala Kristusov klic »Žejen sem«\, ki ga je razumela kot povabilo\, da služi najrevnejšim. Od škofa in vodstva reda je prejela dovoljenje\, da zapusti samostan in dela ter živi v slumih (barakarskih naseljih). Tako kot tamkajšnji ljudje je nosila le preprost beli sari z modro obrobo. Odprla je šolo\, skrbela za bolne in brezdome gobavce. K njej so prihajale nekdanje učenke in pomočnice\, da bi jo podpirale pri njenem delu. Tako je leta 1950 nastal nov red Kongregacija misijonark ljubezni. Agnes je iz sestre Terezije postala Mati Terezija; to ime se je hitro razširilo po vsem svetu. Ko je na ulici našla umrlo ženo\, je ustanovila hospic za najrevnejše umirajoče. Sestram so se kmalu pridružili tudi bratje misijonarji ljubezni. \n \nDelo matere Terezije je bilo služiti Kristusu v ubogih\, za kar je prejela številna priznanja\, med drugim tudi Nobelovo nagrado za mir leta 1979. Svoj nagovor ob sprejemu Nobelove nagrade za mir pa je porabila za boj proti splavu: \n\n»Danes je največji uničevalec miru na svetu krik nedolžnega\, nerojenega otroka. Če mati lahko umori svojega lastnega otroka v svojem naročju\, kaj potem ustavi tebe in mene\, da bi ubila drug drugega? … Kdo bo dal obračun Bogu za vse milijone in milijone otrok\, ki jim ni bila dana možnost živeti in izkusiti\, da ljubijo in so ljubljeni? … Če je kakšen otrok\, ki ga ne marate ali ga ne morete nahraniti ali vzgajati\, dajte tega otroka meni. Nobenega otroka ne bom zavrnila …« \n\nMati Terezija je telesno izčrpana\, a še vedno močna v duhu\, izdihnila 5. septembra 1997 v Kalkuti. Imela je državni pogreb\, na katerem je sodeloval ves svet. \nPapež Janez Pavel II. jo je razglasil za blaženo 19. oktobra 2003\, papež Frančišek pa 4. septembra 2016 za svetnico. \n  \nUpodobitve\nObstojijo številne fotografije\, na katerih je Mati Terezija v zrelih letih v redovni obleki misijonark ljubezni (bel sari\, obrobljen z modrimi črtami in s križcem na levi rami). \n  \nGradiva:\n\nCITATI sv. matere Terezije o svetosti\n\n  \n\nMisli sv. matere Terezije: Poglejte na križ\n\n  \n \n\nPapež Janez Pavel II. in Mati Terezija iz Kalkute: Prijateljstvo – 1:21 min\n\n  \n\nMati Terezija – CELOTEN FILM (v ang.) 1:54:25 min: https://vimeo.com/330119360\n\n  \n \n\nMati Terezija (v ang.) – 2:52 min: https://www.youtube.com/watch?v=mEZGjL1akt0\n\n  \n \n\nPrva ljubezen Matere Terezije (v ang.) – 34:43 min: https://www.youtube.com/watch?v=3ZWhlNgrUZM\n\n  \n \n\nZgodba o Materi Tereziji (v ang.) – 24:30 min: https://www.youtube.com/watch?v=teQb8eubFzg\n\n  \nFoto: zajem zaslona https://www.youtube.com/watch?v=mEZGjL1akt0 \n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n  URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-mati-terezija-angel-revnih-in-ubogih/2026-09-05/ CATEGORIES:Svetnik dneva ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/09/09.-05.-Sv.-Mati-Terezija1.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;VALUE=DATE:20260906 DTEND;VALUE=DATE:20260907 DTSTAMP:20260604T212910 CREATED:20260428T055633Z LAST-MODIFIED:20260428T055633Z UID:10005301-1788652800-1788739199@portal.pridi.com SUMMARY:Sveti Zaharija: Prerok mesijanskega upanja DESCRIPTION:Sv. Zaharija je starozavezni prerok\, predzadnji (enajsti) izmed tako imenovanih »malih« prerokov. Domneva se\, da je poleg preroške opravljal tudi duhovniško službo\, deloval pa je v času vladavine perzijskega kralja Darija\, konec 6. stoletja pred Kristusom. \nNapovedal je\, da se bo ljudstvo vrnilo iz pregnanstva in mu prinesel oznanilo miroljubnega kralja\, kar je Kristus Gospod s svojim zmagovitim vhodom v Jeruzalem izpolnil. \n  \nIz življenja …\nSv. Zaharija je predzadnji od tako imenovanih “malih” prerokov. Mali so v tem pomenu\, da so njihovi spisi manj obsežni. Zaharijevo ime v hebrejščini pomeni »Jahve svari«. Zaharija je živel v babilonski sužnjosti in se iz ujetništva z Judi vrnil v domovino. Bil je Agejev sodobnik in zato se je tako kot on osredotočil na obnovo templja\, vero in moralo v pričakovanju velikih mesijanskih upanj. Imenujejo ga »prerok mesijanskega upanja«. \nSkupaj s prerokom Agejem sta dosegla\, da so Judje leta 516 tempelj dozidali. Tolažila sta jih\, da bo novi tempelj\, čeprav manjši in ne tako veličasten\, imenitnejši\, ker bo vanj stopil Mesija – Odrešenik. \nZaharija je s preroškim duhom gledal daleč v prihodnost. Znamenita je njegova prerokba o Kristusu\, mesijanskem Kralju\, ki bo krotak in miroljuben: \n»Silno se raduj\, hči sionska\, vzklikaj\, hči jeruzalemska! \nGlej\, tvoj kralj prihaja k tebi\, pravičen je in zmagovit\, \nkrotak je in jezdi na osličku\, na žrebetu oslice. \nUničil bo vozove v Efrajimu in konje v Jeruzalemu\, \nuničil bo bojni lok in narodom oznanil mir. \nNjegova oblast bo segala od morja do morja\, \nod veletoka do koncev zemlje.« (Zah 9\,9–10). \n  \nPrerok Zaharija je med svojim ljudstvom užival veliko spoštovanje in imel velik vpliv na reševanje takratnih družbenih problemov v Izraelu. Iz njegovih prerokb se kaže kot človek\, ki ga v življenju vodi velika ljubezen do domovine\, do templja in Gospodove postave. Zanj je Gospodov zakon izvor vse sreče in napredka\, blagostanja. \nVeliko govori o potrebi po socialni pravičnosti in v tem pogledu je zelo sodoben. Prerok zelo ostro označi tiste\, ki teptajo socialno pravičnost\, ki varajo preproste\, še posebej\, če to počno slabi pastirji in lažni preroki. Zanj tudi hvalevredno dejanje nima vrednosti\, če ni povezano s konkretnimi dobrimi deli. \n  \nGradiva:\n \nSv. Zaharija (v hr.) – 2:34 min: https://www.youtube.com/watch?v=-QJBUlqmJy0 \n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n  URL:https://portal.pridi.com/dogodek/23642-2/2026-09-06/ CATEGORIES:Svetnik dneva ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2021/08/Prerok-Zaharija-freska-1512-a.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;VALUE=DATE:20260907 DTEND;VALUE=DATE:20260908 DTSTAMP:20260604T212910 CREATED:20210828T163400Z LAST-MODIFIED:20260504T074559Z UID:10005322-1788739200-1788825599@portal.pridi.com SUMMARY:Sveti Marko Križevčan: Hrvaški svetnik DESCRIPTION:Sv. Marko Križevčan je tretji kanoniziran hrvaški svetnik. Leta 1619 je v Košicah na Slovaškem svojim mučiteljem rekel\, da je za svojo vero pripravljen vsak trenutek dati življenje\, čeprav so mu ponudili bogastvo in visok položaj za prestop v kalvinsko vero. \n  \nIz življenja …\n \nSv. Marko se je rodil 1588 ali 1589 v Križevcih na Hrvaškem. Njegov oče je bil v vojaški službi\, Marko pa je namesto predvidene vojaške kariere raje izbral duhovniški poklic\, ki ga je čutil v sebi. Tako je po končani gimnaziji na Dunaju odšel na jezuitsko univerzo v Gradec. Po študiju v zavodu Germanik v Rimu in po duhovniškem posvečenju leta 1615 je kratek čas deloval v domačem kraju. \nKmalu ga je k sebi poklical ostrogonski škof in ga postavil za profesorja in ravnatelja semenišča. Tedaj so v Košicah\, v gorah Krpatov\, v današnji Slovaški imeli močan vpliv kalvinci. Ti so ga sovražili in po hudem mučenju 7. septembra 1619 skupaj še z dvema jezuitoma tudi obglavili. \n  \nGradiva:\n \nSv. Marko Križevčan (v hr.) – 4:57 min: https://www.youtube.com/watch?v=MpFJv5ix8Ps \n  \n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n  URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-marko-krizevcan-hrvaski-svetnik/2026-09-07/ CATEGORIES:Svetnik dneva ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2021/08/Sv.-Karko-K-1.