BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//Zavod za pastoralno dejavnost Pridi.com - ECPv6.15.15//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-ORIGINAL-URL:https://portal.pridi.com
X-WR-CALDESC:Dogodki za Zavod za pastoralno dejavnost Pridi.com
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:Europe/Ljubljana
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20250330T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20251026T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20260329T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20261025T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20270328T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20271031T010000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261109
DTEND;VALUE=DATE:20261110
DTSTAMP:20260604T100441
CREATED:20201106T091743Z
LAST-MODIFIED:20241107T113904Z
UID:10003659-1794182400-1794268799@portal.pridi.com
SUMMARY:Praznik: Posvetitev lateranske bazilike
DESCRIPTION:Danes se spominjamo obletnice posvetitve lateranske bazilike v Rimu\, ki velja za prvo in prvotno papeževo stolnico. \nV Lateranu so papeži prebivali več stoletij\, dokler se niso preselili v Vatikan. Še danes velja Lateran za sedež rimskega škofa – papeža. \n  \nO prazniku …\nPo milanskem ediktu leta 313\, s katerim je dal cesar Konstantin kristjanom v rimski državi svobodo\, je papež Melkijad prejel lateransko palačo\, v kateri je lahko prebival in zemljo ob njej\, na kateri je začel graditi veličastno lateransko baziliko\, posvečeno presvetemu Odrešeniku ali Janezu Krstniku ter Janezu Evangelistu. »Lateranska« se imenuje zato\, ker so bile tamkajšnje stavbe prej last rimske rodbine Lateranov. \nGradnjo lateranske bazilike je dokončal in posvetil papež sv. Silvester (314–335)\, in katerega rezidenca je postala. Sčasoma je postala stolnica v Rimu\, sedež papežev kot rimskih škofov. \nOd 12. stoletja se je na Zahodu začelo praznovati posvetitev te nadbazilike\, ki ji pravijo tudi »mati in glava vseh cerkva mesta Rim in vsega sveta«\, kot piše na njenem pročelju. Tako velja lateranska bazilika za glavno cerkev vseh katoličanov\, znamenje ljubezni ter edinosti s Petrovim stolom. \nV njej je bilo pet lateranskih koncilov. \nLateranska bazilika je bila skozi zgodovino dograjena\, njen današnji videz pa je iz 16. stoletja. Že od nekdaj pa je veljala za najimenitnejšo vseh cerkva v Rimu. \n  \nGradiva:\n \n\nPraznik posvetitve lateranske bazilike (v hr.) – 2:43 min: https://www.youtube.com/watch?v=Af2L72BRJ0I\n\n  \n \n\nBazilika sv. Janeza v Lateranu (v ang.) – 1:59 min: https://www.youtube.com/watch?v=A0pIBhJ2wiI\n\n  \n \n\nBazilika sv. Janeza v Lateranu (v ang.) – 1:57 min: https://www.youtube.com/watch?v=y1Wpa_LzIk4\n\n  \nFoto: zajem zaslona \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/praznik-posvetitev-lateranske-bazilike/2026-11-09/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/11/Lateranska-bazilika-zajem-zaslona.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261110