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;VALUE=DATE:20260908 DTEND;VALUE=DATE:20260909 DTSTAMP:20260604T212910 CREATED:20200907T124148Z LAST-MODIFIED:20260504T075707Z UID:10005327-1788825600-1788911999@portal.pridi.com SUMMARY:PRAZNIK Marijinega rojstva: Mali šmaren\, mala maša DESCRIPTION:Marijino rojstvo praznujemo 8. septembra\, to je natanko devet mesecev po prazniku Marijinega brezmadežnega spočetja (8. decembra). \nPraznik Marijinega rojstva je pri nas znan tudi kot mali šmaren ali mala maša. Znan je rek: »Mala maša za suknjo vpraša\,« kajti tega dne se običajno že čuti jesen. \n  \nO prazniku …\nPraznik Marijinega rojstva ima svoje začetke v Jeruzalemu v 5. stoletju. Tedaj so tam\, kjer je po izročilu stala Marijina rojstna hiša\, zgradili cerkev v čast svete Ane\, Marijine matere\, t. i. baziliko rojstnega kraja sv. Marije. \nV spomin na to posvečenje se je razvil praznik v čast Marijinega rojstva: sprva na krščanskem Vzhodu\, od 7. stoletja pa na Zahodu. Po Jakobovem protoevangeliju\, ki je nastal v začetku 2. stoletja\, sta Marijina starša sv. Ana in Joahim živela v hiši pri Ovčjih vratih v Jeruzalemu\, kjer se je nahajal t. i. vodnjak Probatika (»probaton« – ovca). Tudi mnogi cerkveni očetje in škofje v svojih pridigah in pesmih opevajo ta kraj Marijinega rojstva. \nV koledarju svetnikov sicer običajno ne praznujemo zemeljskih rojstev\, ampak le dneve smrti kot »rojstne dneve za nebesa«. Izjeme so le pri treh osebah\, in sicer pri Jezusu (na Božič)\, Mariji in Janezu Krstniku\, to pa zato ker je bilo njihovo rojstvo res sveto. Rodili so se brez izvirnega greha. \nMarija je kot Odrešenikova mati vključena v samo jedro odrešenjskega načrta. \n  \n  \nO sveta Bogorodica\,\nti čast rodu človeškega!\nPoprej smo bili sužnji vsi\,\notroci luči smo sedaj. \n  \nDevica si\, kraljevska hči\,\npotomka kralja Davida\,\nše več pa kot pradedov rod\nti slave je podelil Bog. \n  \nIztrgaj nas iz grešnosti\nin naravnaj nas na Boga:\npo tebi naj postanemo\nkraljevski in duhovski rod. \n  \nPriprošnja tvoja naj zdrobi\nprastarega dolga vezi\nin zasluženje tvoje naj\nnekoč privede nas v nebo. \n  \nSlavimo\, Troedini\, te\nob rojstvu Božje Matere\,\nizročil svoj si ji zaklad\,\nda posreduje ga še nam. \nAmen. \n(Vir: brevir)\n  \nCerkve v Sloveniji\nPri nas je Marijinemu rojstvu posvečenih 20 cerkva (11 župnijskih\, 9 podružničnih) ter 1 kapela\, kot je razvidno iz spodnjih tabel. \n  \nŽUPNIJSKE CERKVE posvečene Marijinemu rojstvu:\n\n\n\nŠt.\nŽUPNIJA (škofija)\n\n\n1.\nCerknica (LJ nadškofija)\n\n\n2.\nHomec (LJ nadškofija)\n\n\n3.\nPolhov Gradec (LJ nadškofija)\n\n\n4.\nPrimskovo na Dolenjskem (LJ nadškofija)\n\n\n5.\nRob (LJ nadškofija)\n\n\n6.\nSveta gora (LJ nadškofija)\n\n\n7.\nŠmarje – Sap (LJ nadškofija)\n\n\n8.\nVelike Lašče (LJ nadškofija)\n\n\n9.\nNegova (MB nadškofija)\n\n\n10.\nSlivnica pri Mariboru (MB nadškofija)\n\n\n11.\nTišina (MS škofija)\n\n\n\n  \nPODRUŽNIČNE CERKVE posvečene Marijinemu rojstvu:\n\n\n\nŠt.\nŽUPNIJA (škofija)\nNASELJE s cerkvijo\n\n\n1.\nFojana (KP škofija)\nBarbana\n\n\n2.\nPodmelec (KP škofija)\nTemljane\n\n\n3.\nPomjan (KP škofija)\nPomjan\n\n\n4.\nŠentviška gora (KP škofija)\nPolice\n\n\n5.\nBloke (LJ nadškofija)\nRunarsko\n\n\n6.\nČrnomelj (NM škofija)\nVojna vas (++)\n\n\n7.\nSemič (NM škofija)\nVrčice\n\n\n8.\nŠentjernej (NM škofija)\nŠmarje (++)\n\n\n9.\nŠt. Peter – Otočec (NM škofija)\nTrška gora\n\n\n\nKAPELA\n\n\n\n\n1.\nLendava (MS škofija)\nČentiba (++)\n\n\n\n  \n  \nGradiva:\n \n\nMarijino rojstvo (v ang.) – 1:50 min: https://www.youtube.com/watch?v=ouBGmiCQ2HI\n\n  \n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše URL:https://portal.pridi.com/dogodek/praznik-marijinega-rojstva-mali-smaren-mala-masa/2026-09-08/ CATEGORIES:Svetnik dneva ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/09/09.-08.-Marijino-rojstvo1.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;VALUE=DATE:20260909 DTEND;VALUE=DATE:20260910 DTSTAMP:20260604T212910 CREATED:20210813T160617Z LAST-MODIFIED:20260504T075849Z UID:10005332-1788912000-1788998399@portal.pridi.com SUMMARY:Sveti Peter Klaver: Suženj črnskih sužnjev DESCRIPTION:Sv. Peter Klaver je bil sicer mistik\, a Gospod ga je obdaril tudi s številnimi drugimi darovi in čudeži. \n  \nIz življenja …\nSv. Peter Klaver se je rodil leta 1580 v Španiji v globoko verni družini. Po rodu je bil Katalonec. \nŠtudiral je na jezuitski univerzi v Barceloni in vstopil k jezuitom. Študiral je teologijo in filozofijo. V tem času se je zbližal s sv. Alfonzom Rodriguezom\, ki je bil njegov duhovni voditelj. Nameraval je ostati le samostanski brat\, tako kot je bil sv. Alfonz\, a se je vendarle odločil za duhovništvo. Posvečen je bil leta 1616. \nPo posvečenju se je odpravil v Kolumbijo v misijone\, za kar ga je navdihnil sv. Alfonz. Tu se je posvetil služenju temnopoltim sužnjem\, ki so jih pripeljali iz Afrike. Krstil je več kot 30.000 črncev. \nKo je stregel kužnim bolnikom\, je pri tem tudi sam zbolel. Umrl je 8. septembra 1654. Bl. Marija Terezija Ledochovska je misijonsko družbo za Afriko imenovala po njem Družba sv. Petra Klaverja. \nZa svetnika je bil razglašen leta 1888 skupaj s sv. Alfonzom. \n  \nZavetnik\nSv. Peter Klaver je zavetnik črnskih misijonov in misijonskih sester sv. Petra Klaverja. \n  \nGradiva:\n \n\nSv. Peter Klaver (v hr.) – 4:11 min: https://www.youtube.com/watch?v=xg8-gvno0Wk\n\n  \n \n\nSv. Peter Klaver (v ang.) – 2:12 min: https://www.youtube.com/watch?v=aYikMp1Gu7Q\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-peter-klaver-suzenj-crnskih-suznjev/2026-09-09/ CATEGORIES:Svetnik dneva ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2021/08/Sv.-Peter-Klaver-1.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;VALUE=DATE:20260910 DTEND;VALUE=DATE:20260911 DTSTAMP:20260604T212910 CREATED:20200910T071556Z LAST-MODIFIED:20260504T081928Z UID:10005337-1788998400-1789084799@portal.pridi.com SUMMARY:Sveti Nikolaj Tolentinski: Zavetnik vernih duš v vicah DESCRIPTION:Sv. Nikolaja Tolentinskega je leta 1884  papež Leon XIII. razglasil za zavetnika vernih duš v vicah. \n  \nIz življenja …\nSv. Nikolaj Tolentinski se je rodil že starejšim staršem leta 1245 v kraju Sant’Angelo v Potanu (Marken) v Italiji. Ker sta ga njegova starša izprosila na romanju na grob sv. Nikolaja (Miklavža) v Bari v Italiji\, sta svojemu sinu iz hvaležnosti\, ker ju je ta svetnik uslišal\, dala ime Nikolaj. \nNjun sin Nikolaj je pri šestnajstih letih v svojem domačem kraju pristopil k avguštincem in bil leta 1270 posvečen v duhovnika. Kot duhovnik je deloval v mnogih krajih\, dokler se ni leta 1275 ustalil v moralno in versko zapuščenem mestu Tolentinu. \nKot avguštinec je goreče gojil duhovno življenje. Bil je zelo strog do sebe. Veliko se je postil in bičal\, še zlasti ob petkih. Pogosto je trpel zaradi neprijetnih in hudih bolezni. Čeprav je bil spokornik do sebe\, sta ga odlikovali tudi budnost in dobrota do drugih. \nS posebno ljubeznijo se je posvečal revnim in bolnim ter s svojim darom čudežev tudi mnoge ozdravil. Obiskoval je bolnike in včasih namesto redovnega brata nabiral miloščino. Ob samostanskih vratih je razdeljeval hrano revnim. Bil je tako radodaren\, da so ga predstojniki reda sumničavo opazovali. Običaj avguštincev\, da razdeljujejo Miklavžev kruh\, izhaja iz enega od njegovih videnj. Skoraj vsak dan je pridigal\, pogosto je bil v spovednici. \nUmrl je 10. septembra 1305. Kmalu po njegovi smrti so nad njegovim grobom zgradili baziliko\, kjer se je po njegovi priprošnji zgodilo veliko čudežev ozdravitve. Med 16. in 18. stoletjem je bil sv. Nikolaj eden najbolj češčenih svetnikov v Evropi in Ameriki\, zlasti na Filipinih. \nLeta 1884 ga je papež Leon XIII. Razglasil za zavetnika vernih duš v vicah. \n  \nUpodobitve\nUmetniki sv. Nikolaja upodabljajo v črnem redovnem oblačilu z zvezdo na prsih\, z lilijo\, knjigo\, s pečenimi pticami\, kelihom\, križem\, bičem ali hudičem. \n  \nZavetnik\nJe zavetnik Rima\, Tolentina\, Benetk\, Genove\, Lime\, Antwerpn\, Kordove\, sozavetnik Bavarske\, vernih duš v vicah\, brodolomcev\, priprošnjik za vsakdanji kruh in svobodo. \n  \n  \nGradiva:\n \n\nSv. Nikolaj Tolentinski (v ang.) – 3:47 min: https://www.youtube.com/watch?v=kv5Nw9KGvWw\n\n  \n \n\nSv. Nikolaj Tolentinski (v hr.) – 2:40 min: https://www.youtube.com/watch?v=1Cjh__azQNY\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-nikolaj-tolentinski-zavetnik-vernih-dus-v-vicah/2026-09-10/ CATEGORIES:Svetnik dneva ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/09/09.-10.-sv.-Nikolaj-Tolentinski1.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;VALUE=DATE:20260911 DTEND;VALUE=DATE:20260912 DTSTAMP:20260604T212910 CREATED:20200911T063542Z LAST-MODIFIED:20260504T090938Z UID:10005357-1789084800-1789171199@portal.pridi.com SUMMARY:Sveti Janez Gabrijel Perboyre: Mučenec na Kitajskem DESCRIPTION:Janeza Gabrijela Perboyra je leta 1996 sv. papež Janez Pavel II. razglasil za svetnika. Bil je velik Marijin častilec.\n \n  \nIz življenja …\nSv. Janez Gabrijel Perboyre se je rodil leta 1802 kot eden od osmih otrok v pobožni kmečki družini v kraju Le Puech na jugu Francije. \nLeta 1820 je\, tako kot njegov brat Ludvik\, vstopil k lazaristom. Študiral je v Parizu in bil leta 1825 posvečen v duhovnika. Postal je profesor dogmatike in rektor semenišča. A v njem ni ugasnila želja\, zaradi katere je postal lazarist: želel si je postati misijonar na Kitajskem. \nVodstvo reda je končno ugodilo tej njegovi prošnji\, tako da je leta 1835 odšel na Kitajsko\, kjer je njegov brat umrl kot misijonar. Tu je goreče deloval kot misijonar. Naučil se je kitajskega jezika in se oblačil kot Kitajec. Pastoralno je skrbel je za približno 2000 kristjanov in živel v popolnem uboštvu. Bil je velik Marijin častilec. Ko se je septembra leta 1839 začelo preganjanje kristjanov\, so želeli prijeti vse duhovnike in katehete. Prijeli so tudi sv. Janeza Gabrijela in ga eno leto zasliševali ter kruto mučili. Ker se ni želel odpovedati krščanski veri\, so ga na današnji dan\, 11. septembra\, leta 1840 po cesarjevi potrditvi smrtne obsodbe počasi zadavili\, ko je bil razpet na križu. \nNjegovo telo so najprej pokopali na Kitajskem\, dvajset let kasneje pa so ga prenesli v matično hišo lazaristov v Franciji. \n  \nGradiva:\n \n\nSv. Janez Gabrijel Perboyre (v ang.) 3:57 min: https://www.youtube.com/watch?v=NjLlWH6Ddpg\n\n  \n\nSv. Janez Gabrijel Perboyre (v ang.) – 5:19 min: https://famvin.org/en/2019/09/13/feast-of-st-john-gabriel-perboyre-c-m/\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-janez-gabrijel-perboyre-mucenec-na-kitajskem/2026-09-11/ CATEGORIES:Svetnik dneva ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/09/09.-11.-sv.-Janez-Gabrijel-Pl1.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;VALUE=DATE:20260912 DTEND;VALUE=DATE:20260913 DTSTAMP:20260604T212910 CREATED:20210830T100221Z LAST-MODIFIED:20260504T083800Z UID:10005342-1789171200-1789257599@portal.pridi.com SUMMARY:Marijino ime: "Odslej me bodo blagrovali ..." DESCRIPTION:Znan je pregovor: »Kdor Marijino ime preklinja\, iz njegovega doma sreča izginja.« V Sloveniji je šest cerkva posvečenih Marijinemu imenu. Na ta dan so naši predniki ohranjali zanimiv običaj\, saj so imeli revni pravico po poljih pobirati preostalo zrnje. \nMarija je ob srečanju s svojo teto Elizabeto vzkliknila: »Odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.« In res nam je Marijino ime\, ime »tiste\, ki jo Bog ljubi«\, Jezusove Matere\, drago in sveto. \nIme Marija izhaja iz hebrejskega imena Mirjam. Pomeni pa »tista\, ki jo ljubi Bog«\, »razsvetljevalka«\, »gospa«\, »vzvišena«. \n  \nO prazniku …\nPraznik Marijinega imena so začeli praznovati v Španiji že leta 1513. Podobno kot praznik imena Jezusovega\, saj naj bi ime\, ki so ga judovski starši dali svojim otrokom\, izražalo tudi človekovo delovanje in smisel. Nekoč so ga praznovali 22. septembra\, ker so judovske deklice dobile ime šele dva tedna po rojstvu. \nTa praznik je papež Inocenc XI. po zmagi nad Turki pri Dunaju 12. septembra 1683 razširil na vesoljno Cerkev kot dan zmage. Ker je bila zmaga tako »čudežna« in nepričakovana\, je praznik Marijinega imena zahvalni praznik. Tako je ostalo do zadnje reforme koledarja\, ko se znova praznuje samo v krajevnih Cerkvah. \n  \nCerkve v Sloveniji\n\nV Sloveniji je šest cerkva posvečenih Marijinemu imenu. \n\n  \nGradivo:\n \nMarijino ime (v hr.) – 2:55 min: https://www.youtube.com/watch?v=DbHUL-I5Wxg \n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše URL:https://portal.pridi.com/dogodek/marijino-ime-odslej-me-bodo-blagrovali/2026-09-12/ CATEGORIES:Svetnik dneva ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2021/08/Ime-Marije-1.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;VALUE=DATE:20260913 DTEND;VALUE=DATE:20260914 DTSTAMP:20260604T212910 CREATED:20210721T104754Z LAST-MODIFIED:20260428T143205Z UID:10005307-1789257600-1789343999@portal.pridi.com SUMMARY:Sveti Janez Zlatousti: Zavetnik pridigarjev DESCRIPTION:Med številnimi mojstri pridige sv. Janez Zlatousti zasluži naziv »velemojster«. Upravičeno mu pripada vzdevek »Krizostom« – »Zlatousti«\, saj velja za največjega govornika Cerkve vseh časov. Veličina njegovega pridiganja je bila med drugim v njegovi posebni sposobnosti\, da svetopisemske besede poveže z resničnim življenjem in da je vsem jasen\, zato ga od leta 1908 častimo kot zavetnika pridigarjev. \n  \nIz življenja …\nSv. Janez Zlatousti se je rodil okrog leta 345 v Antiohiji\, kjer je nekaj časa deloval tudi apostol Pavel\, ki mu je bil kasneje vzornik. Njegov oče\, visok častnik v rimski vojski\, je umrl kmalu po Janezovem rojstvu. Edinčka je vzgajala mati. Namenila ga je za državno službo in mu omogočila najboljšo vzgojo. Pri dvajsetih letih je Janez postal kristjan\, in hitro napredoval po Kristusovi poti\, ki ga je pripeljala do zemeljskega trpljenja\, pa tudi do mesta med štirimi velikimi vzhodnimi cerkvenimi očeti. \nVzljubil je Sveto pismo in se po krstu za nekaj časa umaknil v puščavsko samoto. V Antiohiji ga je škof Meletij posvetil v duhovnika. Kmalu so mu zaupali službo govornika v stolnici\, ki jo je opravljal dvanajst let zelo uspešno. Z veliko vnemo se je lotil oznanjevanja\, navdihnjen s Svetim pismom\, zlasti s Pavlovimi pismi\, ki jih je na novo prebral vsakih 14 dni. V pridigah\, ki do danes še niso izgubile svežine\, se Janez Zlatousti odlikuje z inteligenco\, izvirnostjo\, živahnostjo\, prodornostjo\, besednimi igrami\, dobrim psihološkim poznavanjem poslušalcev … Po potrebi je znal biti sarkastičen\, oster\, neposreden\, in vedno razumljiv vsem. Zato so ga imeli ljudje iz ljudstva še posebej radi. Zdelo se jim je\, da jih ta duhovnik resnično spoštuje. \nLeta 397 je postal carigrajski patriarh. Ko je Janez službo sprejel\, je začel z reformami … Za dvorne spletke se ni zmenil. Grajal je tudi napake dvora in si s tem nakopal sovraštvo cesarice Evdoksije in zavistnega aleksandrijskega patriarha Teofila. Spraviti sta ga želela s sveta ali pa vsaj daleč proč od Carigrada. Tako je moral sv. Janez Krizostom leta 404 v pregnanstvo v Armenijo\, nato pa še v zapuščeni kraj Pitius pod vznožjem Kavkaza. Umrl je 14. septembra 407. \nEvdoksijin sin cesar Teodozij II. je 27. januarja leta 438 z vsemi častmi sprejel svetnikove telesne ostanke\,da so jih pokopali v carigrajski cerkvi Svetih apostolov. Prosil je odpuščanja za napake svojih staršev. \nSv. Janez Krizostom je za seboj pustil vrsto del\, pridig in pisem. Najbolj znane so prav gotovo njegove knjige o duhovništvu\, lepa je njegova liturgija; zlasti še liturgične molitve. \n  \nGradiva:\n \nSv. Janez Krizostom (v hr.) – 4:01 min: https://www.youtube.com/watch?v=7qe-CScFq7I \n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n  URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-janez-krizostom-zavetnik-pridigarjev/2026-09-13/ CATEGORIES:Svetnik dneva ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2021/07/Sv.