DTEND;VALUE=DATE:20261111
DTSTAMP:20260604T100441
CREATED:20201106T170724Z
LAST-MODIFIED:20241107T114136Z
UID:10003664-1794268800-1794355199@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Leon Veliki: Zavetnik glasbenikov\, pevcev
DESCRIPTION:Sv. Leon I. Veliki je cerkveni učitelj in prvi papež v zgodovini\, ki je dobil vzdevek »Veliki«. Zakaj? \n  \nIz življenja …\nRodil se je okoli leta 400 v Toskani v Italiji. \nOhranjenih je 96 njegovih govorov (pridig) in 173 pisem\, iz katerih je razvidno\, da se je znal prilagoditi bralcem in poslušalcem ter da je bil zelo izobražen. Bil je poznavalec rimske književnosti in govorništva\, predvsem pa Svetega pisma in teologije. \nLeta 440 je bil izvoljen za papeža. Tedaj je bila Cerkev v težavah: od znotraj so jo razjedali razni krivi nauki\, od zunaj pa napadi barbarskih ljudstev.  \nPapež Leon je takoj na začetku svojega papeževanja poostril prihodnje razumevanje službe rimskih škofov. Poudaril je\, da je prvenstvo rimskega škofovskega sedeža nad vesoljno Cerkvijo božjepravnega izvora in da je papež vodnik enotnosti Cerkve. Zagovarjal je pravilno vero proti zmotnemu nauku dualističnega maniheizma in samoodrešilnega pelagianizma. Leta 451 je na kalcedonskem koncilu s posebnim pismom obsodil monofizitizem\, češ da sta v Kristusu združeni obe naravi: božja in človeška. Ko so koncilski očetje prebrali pismo\, so vzklikali: »To je vera očetov\, to je vera apostolov! Peter je govoril po Leonu«. \nVse kaže\, da je bil tudi dober diplomat\, saj je kar dvakrat rešil Rim pred uničenjem: Hunskega vojskovodja Atila je uspel prepričati\, da je Rimu prizanesel\, prav tako pa tudi vodjo Vandalov Gejzerika\, da je prenehal z ropanjem. \nUmrl je leta 10. novembra leta 461 v Rimu. \n  \nUpodobitev\nUmetniki ga najpogosteje upodabljajo kot papeža s križem\, evangeljsko knjigo ali zmajem. Slednje zato\, ker je rešil Rim pred Atilo. \n  \nZavetnik\nJe zavetnik glasbenikov\, organistov in pevcev. \n  \nMisel\n\n»Krepost se izkaže šele v preizkušnji\, saj ni boja brez nasprotnika\, zmage ni brez spora.«\n»Nič ni močnejše zoper hudičeve zvijače kot usmiljenje in širokosrčna ljubezen.«\n»Kar je bilo na našem Zveličarju vidno\, je prešlo v zakramente.«\n\n\nGradiva:\n \n\nSv. Leon Veliki\, papež in cerkveni učitelj (v hr.) – 2:59 min: https://www.youtube.com/watch?v=VlNunhe2ccQ\n\n  \n \n\nSv. Leon Veliki (v ang.) – 3:08 min: https://www.youtube.com/watch?v=aR71hhfxAaw&list=PL58g24NgWPIzvBk2IQVES_xC4WTm6-CDI\n\n  \nFoto: Zajem zaslona\, https://www.youtube.com/watch?v=aR71hhfxAaw&list=PL58g24NgWPIzvBk2IQVES_xC4WTm6-CDI\nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-leon-veliki-zavetnik-glasbenikov-pevcev/2026-11-10/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/11/sv.-Leon-Veliki-.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261111
DTEND;VALUE=DATE:20261112
DTSTAMP:20260604T100441
CREATED:20201109T110228Z
LAST-MODIFIED:20251128T094706Z