-Janez-Krizostom-1a.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;VALUE=DATE:20260914 DTEND;VALUE=DATE:20260915 DTSTAMP:20260604T212910 CREATED:20200913T162118Z LAST-MODIFIED:20260504T084109Z UID:10005347-1789344000-1789430399@portal.pridi.com SUMMARY:Praznik Povišanja sv. Križa: O sveti križ\, življenja luč DESCRIPTION:S Kristusovim Križem je bil premagan hudič\, podarjeno nam je bilo življenje ter povrnjeno upanje. Jezusov Križ je naše edino upanje! Zaradi tega Cerkev že od nekdaj ne časi le znamenje križa\, ampak tudi ostanke lesa\, na katerem je »viselo naše rešenje«.  \n  \nO prazniku …\nSkoraj 300 let sta bila Jezusov grob in križ globoko zakopana v zemlji. Ko je cesar Konstantin dal kristjanom svobodo (leta 313)\, je njegova mati sv. Helena prišla v Jeruzalem\, da bi počastila svete kraj\, kjer je Odrešenik trpel in umrl. Cesarica Helena je dala ukazala kopati na Kalvariji\, da bi našli Jezusov križ. Tako so našli grob in križ. Konstantin je tam dal zgraditi baziliki Božjega groba in Kalvarije. Cerkvi sta bili posvečeni 13. septembra leta 335. V veličastni cerkvi Božjega groba pa so naslednji dan\, to je 14. septembra\, prvič izpostavili relikvijo svetega križa v slovesno češčenje. Od tedaj naprej so vsako leto na ta dan praznovali »povišanje sv. Križa«. \nDejansko pa je pravi bogoslužni in svetopisemski vir praznika povišanja sv. Križa je velikonočna skrivnost. Ta praznik osmišlja naše vsakodnevne križe. Ne gre za pretirano poudarjanje križa in Jezusovih bolečin\, ampak s križa Jezus daje vsakemu človeku roko. Na križu je Jezus človeku najbližje\, ker trpi kot človek in se kot mi bori s težo križa. \n  \nMolimo\nSveti\, nesmrtni Bog\,\nJezus Kristus nas je s svojim križem odrešil za življenje\,\nnaj nas pripelje v slavo vstajenja\,\nkjer s teboj živi in kraljuje vekomaj. Amen \n  \nCerkve v Sloveniji\nPri nas je sv. Križu posvečenih skoraj 100 cerkva (27 župnijskih in 68 podružničnih) ter 46 kapel. \n  \nGradiva:\n\nPovišanje sv. Križa (v ang.) – 1:25 min\n\n  \n \n\nPovišanje sv. Križa (v ang.) – 2:01 min: https://www.youtube.com/watch?v=z_4ns_xzlVs\n\n  \n \nPovišanje sv. Križa (v hr.) – 3:24 min: https://www.youtube.com/watch?v=G1539-i-EJw \n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše URL:https://portal.pridi.com/dogodek/praznik-povisanje-sv-kriza-o-sveti-kriz-zivljenja-luc/2026-09-14/ CATEGORIES:Svetnik dneva ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/09/09.-14.-Povišanje-sv.-križa1.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;VALUE=DATE:20260915 DTEND;VALUE=DATE:20260916 DTSTAMP:20260604T212910 CREATED:20200915T070424Z LAST-MODIFIED:20260504T084310Z UID:10005352-1789430400-1789516799@portal.pridi.com SUMMARY:Praznik Žalostne Matere Božje: Mati žalostna je stala... DESCRIPTION:God Žalostne Matere Božje obhajamo takoj po prazniku Povišanja Sv. Križa. Marija je namreč v trpljenju najtesneje povezana s svojim Sinom\, saj je pod križem postala »kraljica mučencev«. \n  \nO prazniku …\n \nPobožnost in praznik Žalostne Matere Božje ima svoj svetopisemski temelj v Simeonovi prerokbi Mariji v Lukovem evangeliju: »In tvojo lastno dušo bo presunil meč!« (Lk 2\,35) \nV srednjem veku so o Marijinih žalostih pobožno razmišljali redovniki serviti\, temu pa so počasi sledili tudi drugi kristjani. Praznik Žalostne Matere Božje je uvedel papež Pij VII. leta 1814\, ko se je vrnil iz Napoleonovega jetništva. \nKrščanska pobožnost je v evangelijih opazila sedem trenutkov v Marijinem življenju\, ki so ji prizadeli veliko trpljenja\, »sedem bolečin«: \n\nžalost: Simeonova prerokba Marijine žalosti;\nžalost: Beg svete Družine v Egipt pred krutim Herodom;\nžalost: Dvanajstletni Jezus se »izgubi« v Jeruzalemskem templju;\nžalost: Marijino srečanje z Jezusom na križevem potu;\nžalost: Marijina žalost ob Jezusu\, pribitem na križu;\nžalost: Snemanje mrtvega Jezusa s križa in položitev njej v naročje (pieta);\nžalost: Polaganje Jezusa v grob.\n\n  \nCerkve v Sloveniji\nPri nas so Žalostni Materi Božji posvečene tri župnijske cerkve (v ljubljanski nadškofiji Breznica in Stična\, v novomeški škofiji pa Leskovec pri Krškem) ter 29 podružničnih cerkva in 26 kapel\, kot je razvidno iz spodnje tabele.\n \n  \nPODRUŽNIČNE CERKVE posvečene Žalostni Materi Božji:\n\n\n\n\nŽUPNIJA (škofija)\nNASELJE s cerkvijo\n\n\n1.\nIdrija (škofija KP)\nKalvarija Idrija (++)\n\n\n2.\nKočevska reka (škofija NM)\nZdihovo\n\n\n3.\nKresnice (nadškofija LJ)\nKresniške Poljane\n\n\n4.\nMetlika (škofija NM)\nTri fare\n\n\n5.\nMiren (škofija KP)\nGrad\n\n\n6.\nMokronog (škofija NM)\nŽalostna gora\n\n\n7.\nMozelj (škofija NM)\nZdihovo\n\n\n8.\nNovo mesto – Sv. Lenart (škofija NM)\nVeliki Slatnik (++)\n\n\n9.\nPodgraje (škofija KP)\nZabiče\n\n\n10.\nPodsreda (škofija CE)\nStare gore\n\n\n11.\nPodzemelj (škofija NM)\nKlošter (++)\n\n\n12.\nPoljane nad Škofjo Loko (nadškofija LJ)\nBukov vrh\n\n\n13.\nPreserje (nadškofija LJ)\nPrevalje\n\n\n14.\nRadeče (nadškofija LJ)\nŽebnik\n\n\n15.\nSenožeče (škofija KP)\nDolenja vas\n\n\n16.\nSlovenska Bistrica (nadškofija MB)\nSlovenska Bistrica\n\n\n17.\nSodražica (nadškofija LJ)\nStrmica\n\n\n18.\nSredišče ob Dravi (nadškofija MB)\nSredišče ob Dravi\n\n\n19.\nStudeno (škofija KP)\nPredjama (++)\n\n\n20.\nSv. Križ – Podbočje (škofija NM)\nBušeča vas\n\n\n21.\nSv. Marjeta ob Pesnici (nadškofija MB)\nVosek\n\n\n22.\nSv. Miklavž pri Ormožu (nadškofija MB)\nJeruzalem\n\n\n23.\nSv. Trojica Podlehnik (nadškofija MB)\nStanošina\n\n\n24.\nŠentjanž (škofija NM)\nLeskovec\n\n\n25.\nŠkofja Loka (nadškofija LJ)\nLontrg\n\n\n26.\nTrebnje (škofija NM)\nVinigorica\n\n\n27.\nVače (nadškofija LJ)\nVače (++)\n\n\n28.\nVišnja gora (nadškofija LJ)\nDedni dol\n\n\n29.\nZagorje (škofija KP)\nDrskovče\n\n\n\nKAPELE:\n\n\n\n1.\nBanja Loka (škofija NM)\nGora pri Ravnah\n\n\n2.\nBrdo (nadškofija LJ)\nBrdo\n\n\n3.\nČatež ob Savi (škofija NM)\nSobenja vas\n\n\n4.\nČrnomelj (škofija NM)\nČrnomelj\n\n\n5.\nDekani (škofija KP)\nDekani (++)\n\n\n6.\nDolenci (škofija MS)\nBudinci\n\n\n7.\nGoriče (nadškofija LJ)\nGolnik\n\n\n8.\nKostanjevica na Krki (škofija NM)\nGorjanci\n\n\n9.\nKriževci pri Ljutomeru (škofija MS)\nGrlava\n\n\n10.\nMala nedelja (škofija MS)\nMala nedelja (++)\n\n\n11.\nMoravče (nadškofija LJ)\nHribce\n\n\n12.\nNovo mesto – Kapitelj (škofija NM)\nLočna (++)\n\n\n13.\nPišece (škofija CE)\nPišece\n\n\n14.\nPolhov Gradec (nadškofija LJ)\nKalvarija\n\n\n15.\nPoljane nad Škofjo Loko (nadškofija LJ)\nBrezje\n\n\n16.\nPtuj – Sv. Peter in Pavel (nadškofija MB)\nRogoznica (++)\n\n\n17.\nRadovljica (nadškofija LJ)\nRadovljica – župnišče\n\n\n18.\nRibnica (nadškofija LJ)\nOtavice\n\n\n19.\nRibnica (nadškofija LJ)\nŽlebič\n\n\n20.\nSrednja vas v Bohinju (nadškofija LJ)\nUkanc (++)\n\n\n21.\nStari trg pri Ložu (nadškofija LJ)\nDolenje Poljane\n\n\n22.\nSv. Trojica v Slov. goricah (nadškofija MB)\nGornje Verjane\n\n\n23.\nŠentrupert (škofija NM)\nŠentrupert\n\n\n24.\nŠt. Ilj v Slovenskih goricah (nadškofija MB)\nŠtrihovec\n\n\n25.\nToplice (škofija NM)\nPleš\n\n\n26.\nToplice (škofija NM)\nDolenjske Toplice (++)\n\n\n\n  \nGradiva:\n \n\nŽalostna Mati Božja (v hr.) – 2:49 min: https://www.youtube.com/watch?v=dg0sQcxaK_8\n\n  \n \n\nPESEM Stabat Mater Dolorosa (v lat.) – 5:23)\n\n  \n \n\nPESEM Mati žalostna je stala (v slov.) – 3:32 min: https://www.youtube.com/watch?v=SfaNe-ZvDZM\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše URL:https://portal.pridi.com/dogodek/praznik-zalostna-mati-bozja-mati-zalostna-je-stala/2026-09-15/ CATEGORIES:Svetnik dneva ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/09/09.-15.-Žalostna-Mati-Božja1.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;VALUE=DATE:20260917 DTEND;VALUE=DATE:20260918 DTSTAMP:20260604T212910 CREATED:20200917T073833Z LAST-MODIFIED:20260504T095003Z UID:10005375-1789603200-1789689599@portal.pridi.com SUMMARY:Sveti Robert Bellarmino: Zavetnik katehistov\, katehumenov\, pisec bestsellerjev DESCRIPTION:Sv. Robert Bellarmino je »pisec teoloških bestsellerjev 16. in 17. stoletja«. Že samo dejstvo\, da je njegov Mali katekizem za ljudstvo dosegel 400 izdaj in bil preveden v 60 jezikov (tudi v slovenščino)\, nas osupne in upraviči njegov naziv cerkvenega učitelja. \n  \nIz življenja …\nSv. Robert Bellarmino se je rodil leta 1542 v družini z dvanajstimi otroki v kraju Montepulciano v Italiji. Njegova pobožna mati je bila sestra papež Marcela II.\, ki si je želela\, da bi se jezuitom pridružilo vseh pet njenih sinov. Njene sanje je uresničil tretji sin po vrsti sv. Robert\, ki je k jezuitom vstopil leta 1560. \nPridno se je posvečal učenju in bil leta 1570 posvečen v duhovnika. Bil je odličen govornik in dober v pisanju. Papež Gregor XIII. ga je poklical v Rim za profesorja na Collegium Romanum (današnji Gregoriani). Iz njegovih predavanj je nastalo njegovo najbolj znano delo Razprave o spornih vprašanjih krščanske vere proti heretikom našega časa ali na kratko Controversiae. V štirih zvezkih tega obsežnega dela je sv. Robert Bellarmino sistematično analiziral vsa vprašanja\, ki jih je sprožil protestantizem. Z njim ni samo branil katoliške vere\, pač pa spreobrnil tudi mnogo protestantov. Delo je pisano brez žalitev in posmehovanja\, dialoško\, danes bi rekli ekumensko. Nekaterim v Katoliški Cerkvi se je to zdelo preveč spravljivo\, premalo ostro\, zato so Controversiae za kratek čas prišle na seznam prepovedanih knjig. \nSv. Robert je bil imenovan za kardinala. Po smrti papeža Klemena VIII. je bil celo v najožjem izboru za papeža\, a ni bil izvoljen. Novemu papežu Pavlu V. je postal najdragocenejši teološki svetovalec. Bil je tako ugleden\, spoštovan in svet\, da je s svojimi modrimi mnenji pogosto spreminjal poglede vseh preostalih kardinalov. Vse do svoje smrti\, 17. septembra 1621 je delal v različnih visokih službah papeške kurije. \nNa lastno željo je pokopan poleg sv. Alojzija Gonzage v cerkvi sv. Ignacija v Rimu. \n  \nZavetnik\nSv. Robert Bellarmino je zavetnik odvetnikov\, katehistov\, katehumenov. \n  \nUpodobitve\nUmetniki ga upodabljajo v jezuitski in kardinalski obleki s križem in knjigo. \n\nGradiva:\n\nDuhovne misli Benedikta XVI. za god sv. Roberta Bellarmina.html\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n  URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-robert-bellarmino-zavetnik-katehistov-katehumenov/2026-09-17/ CATEGORIES:Svetnik dneva ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/09/09.-17.-Robert-Bellarmino1.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;VALUE=DATE:20260918 DTEND;VALUE=DATE:20260919 DTSTAMP:20260604T212910 CREATED:20210728T100018Z LAST-MODIFIED:20260504T094545Z UID:10005369-1789689600-1789775999@portal.pridi.com SUMMARY:Sveti Jožef Kupertinski: Leteči svetnik DESCRIPTION:Ko je leta 1663 v Osimu umrl minorit Jožef Kupertinski\, je bilo njegovo ime znano že po vsej Evropi. Sodobniki so ga prepoznani kot dobrega spovednika\, velikega spokornika in molilca ter ponižnega meniha. Najbolj pa je bil znan po svojih izrednih darovih\, kot je dar lebdenja\, in zaradi česar so ga imenovali »leteči svetnik«. Je zavetnik letenja\, letalstva.\n \n\nIz življenja …\nJožef Marija Desa se je rodil 17. junija 1603 na jugu Italije\, v Copertinu\, kot najmlajši otrok. Otroštvo je preživel v revščini. Šolo je moral zaradi bolezni večkrat prekiniti. Zelo si je želel postati duhovnik\, a so ga številni samostani zavrnili kot neprimernega\, dokler ga leta 1626 končno niso sprejeli minoriti v samostanu della Grotella. Kljub velikemu trudi\, je težko napredoval na duhovniški poti in leta 1628 prejel duhovniško posvečenje. \nIn zdaj so se na zunaj začeli kazati njegovi mistični darovi (zamaknjenja\, dar čudežev in prerokovanja\, videnja\, videl je ljudem v srce in vest)\, ki so mu hitro prinesli slavo\, a tudi številne križe. Sam si je prizadeval ostati ponižen in se veliko pokoril. Živel je zelo ubožno\, v celici brez pohištva\, spal na odeji na podu. \nZaradi ekstaze in lebdenja je vzbudil sum\, da je prevarant. O njem je leta 1638 razpravljala inkvizicijska komisija v Neaplju in Rimu\, a ga niso mogli spoznati za krivega. Čudež se je ponovil v kapeli samostana sv. Gregorja pred inkvizicijskimi sodniki. Tudi oni so ga videli\, kako v zanosu lebdi v zraku. \nPredstojniki so ga poslali v Assisi\, kjer je ostal 14 let\, kjer je še naprej imel tiste izredne milosti. Ljudje so še naprej stalno prihajali k njemu\, tudi duhovniki in prelati\, ki so se mu priporočali in ga prosili za nasvet. Zadnja leta svojega življenja je svetnik preživel v samostanu sv. Frančiška v Osimu pri Anconi v Italiji. Umrl je 18. septembra 1663. Za blaženega je bil razglašen leta 1753\, za svetnika pa leta 1767. \n  \nZavetnik\n Je zavetnik letenja\, letalstva in vesoljcev. Priporočajo se mu dijaki in študentje\, zlasti tisti\, ki opravljajo izpite\, za srečo pri izpitih. \n  \nUpodobitve\nUmetniki sv. Jožefa Kupertinskega najpogosteje upodabljajo v minoritskem habitu\, največkrat kako lebdi v zraku ali leti. Ponekod ima upodobljen celo peruti. \n  \nGradiva:\n \n\nSv. Jožef Kupertinski (v hr.) – 2:42 min: https://www.youtube.com/watch?v=yI6AllA-HZc\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n  URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-jozef-kupertinski-leteci-svetnik/2026-09-18/ CATEGORIES:Svetnik dneva ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2021/07/Sv.-Jozef-Kupetinski-1.