UID:10003669-1794355200-1794441599@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Martin: Eden najbolj priljubljenih škofov vseh časov
DESCRIPTION:Znan je pregovor\, da na martinovo »svet’ Martin nar’di iz mošta vin.« \n  \nKdo je bil sv. Martin?\nSv. Martin iz Toursa je v svojem življenju »prehodil pot« od poganskega vojaka do enega najbolj priljubljenih škofov vseh časov.  \nRodil se je okoli leta 315 na teritoriju današnjega Sombotela na Madžarskem. To pomeni\, da se je rodil dve leti potem\, ko je krščanstvo postalo svobodna vera v rimskem cesarstvu. Martinovi starši so bili pogani. Oče je bil častnik rimske vojske\, zato je bila tudi za Martina vojaška služba neizbežna. Pri dvanajstih letih se je začel zanimati za krščansko vero in postal katehumen. \n  \nRazpolovitev plašča\nProti svoji volji je postal vojaški častnik. Iz tega časa je dogodek\, ki je popolnoma spremenil Martinovo življenje. Pred mestnimi vrati je v mrzlem zimskem jutru zagledal premraženega berača\, ki je prosil miloščino. Ker pri sebi ni imel denarja\, je z mečem razpolovil svoj plašč in s polovico ogrnil reveža. To je bil začetek Martinovega spreobrnjenja. Iste noči se mu je v sanjah prikazal Jezus\, ogrnjen z darovano polovico plašča. Martin je tedaj zapustil vojaško službo in se oklenil škofa sv. Hiarija iz Poitiersa\, s katerim sta ustanovila samostan in začel »boj« je proti krivovercem. \n  \n \nGos ga je izdala\nKo so prebivalci Toursa leta 371 iskali novega škofa\, so izvolili sv. Martina\, ker so vedeli za njegovo ljubezen in pravičnost do vseh\, tako sužnjev kot najrevnejših. Ena od legend pravi\, da Martin zaradi skromnosti sploh ni želel sprejeti škofovske mitre\, zato se je skril pred odposlanci\, ki so prišli ponj. Toda v bližini je bila gos\, ki je s svojim gaganjem razkrila skromnega škofa. \nV 27-ih letih svoje škofovske službe je sv. Martin naredil veliko dobrega. Bil je dejaven škof in razširjevalec vere. \n  \nMartinova gos\nOb njegovem godu se pripravljajo Martinove pojedine s pokušino novega vina. Ne manjka pa tudi Martinova gos\, navadno z mlinci in rdečim zeljem\, ter seveda vino. Zakaj? \nPo legendi so gosi sv. Martina z gaganjem izdale\, ko se je skril pred ljudmi\, ki so ga želeli postaviti za škofa. Nekateri pa menijo\, da je bila gos tega dne že mnogo prej na jedilniku in da je šlo po vsej verjetnosti za daritveno žival. \n  \nPrvi svetnik nemučenec?\nPostal je eden izmed prvih svetnikov\, ki ni umrl mučeniške smrti. \nUmrl je 8. novembra leta 397 v kraju Candes\, ki leži severno od Toursa. Pokopali so ga 11. novembra. \n  \nUpodobitve\nUmetniki ga najpogosteje upodabljajo\, kako še kot vojak deli plašč z beračem\, redkeje kot škofa z gosko. \n  \nZavetnik\nJe zavetnik revnih\, jetnikov\, vojakov\, konjenikov\, konj\, vinogradnikov\, gostilničarjev\, domačih živali … \n  \nVremenski pregovori\nLjudska modrost je skozi stoletja spremljala god svetega Martina\, ki je v srcih ljudi povezal delo na polju\, praznovanje vina in hvaležnost za Božje darove. \nPregovori o vremenu in letini so odsev spoštovanja do narave in zaupanja v Boga\, ki skrbi za človeka: \n»Če je na Martina jasen in sončen dan\, bosta v treh dneh pobeljena hrib in plan.