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;VALUE=DATE:20260919 DTEND;VALUE=DATE:20260920 DTSTAMP:20260604T212910 CREATED:20210729T132633Z LAST-MODIFIED:20260504T091318Z UID:10005363-1789776000-1789862399@portal.pridi.com SUMMARY:Sveti Januarij: "Čudež sv. Januarija" DESCRIPTION:Sv. Januarij je zavetnik mesta Neapelj in čudodelnik. Znan je predvsem po »čudežu sv. Januarija«. \n  \nIz življenja …\nSv. Januarij se je rodil v Neaplju ali v Beneventu v Italiji ugledni plemiški družini. Živel je na prehodu iz 3. v 4. stoletje. Bil je škof v Neaplju (nekateri viri navajajo Benevent). \nOdločno je nasprotoval arijskemu krivoverstvu in bil zaradi tega napaden in preganjan. Mučeništvo je prestal v času Dioklecijana 19. septembra 305. \nStaro izročilo pravi\, da je med njegovim mučenjem eni od žena uspelo ujeti nekaj njegove krvi v posodo. To kri hranijo v katedrali v Neaplju in se vsako leto ob svetnikovih obletnicah (1. maja\, 19. septembra in 16. decembra) za nekaj časa utekočini\, nato pa se spet strdi. Ta »čudež sv. Januarija« je do danes nepojasnjen. Med Neapeljčani velja prepričanje\, da zanje ne bi bilo dobro\, če se kri v steklenih posodicah ne bi utekočinila. Če se čudež zgodi z zamudo ali pa se sploh ne\, je to znamenje za preplah. \n  \nZavetnik\nJe zavetnik Neaplja\, proti vulkanskim izbruhom. \n  \nUpodobitve\nUmetniki sv. Januarija najpogosteje upodabljajo kot škofa z mečem\, obdanega z zvermi\, stoječega sredi plamenov. Nad evangelijem ima v levici običajno steklenički s krvjo\, v desnici pa drži škofovsko palico. \n  \nGradiva:\n \n\n\n\nSv. Januarij (v hr.) – 1:51 min: https://www.youtube.com/watch?v=IKkrjoQ2-s8\n\n\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n  URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-januarij-cudez-sv-januarija/2026-09-19/ CATEGORIES:Svetnik dneva ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2021/07/Sv.-Januarij-cudez.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;VALUE=DATE:20260920 DTEND;VALUE=DATE:20260921 DTSTAMP:20260604T212910 CREATED:20210903T102714Z LAST-MODIFIED:20260504T101632Z UID:10005387-1789862400-1789948799@portal.pridi.com SUMMARY:Sveti Andrej Kim Taegon in drugi: Korejski mučenci DESCRIPTION:Sv. Andrej Kim Taegon in Pavel Chong sta korejska mučenca. Krščansko se je prek Kitajske širilo v Korejo\, zlasti v 19. stoletju in pozneje. \n  \nO korejskih mučencih …\nTako kot v drugih deželah je bilo tudi v Koreji mnogo nasprotovanja\, preganjanja in mučenja zaradi krščanske vere. V Koreji je preganjanje potekalo v več časovnih obdobjih\, zlasti pa med leti 1839-1846 in 1866-1867. Mučenci so bili misijonarji\, ki so prihajali iz evropskih dežel\, pa tudi domači verniki in duhovniki. \nPapež Janez Pavel II. je leta 1984 razglasil za svete okoli sto mučencev\, ki so v Koreji neustrašno pričali za krščansko vero\, na čelu katerih sta duhovnik Andrej Kim Taegon in katehist Pavel Chong. Med njimi so trije škofje\, osem duhovnikov\, ostali pa so laiki (ne-poročeni\, mladi\, stari\, dečki). \n  \nGradiva:\n \nSv. Andrej Kim Taegorn (v hr.) – 2:48 min: https://www.youtube.com/watch?v=jLdJdt3cMg4 \n  \n \n  URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-andrej-kim-taegon-in-drugi-korejski-mucenci/2026-09-20/ CATEGORIES:Svetnik dneva ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2021/09/20.-september-1a.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;VALUE=DATE:20260921 DTEND;VALUE=DATE:20260922 DTSTAMP:20260604T212910 CREATED:20210726T110824Z LAST-MODIFIED:20260504T095547Z UID:10005381-1789948800-1790035199@portal.pridi.com SUMMARY:Sveti Matej: Apostol in evangelist DESCRIPTION:Sv. Matej je napisal Matejev evangelij\, v katerem poudarja\, da je Jezus Kristus Davidov\, Abrahamov sin\, in predvsem\, da je dopolnil Staro zavezo. Matejev evangelij je med evangeliji najdaljši; obsega 28 poglavij. \nČe je sv. Matevž vedren\, prijetna bo jesen. \n\nIz življenja …\nSv. Matej se je rodil v 1. stoletju v Galileji. Samega sebe imenuje Matej\, evangelist Marko pa ga imenuje Levi\, Alfejev sin. Bil je carinik\, Jud v službi rimskih okupatorjev. Takšne ljudi je narod sovražil. In prav takega carinika Jezus pokliče za apostola\, verjetno je na njem odkril tudi pozitivne lastnosti. Poklical ga je: »Hodi za menoj« in Matej je vstal in šel za njim. Jezus ga je navznoter ganil z nevidnim sunkom svoje milosti. \nMed Jezusovimi učenci je Matej veljal za bolj izobraženega; kot cestninar je bil gotovo vešč branja in pisanja\, pa tudi Stara zaveza mu ni bila tuja\, saj se je pogosto skliceval nanjo. \nNapisal je evangelij\, izročilo pravi da v Judeji in to v hebrejščini (aramejščini)\, ki je bil nato preveden v grščino. \nPotem ko je zapustil Palestino\, naj bi šel oznanjat evangelij v Etiopijo\, kjer naj bi pretrpel mučeniško smrt. Njegove relikvije hranijo v Salernu na jugozahodu italijanskega “škornja”. \n  \nZavetnik\nSv. Matej je zavetnik knjigovodij\, finančnih in bančnih uslužbencev\, carinikov\, priprošnjik proti alkoholizmu. \n  \nUpodobitve\nUmetniki sv. Mateja najpogosteje upodabljajo z angelom oz. otrokom (Sinom človekovim) ob sebi\, pogosto ima ob sebi zvitek ali knjigo. Upodobljen je kot starejši človek z dolgo brado. Njegovi drugi atributi so še: mošnjiček\, sekira\, meč\, plačilna miza. \n  \nGradiva:\n \nSv. Matej (v hr.) – 4:18 min: https://www.youtube.com/watch?v=6JXcV7JhqQ8 \n  \n \nSv. Matej (v ang.) – 2:10 min: https://www.youtube.com/watch?v=2A1bNBUpiKc \n  \n \nZgodba o sv. Mateju (v ang.) – 16:01 min: https://www.youtube.com/watch?v=RbPecmTJ-k8 \n  \nPoklic\, navdihnjenje in mučeništvo sv. Mateja\nKadarkoli pridem v Rim vedno pohitim v cerkev svetega Ludvika Francoskega in stopim po cerkvi do kapele\, ki se nahaja desno od glavnega oltarja. Ustavim se\, če ni več poletje\, vržem kovanec za 100 lir v avtomat\, da se prižgo luči in opazujem – bogve katerikrat – svetega Mateja\, ki ga je naslikal slikar Caravaggio. \nNa levi steni je predstavljen poklic svetega Mateja. Cariniki ostrih obrazov sedijo za mizo – med njimi je deček\, ki bo imel nekoč prav tako neusmiljen obraz – s pohlepnimi očmi preštevajo denar. Na vratih se je v senci pojavil človek\, ki je stegnil svojo dolgo roko. Eden izmed carinikov je dvignil glavo. Njegove oči so se srečale z neznancem na pragu in z njegovo dolgo iztegnjeno roko. Ne da bi umaknil pogled s Skrivnostnega\, je Matej pokazal nase in brez besed vprašal: »Ali jaz?« \nJezus je prišel v skrivališče bančnikov\, si med njimi enega izbral in ga poklical. Ni šel v tempelj\, kjer so bili dostojanstveniki in pismouki; njegovo oko se ni ustavilo na farizeju\, ki se je do malenkosti držal božjega zakona in preziral carinike\, ki niso bili tako tenkovestni. Jezus je iztegnil svojo roko iz polmraka k Mateju\, ki ni sovražil denarja\, ki je znal krasti in goljufati; ki je imel rad to\, kar se vidi in otipa in se ni prav nič zanimal za neminljivo. Ali jaz? Jezus je v zgodovini nadaljeval s tako prakso. Poklical je tiste\, ki so najmanj pričakovali; išče take\, ki zijajo od začudenja\, ko zagledajo njegovo roko\, ki prihaja iz mraka in se sprašujejo: »Ali jaz?