« \n»Če se oblači na Martina\, bo nestanovitna zima.« \n»Če sv. Martin listje obdrži\, huda zima sledi.« \n»Če Martinova gos po ledu plazi\, o božiču navadno po blatu gazi.« \n»Sv. Martin naj bo suh\, da pozimi raste kruh.« \n  \n  \nMolitev sv. Martina\nV moji zapuščenosti me obišči\, Gospod\,  \nv moji samoti me objemi\, v moji bedi me ozdravi.  \nSveto v meni naj prebudi moje čute\,  \nvid v meni naj vidi Tvoje stvarstvo\,  \nsluh v meni naj sliši peti angele.  \nŽelim živeti\, preživeti\, častiti te in te slaviti.  \nDaj mi moči\, poguma in Tvoje ljubezni.  \nPrebudi mi srce\, da ne bom sovražil\,  \nampak da bom odpuščal in  \nv Tvojem večnem miru živel. Amen. \n  \n  \nCerkve na Slovenskem\nPri nas je sv. Martinu posvečenih kar 85 cerkva (42 župnijskih\, 43 podružničnih)\, kot je razvidno iz spodnjih tabel. \n  \nŽUPNIJSKE CERKVE posvečene sv. Martinu:\n\n\n\nŠt.\nŽUPNIJA (Škofija)\n\n\n1.\nAvče (KP škofija)\n\n\n2.\nBled (LJ nadškofija)\n\n\n3.\nDob (LJ nadškofija)\n\n\n4.\nGrgar (KP škofija)\n\n\n5.\nHajdina (MB nadškofija)\n\n\n6.\nHrenovice (KP škofija)\n\n\n7.\nIg (LJ nadškofija)\n\n\n8.\nKamnica (MB nadškofija)\n\n\n9.\nKobilje (MS škofija)\n\n\n10.\nKostanjevica na Krasu (KP škofija)\n\n\n11.\nKranj – Šmartin (LJ nadškofija)\n\n\n12.\nLaško (CE škofija)\n\n\n13.\nLibeliče (MB nadškofija)\n\n\n14.\nLjubljana – Šmartno ob Savi (LJ nadškofija)\n\n\n15.\nMartjanci (MS škofija)\n\n\n16.\nMoravče (LJ nadškofija)\n\n\n17.\nNotranje Gorice (LJ nadškofija)\n\n\n18.\nOsek (KP škofija)\n\n\n19.\nPodzemelj (NM škofija)\n\n\n20.\nPoljane nad Škofjo Loko (LJ nadškofija)\n\n\n21.\nPonikva (CE škofija)\n\n\n22.\nSečovlje (KP škofija)\n\n\n23.\nSežana (KP škofija)\n\n\n24.\nSlivje (KP škofija)\n\n\n25.\nSrednja vas v Bohinju (LJ nadškofija)\n\n\n26.\nSromlje (CE škofija)\n\n\n27.\nSv. Martin na Pohorju (MB nadškofija)\n\n\n28.\nSv. Martin pri Vurberku (MB nadškofija)\n\n\n29.\nŠmartno ob Dreti (CE škofija)\n\n\n30.\nŠmartno ob Paki (CE škofija)\n\n\n31.\nŠmartno pod Šmarno Goro (LJ nadškofija)\n\n\n32.\nŠmartno pri Litiji (LJ nadškofija)\n\n\n33.\nŠmartno pri Slovenjem Gradcu (MB nadškofija)\n\n\n34.\nŠmartno v Brdih (KP škofija)\n\n\n35.\nŠmartno v Rožni Dolini (CE škofija)\n\n\n36.\nŠmartno v Tuhinju (LJ nadškofija)\n\n\n37.\nTeharje (CE škofija)\n\n\n38.\nTrbovlje (CE škofija)\n\n\n39.\nTrstenik (LJ nadškofija)\n\n\n40.\nUnec (LJ nadškofija)\n\n\n41.\nVelenje – Sv. Martin (CE škofija)\n\n\n42.\nŽiri (LJ nadškofija)\n\n\n\n\nPODRUŽNIČNE CERKVE posvečene sv. Martinu:\n\n\n\nŠt.\nŽUPNIJA (Škofija)\nNASELJE s cerkvijo\n\n\n1.\nBreznica (LJ nadškofija)\nŽirovnica\n\n\n2.\nBrje (KP škofija)\nSveti Martin\n\n\n3.\nBučka (NM škofija)\nBučka\n\n\n4.\nCerklje na Gorenjskem (LJ nadškofija)\nŠmartno\n\n\n5.\nČatež ob Savi (NM škofija)\nVelike Malence (++)\n\n\n6.\nDobrepolje – Videm (LJ nadškofija)\nPodpeč\n\n\n7.\nDobrova (LJ nadškofija)\nPodsmreka\n\n\n8.\nHinje (NM škofija)\nVeliko Lipje (++)\n\n\n9.\nKočevje (NM škofija)\nHrib  – porušena\n\n\n10.\nKoprivnica (CE škofija)\nVeliki Kamen\n\n\n11.\nLeskovec pri Krškem (NM škofija)\nVelika vas\n\n\n12.\nMetlika (NM škofija)\nMetlika\n\n\n13.\nMokronog (NM škofija)\nSlepšek\n\n\n14.\nPodgrad (KP škofija)\nSabonje (++)\n\n\n15.\nPolhov Gradec (LJ nadškofija)\nSetnik\n\n\n16.\nPrečna (NM škofija)\nZalog\n\n\n17.\nPredloka (KP škofija)\nZazid\n\n\n18.\nRadeče (LJ nadškofija)\nVrhovo (++)\n\n\n19.\nRadlje ob Dravi (MB nadškofija)\nSpodnja Vižinga\n\n\n20.\nSemič (NM škofija)\nTopličica – porušena\n\n\n21.\nSevnica (CE škofija)\nLamperče\n\n\n22.\nSočerga (KP škofija)\nTrebeše\n\n\n23.\nStari trg pri Ložu (LJ nadškofija)\nPodcerkev (++)\n\n\n24.\nŠentjanž (NM škofija)\nKal\n\n\n25.\nŠentjernej (NM škofija)\nGroblje\n\n\n26.\nŠentjurij pri Grosupljem (LJ nadškofija)\nGorenji Rogatec\n\n\n27.\nŠmarjeta (NM škofija)\nVinica\n\n\n28.\nŠturje (KP škofija)\nŽapuže\n\n\n29.\nToplice (NM škofija)\nLoška vas\n\n\n30.\nTrebelno (NM škofija)\nŠtatenberk\n\n\n31.\nTruške (KP škofija)\nLabor\n\n\n32.\nVelike Žablje (KP škofija)\nGaberje\n\n\n33.\nVeliki Gaber (LJ nadškofija)\nBič\n\n\n34.\nVišnja Gora (LJ nadškofija)\nZgornja Draga\n\n\n35.\nVrabče (KP škofija)\nGriže\n\n\n36.\nVransko (CE škofija)\nPodvrh\n\n\n37.\nZagorje (KP škofija)\nTabor\n\n\n38.\nZagradec (NM škofija)\nValična vas\n\n\n39.\nZreče (MB nadškofija)\nZlakova\n\n\n40.\nŽalna (LJ nadškofija)\nVeliko Mlačevo Boštanj (++)\n\n\n\nKAPELE: \n\n\n\n\n1.\nJavor (LJ nadškofija)\nJavor\n\n\n2.\nSrednja vas v Bohinju (LJ nadškofija)\nSpodnje Podjelje\n\n\n3.\nSv. Peter pod Svetimi gorami (CE škofija)\nSvete gore\n\n\n\n\n\nGradiva:\n\n3 VPRAŠANJA o sv. Martinu: Razpolovitev vojaškega plašča kaznivo dejanje?!\n\n  \n\nOb svetem Martinu: Bumerang dobrote (VIDEO)\n\n  \n \n\nSv. Martin in njegov plašč – Veroučni kotiček (v sl.) – 3:50 min: https://www.youtube.com/watch?v=BLWG8qQEk1s&list=PLuL_MDcWQgzzJYnR4idLP1fjNB3LOzygN&index=3\n\n  \n \n\nSv. Martin iz Toursa (v hr.) – 3:16 min: https://www.youtube.com/watch?v=AvAlmbSBUew\n\n  \n \n\nSv. Martin iz Toursa (v ang.) – 3:34 min: https://www.youtube.com/watch?v=rtpApoFt55U\n\n  \n \n\nSv. Martin iz Toursa ANIMIRANI FILM (v špan.) – 3:38 min: https://www.youtube.com/watch?v=fGkd73qlzj4\n\n  \nNaslovna foto: zajem zaslona\, https://www.youtube.com/watch?v=rtpApoFt55U\nFoto v prispevku: pixabay\nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-martin-naredi-iz-mosta-vin/2026-11-11/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/11/sv.-Martin-.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261112
DTEND;VALUE=DATE:20261113
DTSTAMP:20260604T100441
CREATED:20201110T095620Z
LAST-MODIFIED:20241107T114713Z
UID:10003674-1794441600-1794527999@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Jozafat Kunčević: Lovilec duš