« Gre mimo tistih\, ki se imajo za bolj poklicane\, bolj vredne in bolj pripravljene. Ali jaz? \nNa oltarju kapele je nesmrtni Caravaggio naslikal navdihnjenje svetega Mateja. To navdihnjenje je prišlo nepričakovano. Ni uspel niti sesti na stol\, le z eno nogo se je nekako usedel. Stol je v takem položaju\, da bo vsak trenutek padel\, ena noga je v zraku. Mateja pa to ne zanima\, ves se je predal angelu\, ki mu govori besede\, on pa si jih beleži s točnostjo bančnika in neposrednostjo cestninarja. Človeka\, ki ga je Jezus poklical in ki se je odločil\, da bo šel za njim in njegovim naukom\, je presenetilo navdihnjenje. Prišlo je v takem trenutku\, ki ga je lahko najmanj pričakoval in ni uspel niti sesti; sili ga\, da si to zapiše\, ne s peresom in črnilom\, ampak z delom in trudom\, ne na papirus\, ampak v knjigo življenja. Tako hitro\, tako nenadoma in tako nevarno. Če se stol premakne\, bo padel. \nNa desni strani je večni Caravaggio predstavil mučeništvo svetega Mateja. Apostol umira na tleh pod udarci\, obkrožen je z mišičastimi ljudmi; ali ni med nasilniki tudi deček z nežnim obrazom\, ki je bil v skrivališču takrat\, ko je Učenik poklical Mateja? Angel prihaja\, da bi Mateju izročil palmo mučeništva – palmo zmage. To je usoda\, ki doleti tistega\, ki je šel za dolgo iztegnjeno roko\, ki je vabila iz teme\, iz Skrivnosti; vržen je bil na tla zaradi svoje telesne slabosti in zaradi hudobije drugih. Toda palma nikoli ne ovene. \nKadarkoli pridem v Rim – to ni tako malokrat – pohitim v cerkev svetega Ludvika Francoskega in gledam – moj Bog\, kdove katerikrat – poklic\, navdihnjenje in mučeništvo svetega Mateja na Caraggiovem platnu. Ko boste prišli v Rim – prej ali slej – pojdite k svetemu Ludviku Francoskemu … Ali jaz? \nPovzeto po Ivanu Golubu in oblikovano v PPS Božji klic sv. Mateja \n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n  URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-matej-apostol-in-evangelist/2026-09-21/ CATEGORIES:Svetnik dneva ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2021/07/Poklicanje-sv.-Mateja-Carravagio-1-.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;VALUE=DATE:20260922 DTEND;VALUE=DATE:20260923 DTSTAMP:20260604T212910 CREATED:20200922T053600Z LAST-MODIFIED:20260504T101754Z UID:10005392-1790035200-1790121599@portal.pridi.com SUMMARY:Sveti Mavricij: Prvi temnopolti svetnik? DESCRIPTION:Sv. Mavricija častijo predvsem na nemškem in francoskem jezikovnem področju; tam veliko otrok nosi njegovo ime. V Sloveniji so mu posvečene tri cerkve. \n  \nIz življenja …\nSv. Mavricij se je rodil okoli leta 250 po vsej verjetnosti na teritoriju današnjega Sudana\, kjer se je krščanstvo zgodaj ukoreninilo. Po izročilu je bil sv. Mavricij rimski poveljnik 6600 članske Tebajske legije\, ki je bila večinoma krščanska. Tebajska je imenovana zato\, ker so bili njeni vojaki večinoma iz pokrajine Tebaide v Gornjem Egiptu. Mavricij je skrbel za njihovo telesno in duhovno formacijo. \nMavricijevi legionarji so bili leta 285 poslani čez Alpe na ozemlje današnje Švice z nalogo\, da nekje naredijo red in ustavijo vzpon krščanstva. Ker so zavrnili ukaz cesarja Maksimijana v zvezi s pobijanjem nedolžnih ljudi in darovanjem malikom\, jih je leta 286 dal surovi in kruti cesar vse poklati na kraju\, kjer je danes mesto in opatija St. Maurice (St. Moritz) ob reki Rhoni v Švici. \n  \nUpodobitve\nUmetniki sv. Mavricija najpogosteje upodabljajo kot rimskega poveljnika ali viteza s kopjem in zastavo\, od leta 1250 tudi kot temnopoltega Mavra. Mavricij je bil namreč po vsej verjetnosti črnec\, kajti njegovo ime v latinščini pomeni Maver oz. zamorec (črnec) – v starem veku se je severozahodna Afrika imenovala Mavretanija. \n  \nZavetnik\nSv. Mavricij je zavetnik vojakov\, orožarjev\, konj\, trgovcev\, vinske trte\, barvarjev\, stekloslikarjev\, izdelovalcev klobukov idr. poklicev; je priprošnjik v bojih\, proti protinu in obsedenosti. \n  \nCerkve v Sloveniji\nPri nas sta sv. Mavriciju posvečeni dve župnijski cerkvi\, in sicer v župniji Jurklošter (celjska škofija) in Šmarca – Duplica (ljubljanska nadškofija) ter ena podružnična cerkev v župniji Dobrnič (kraj Šmaver Rdeči Kal). \n  \nGradivo:\n \n\nSv. Mavricij – Prvi temnopolti svetnik (v ang.)  – 14:40 min\n\n  \n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-mavricij-prvi-temnopolti-svetnik/2026-09-22/ CATEGORIES:Svetnik dneva ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/09/09.-22.-Sv.-Mavricij1.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;VALUE=DATE:20260923 DTEND;VALUE=DATE:20260924 DTSTAMP:20260604T212910 CREATED:20200923T044222Z LAST-MODIFIED:20260504T095807Z UID:10003436-1790121600-1790207999@portal.pridi.com SUMMARY:Sveti pater Pij: Stigmatik našega časa DESCRIPTION:Vrsto let so se množice romarjev zbirale pri samostanu v italijanskem kraju San Giovanni Rotondo\, da bi videle duhovnika s stigmami. Kjerkoli Italijani živijo in delajo\, je zagotovo podoba p. Pija iz Pietrelcine. \nVsako leto njegov grob obišče okrog 7 milijonov ljudi\, to je dvakrat več kot Lurd. \n  \nIz življenja …\nSv. Pij se je rodil 25. maja 1887 kot drugi od osmih otrok v kmečki družini v Pietrelcini v Italiji. Že naslednji dan je bil krščen in dobil ime Frančišek (Francesco). Zgodaj so opazili\, da je veliko molil\, malo spal in iskal tišino. \nPri šestnajstih letih je vstopil h kapucinom in prevzel redovno ime Pij. Doma so bili vsi srečni. Leta 1910 je postal duhovnik. Do leta 1915 je služil kot kaplan v svojem kraju in iz zdravstvenih razlogov bival pri svojih starših. Leta 1916 so ga poslali v samostan San Giovanni Rotondo\, kjer je ostal do svoje smrti. Na mestu\, kjer je bila od leta 1910 opazna pordelost kože\, so se 20. septembra 1918 pojavile stigme – krvave rane na rokah in drugih mestih Kristusovih ran – ki so bile vidne vse do njegove smrti. Kljub temu\, da jih je skušal prikriti z rokavicami\, je p. Pij hitro zaslovel. V samostan so prihajali ljudje od daleč\, da bi bili pri njegovi sv. maši in spovedi\, da bi dobili njegov nasvet in tolažbo. Poleg drugih nadnaravnih sposobnosti je imel namreč tudi dar branja v dušah. Sredi tolikšnega občudovanja\, pa si je sam želel biti samo ubogi brat\, ki moli. Celi dan in velik del noči je preživel v pogovoru z Bogom. Ljubezen do bližnjega je v celoti izkazal tako\, da je več kot petdeset let sprejemal velike množice ljudi\, ki so se obračali nanj za spoved\, nasvet in tolažbo. »Nadlegovali« so ga povsod: v cerkvi\, zakristiji\, samostanu. A on ni nikogar zavrnil. Obujal jim je vero\, delil milost in prinašal luč. P. Pij je imel dar bilokacije\, torej je lahko bil hkrati na različnih krajih\, med drugim pa je Karlu Wojtyli napovedal izvolitev za papeža in poskus atentata leta 1981. \nHkrati pa je naraščal tudi skepticizem s strani njegovega reda in Vatikana. Leta 1922 so njegovo pastoralno delovanje omejili. To je bil hud udarec za p. Pija. Vernike pa to ni zanimalo. K njemu je prihajalo vedno več romarjev\, ki so jih organizirale v lastni režiji molitvene skupine\, p. Pij pa je nanje polagal roke. Zlasti v revnih\, trpečih in bolnih je videl Kristusovo podobo in se jim posebej daroval. Dolga leta je bolečine v ranah prenašal z osupljivo mirnostjo. Od leta 1940 je s pomočjo številnih donacij zgradil eno največjih klinik v Italiji\, ki se je odprla leta 1956. \nKo je leta 1968 umrl\, so ga v prisotnosti 100.000 ljudi pokopali v kripti samostanske cerkve. Za svetnika je bil razglašen leta 2002. \n»Svetost pomeni presegati sebe; pomeni popolno zmago nad vsemi našimi strastmi; pomeni resnično in stalno prezirati sebe in zemeljske stvari\, dokler nimamo rajši uboštva kot bogastva\, ponižanja bolj kot časti\, bolečine bolj kot užitka.« \n\nMolitev sv. patra Pija\nO Jezus\, moj Jezus\, daj mi otroško srce\, čisto in prozorno kakor studenec. \nBožja Mati\, izprosi mi preprosto srce\, ki ne bo preobčutljivo v trpljenju\, \nsrce velikodušno za žrtve\, nežno in sočutno\, \nzvesto in plemenito\, ki ne išče maščevanja za žalitve. \nNapravi blago in ponižno moje srce\, ki ljubi\, ne da bi zahtevalo ljubezen; \nveselo\, da ne pomeni nikomur nič\, da more živeti samo v Srcu tvojega Sina. \nNapravi moje srce veliko\, da ga nobena težava ne potre\, \nnobena nehvaležnost ne zapre\, nobena brezbrižnost ne utrudi; \nsrce\, ki bo trpelo samo za čast Jezusa Kristusa\, \nranjeno od Njegove ljubezni\, katere rana se zaceli samo v nebesih. Amen. \n\nMolimo\nDobri Oče\, \nna priprošnjo sv. Pija iz Pietrelcine \nvzbudi v meni željo po molitvi in \npopolnem sprejemanju mojega križa. \nAmen. \n\nGradiva:\n \n\nPESEM bratov kapucinov – Pater Pij (3:35 min): https://www.youtube.com/watch?v=K3RcC0XDWAE\n\n  \n \n\nSv. Pij – dokumentarni FILM (v hr.) – 19:18 min: https://www.youtube.com/watch?v=-dOp4ybfRfE\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n  URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-p-pij-stigmatik-nasega-casa/2026-09-23/ CATEGORIES:Svetnik dneva ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/09/09.