DESCRIPTION:Sv. Jozafat Kunčević je  apostol oz. mučenec krščanske edinosti. Rekli so mu tudi “lovilec duš”. \n  \nIz življenja …\nRodil se je okoli leta 1580 v Ukrajini v pravoslavni družini. Pri krstu so mu dali ime Janez. \nNa lastno željo je že zelo mlad sprejel katoliško vero in postal duhovnik. Trudil se je za edinost z Rimom\, v liturgiji pa ohranil vzhodni obred. Pri dvajsetih letih je vstopil v ukrajinski bazilijanski red in dobil redovno ime Jozafat. Bil je prvi novinec bazilijanske skupnosti v samostanu v Vilni in leta 1614 postal njegov predstojnik. V redovno skupnost je vnesel novo gorečnost. Rad je pomagal ubogim\, s svojim molitvenim življenjem in pridigami je mnoge tako navdušil\, da so mu rekli »lovilec duš«. \nLeta 1618 je bil imenovan za nadškofa v Polocku v Rusiji. \nNasprotniki ekumenskega dela so ga  12. novembra 1623 na vizitacijskem potovanju v Vitebsku v Belorusiji ujeli in barbarsko mučili ter pobili s sekirami in meči. \nNjegove zadnje besede so bile: »Zakaj tolčete moje služabnike? Kaj so vam storili? Če mene iščete\, sem tukaj.« Njegovo golo truplo so vrgli v reko Dvino. \nVerniki so njegove posmrtne ostanke častno pokopali. Danes počivajo v baziliki sv. Petra v Rimu. \n  \nUpodobitve\nSv. Jozafata umetniki najpogosteje upodabljajo kot škofa ali bazilijanskega meniha s sekiro ali sekalnim nožem. \n  \nZavetnik\nJe zavetnik ekumenistov in ekumenskega gibanja. \n  \nGradiva:\n\nSv. Jozafat (v ang.) – 1:56 min: https://www.gloria.tv/post/Q6D1Vsk7HYFm6p8Z8XGDsT1kJ\n\n  \nFoto: Zajem zaslona \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-jozafat-kuncevic-mucenec-krscanske-edinosti/2026-11-12/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/11/11.-12.-Sv.-Jozafat1a.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261113
DTEND;VALUE=DATE:20261114
DTSTAMP:20260604T100441
CREATED:20201111T092017Z
LAST-MODIFIED:20241107T114935Z
UID:10003679-1794528000-1794614399@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Stanislav Kostka: Zavetnik mladih
DESCRIPTION:Stanislav Kostka je mladi poljski svetnik. Zaradi svoje zvestobe študiju velja za zavetnika dijaške mladine. Kljub nasprotovanju svojega očeta in brata je vstopil k jezuitom\, a bil pri njih le deset mesecev. Še pred osemnajstim rojstnim dnem je namreč umrl.  \n  \nIz življenja …\nSv. Stanislav Kostka se je rodil leta 1550 v ugledni plemiški družini na gradu Rostkowo na Poljskem kot drugi od petih otrok. \n \nŠtirinajstleten je skupaj s svojim bratom prišel na Dunaj v jezuitsko šolo\, da bi se posvečal klasičnemu študiju. V nasprotju s svojim bratom je bil navdušen nad duhovnim življenjem\, veliko je molil in pogosto prejemal sveto obhajilo – že takrat je imel videnja Jezusa in Marije. \nPo nekaj mesecih je prosil za sprejem v red\, a jezuiti avstrijske province so se (upravičeno) bali\, da si bodo nakopali težave s strani Stanislavove vplivne poljske plemiške družine\, ki je temu nasprotovala\, in Stanislava zavrnili. \nPortugalski jezuit\, ki je bil spovednik na dvoru\, mu je svetoval\, naj se pridruži nemški