-23.-P.-Pij.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;VALUE=DATE:20260924 DTEND;VALUE=DATE:20260925 DTSTAMP:20260604T212910 CREATED:20200923T071631Z LAST-MODIFIED:20260105T134814Z UID:10003442-1790208000-1790294399@portal.pridi.com SUMMARY:Bl. Anton Martin Slomšek: Prvi slovenski blaženi DESCRIPTION:God bl. Antona Martina Slomška obhajamo 24. septembra. Na nedeljo\, ki je po datumu najbližje njegovemu godu\, pa obhajamo t. i. Slomškovo nedeljo.  \n  \nIz življenja …\n\nBl. Anton Martin Slomšek se je rodil 26. novembra 1800 na Slomu pri Ponikvi kot prvi od osmih otrok v kmečki družini. Mati je na porodu osmega umrla. Na Ponikvi se je odlikoval kot najboljši učenec nedeljske šole\, ki jo je vodil kaplan Jakob Prašnikar. Čeprav naj bi na očetovo željo ostal na kmetiji\, sta mati in Prašnikar dosegla\, da je šolanje nadaljeval. Šolal se je v Celju\, Ljubljani\, Senju in Celovcu\, kjer je stopil v semenišče in bil 8. septembra 1824 posvečen v duhovnika. Ponudbo predstojnikov za doktorski študij je odklonil\, ker mu je bilo pri srcu dušno pastirstvo. \n \nKot kaplan je služboval na Bizeljskem in pri Novi Cerkvi. Od 1829 do 1838 je bil duhovni voditelj bogoslovcev v celovškem bogoslovju\, potem pa šest let župnik v Vuzenici\, kjer je napisal izredno uspeli priročnik za nedeljske šole z naslovom Blaže in Nežica v nedeljski šoli. Leta 1844 je postal kanonik na škofiji v Št. Andražu v Labotski dolini (v današnji Avstriji)\, a se je po dveh letih vrnil v Celje\, kjer je prevzel službi župnika in opata. Slomšek je bil odličen pridigar. Veliko je tudi pisal; tudi pesmi\, od katerih je mnogo ponarodelih. Kot veliki buditelj narodne zavesti je odločno zagovarjal slovenstvo\, vrednost materinega jezika in dolžnost živeli iz duhovnih in narodnih korenin. \nA. M. Slomšek\, Tomaž Perko\n5. julija 1846 je bil v salzburški stolnici posvečen v škofa. V letu 1859 je prenesel sedež škofije iz Št. Andraža na Koroškem v Maribor ter preuredil škofijske meje. Močno si je močno prizadeval za oblikovanje duhovnikov\, z ljudskimi misijoni in knjižicami pa je pri vernikih poglabljal vero. Umrl je 24. septembra 1862 v Mariboru; pokopali so ga na mariborskem mestnem pokopališču\, leta 1941 so njegove posmrtne ostanke prenesli v frančiškansko cerkev\, 1978 pa v stolnico. \nTik pred svojo smrtjo je zapisal: \n»Ko sem postal duhovnik\, sem upal da bom srečen; ko sem postal župnik\, sem začel biti zaskrbljen; in če kot škof premislim svoje dolžnosti\, veliko odgovornost in napore; tedaj se moram tresti…« \n\nPostopek za beatifikacijo\nPostopek je potekal v treh obdobjih. Prvo imenujemo pripravljalno in je trajalo do leta 1925 (63 let)\, sledil je škofijski del postopka v Mariboru. Leta 1962 je bila zbrana dokumentacija posredovana v Rim. Tam se je začel t. i. apostolski del postopka\, ki se je končal 19. septembra 1999\, ko je Antona Martina Slomška za blaženega slovesno razglasil papež Janez Pavel II. v Mariboru. \n \nPostulator \nMsgr. dr. Marjan Turnšek\, zaslužni nadškof \nMolitev za kanonizacijo\nNebeški Oče! \nBlaženi škof Anton Martin Slomšek \nje luč na poti našega krščanskega življenja. \nNaj nas spremlja njegov zgled \nin podpira njegova priprošnja\, \nda bomo v edinosti s teboj \nin med seboj napredovali v veri\, \nupanju in ljubezni in bodo uslišane \nnaše prošnje za njegovo kanonizacijo. \n To prosimo\, po Kristusu našem Gospodu. \nAmen. \n\nPo Slomšku je poimenovanih mnogo ustanov\, krajev in zgradb\nJe glavni zavetnik celjske škofije. V tej škofiji sta mu posvečeni kar dve župniji (Celje – Bl. Anton Martin Slomšek\, Velenje – Bl. Anton Martin Slomšek)\, a obe sta še brez župnijskih cerkva. \nCerkve v Sloveniji: Slomšku so posvečene tri cerkve\, ena župnijska (župnija Maribor – Košaki) in dve podružnični\, in sicer v župniji Sv. Jedrt Nad Laškim (v kraju Rečica) ter v župniji Črensovci (v kraju Gornja Bistrica). Posvečene so mu tudi kapele\, in sicer v župniji Beltinci\, Križevci pri Ljutomeru\, Sv. Duh – Veliki trn\, Maribor – Sv. Janez Krstnik v bogoslovnem semenišču) … \nOd leta 1985 mariborska škofija podeljuje Odličje škofa A. M. Slomška\, od leta 1999 se podeljuje Slomškovo bralno priznanje. Obstoji tudi Slomškova romarska pot. \n\nGradiva:\n \n\nVIDEO pesem Glej že sonce zahaja (A. M. Slomšek) – 4:13 min\n\n  \n\n \n\n\nPESEM o A. M. Slomšku – 3:18 min\n\n  \n\n \n\n\nVIDEO pesem En hribček bom kupil (A. M. Slomšek) – 2:30 min\nKNJIGA Otrok Luči. Zgodovinska povest o Antonu Martinu Slomšku\, F. Hrastelj\, Družina 2005.\nBlaženi Anton Martin Slomšek\, Majda Strašek Januš\, Ognjišče.\n\n\nVeč na spletni strani Nadškofije Maribor >>> \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n\n\n  URL:https://portal.pridi.com/dogodek/bl-anton-martin-slomsek-prvi-slovenski-blazeni/2026-09-24/ CATEGORIES:Svetnik dneva ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/09/09.-24.-bl.-Anton-Martin-Slomšek1.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;VALUE=DATE:20260924 DTEND;VALUE=DATE:20260925 DTSTAMP:20260604T212910 CREATED:20200924T134633Z LAST-MODIFIED:20260504T121056Z UID:10005399-1790208000-1790294399@portal.pridi.com SUMMARY:Sveti Nikolaj iz Flüe: Zavetnik ločenih DESCRIPTION:Svetega Nikolaja iz Flüe oz. brata Klausa so ljudje častili kot svetnika že za časa njegovega življenja. Zakaj? \n  \nIz življenja …\nSv. Nikolaj iz Flüe se je rodil leta 1417 v premožnejši kmečki družini na gori Flüe v Švici. Že v mladih letih je bil zelo pobožen in je kazal mistične darove. \n  \nPoročil se je z Dorotejo Wyss in imela sta deset otrok. Vedno in povsod je spodbujal mir. Ko je bil vpoklican v vojsko\, je ščitil žene in otroke ter zavzeto varoval in rešil številne samostane in cerkve. Pravijo\, da se je v eni roki boril z mečem\, v drugi pa z rožnim vencem. \nPo mnogih videnjih se je leta 1467 odločil za puščavniško življenje. V dogovoru s svojo ženo in otroci se je umaknil v sotesko Ranft\, kjer je puščavniško živel dvajset let. Jedel ni ničesar\, razen svetega obhajila. \nPri tem »živečem svetniku«\, ki so ga klicali »brat Klaus«\, so iskali nasvet ljudje vseh slojev od blizu in daleč. S svojim političnim vplivom je leta 1481 rešil enotnost švicarske konfederacije\, in zaradi česar velja za glavnega zavetnika Švice. Njegov kip je v poslopju zvezne vlade v Bernu. \nUmrl je v puščavi leta 1487\, star sedemdeset let. \n  \nUpodobitve\nSv. Nikolaja umetniki najpogosteje upodabljajo kot suhega bradatega puščavnika s palico in rožnim vencem. \n  \nZavetnik\nJe zavetnik Švice\, papeške švicarske garde\, v težavah v zakonu\, velikih družin\, ločenih zakoncev. \n  \nGradivo:\n \n\nNikolaj iz Flue – Brat Klaus (v nem.) 35:35 min: https://www.youtube.com/watch?v=iOEdE5DuZm4\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-nikolaj-brat-klaus-zavetnik-locenih/2026-09-24/ CATEGORIES:Svetnik dneva ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/09/09.-25.-Sv.-Nikolaj-iz-F1.jpg END:VEVENT END:VCALENDAR