redovni provinci. Zato je pri petnajstih letih z Dunaja pobegnil preoblečen v preprosta oblačila v Nemčijo\, kjer je deloval jezuit sv. Peter Kanizij. Slednji ga ni sprejel\, čeprav je nedvomno prepoznal Kostkin klic\, ampak ga je poslal k sobratom v Rim. Tam je general reda sv. Frančišek Borja prepoznal duhovno globino mladeniča in ga na njegov sedemnajsti rojstni dan sprejel v noviciat\, in to kljub temu\, da je njegov oče Stanislavu grozil z ječo. Zaradi svoje vesele\, pobožne narave je bil zelo priljubljen. Od njega so si v prihodnosti veliko obetali. A le deset mesecev kasneje\, 15. avgusta 1568\, je v Rimu umrl zaradi nenadne mrzlice. Dopolnil ni niti osemnajstega leta. \nGlas o njegovi svetosti je hitro obšel svet\, začeli so se dogajati čudeži – najprej ta\, da se je po njegovi smrti spreobrnil brat Pavel. \n  \nUpodobitve\nSv. Stanislava Kostko umetniki najpogosteje upodabljajo v jezuitski obleki z rožnim vencem\, lilijo\, križem\, Marijino podobo\, Detetom Jezusom ali monogramom IHS. \n  \nZavetnik\nSv. Stanislav Kostka je zavetnik študentov\, novincev jezuitskega reda\, umirajočih; je priprošnjik proti sklepnim zlomom\, očesnim boleznim\, vročini in hudim boleznih. Po njem je imenovan Zavod sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano. \n  \nGradiva:\n \n\nSv. Stanislav Kostka (v hr.) – 2:52 min: https://www.youtube.com/watch?v=YOKnTU-ZBzU\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-stanislav-kostka-zavetnik-mladine/2026-11-13/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/11/Stanislav-Kostka-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261114
DTEND;VALUE=DATE:20261115
DTSTAMP:20260604T100441
CREATED:20201112T082826Z
LAST-MODIFIED:20241113T112643Z
UID:10003684-1794614400-1794700799@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Nikolaj Tavelić: Prvi hrvaški svetnik leta 1970
DESCRIPTION:Hrvatje so marali na prvega uradno razglašenega hrvaškega svetnika čakati do leta 1970. Tedaj je papež Pavel VI. za svetnika slovensko razglasil hrvaškega frančiškana p. Nikolaja Tavelića.  \n  \nIz življenja …\n\nNebeški zavetnik hrvaškega ljudstva se je rodil okoli leta 1340 v Šibeniku na Hrvaškem v plemiški družini. Že kmalu je vstopil v frančiškanski red in bil leta 1365 posvečen v duhovnika. \nP. Nikolaj je v sedemdesetih letih 14. stoletja v Bosni kot misijonar spreobračal bogomile\, to je krivoverce (veja katarov)\, v pravo vero. Tu je spoznal p. Deodata\, s katerim se je leta 1383 odpravil v Sveto deželo in se naselil v frančiškanskem samostanu na Sionu. \nNaučil se je arabščine in se posvetil romarjem\, ubogim in bolnim – vse pa je potekalo pod budnim očesom muslimanskih zavojevalcev. \nPo zgledu sv. Frančiška Asiškega je želel skupaj s svojima sobratoma p. Deodatom in p. Petrom iz Francije ter p. Štefanom iz Italije spreobrniti h krščanstvu jeruzalemskega voditelja Saracenov\, to je voditelja muslimanskih Arabcev. Ta pa se je razjezil in ukazal\, naj jih vržejo v ječo in mučijo\, da se bodo odpovedali svoji veri. \n14. novembra 1391 je p. Nikolaj skupaj s tremi sobrati muslimane javno pozval k spreobrnjenju v krščansko vero; razjarjena muslimanska množica pa je planila nadnje in jih razsekala z meči. Tako so vsi umrli mučeniške smrti. \nPapež Leon XIII. je p. Nikolaja Tavelića skupaj s tremi sobrati leta 1889 razglasil za blažene\, Pavel VI. pa jih je leta 1970 razglasil za svetnike. \n  \nZavetnik\nSv. Nikolaj Tavelić je zavetnik Hrvaške. \n  \nGradiva:\n \n\nSv. Nikolaj Tavelić (v hr.) – 5:40 min: https://www.youtube.com/watch?v=ZG5pR68ntnc\n\n  \n \n\nSv. Nikolaj Tavelić (v hr.) – 25:00 min: https://www.youtube.com/watch?v=RUBK48t5MaE\n\n  \nFoto: zajem zaslona \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-nikolaj-tavelic-prvi-hrvaski-svetnik/2026-11-14/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/11/11.-14.-Sv.-Nikolaj-Tavelić1a.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261115
DTEND;VALUE=DATE:20261116
DTSTAMP:20260604T100441
CREATED:20201113T124847Z
LAST-MODIFIED:20241114T111526Z
UID:10003689-1794700800-1794787199@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Albert Veliki: Zavetnik znanstvenikov\, učitelj sv. Tomaža Akvinskega
DESCRIPTION:Sv. Albert Veliki je eden izmed redkih svetnikov z vzdevkom »Veliki«. Zanj pravijo\, da je imel enciklopedično znanje. Čeprav je bil redovnik in kasneje celo škof\, pa je na znanstvenem področju zaslovel predvsem kot naravoslovec. Velja za enega najvplivnejših nemških filozofov in teologov srednjega veka. Bil je učitelj sv. Tomaža Akvinskega. \n  \nIz življenja …\n\nRodil se je okoli leta 1200 v Launigenu v augsburški škofiji. V Padovi je študiral umetnost in morda celo medicino\, ko pa je spoznal redovnega predstojnika dominikancev\, bl. Jordana Saškega\, se je odločil za dominikanski pridigarski red in vstopil vanj. \nKo je prejel duhovniško posvečenje\, so ga predstojniki poslali v Nemčijo\, da bi v tamkajšnjih samostanih uredil študijsko in znanstveno delo. Intelektualno  zelo nadarjen in izobražen je sv. Albert postal profesor na različnih evropskih univerzah. Najprej v Parizu\, potem pa v Kölnu\, kjer je bil med njegovimi učenci sv. Tomaž Akvinski\, za katerega je predvidel veliko znanstveno prihodnost. Sv. Albert je kot prvi srednjeveški učenjak sprejel in pokristjanil Aristotelovo filozofijo\, znan pa je tudi kot častilec Jezusovega Srca. \nIzvoljen je bil za provincialnega ministra v Nemčiji ter obiskoval brate\, ki so živeli skromno in v revščini. Leta 1260 je bil imenovan  za škofa v »razpadajočem« Regensburgu\, a se je po dveh letih\, ko je stvari spravil v red\, umaknil. V naslednjih letih je opravljal službe profesorja in redovnega predstojnika. Po Nemčiji je potoval kot potujoči pridigar. Zadnja leta je trpel zaradi pešanja spomina. \nUmrl je 15. novembra 1280 umrl v Kölnu. \n  \nUpodabljanje\nSv. Alberta Velikega umetniki najpogosteje upodabljajo kot redovnika dominikanca ali škofa za pisalno mizo. \n  \nZavetnik\nJe zavetnik teologov in znanstvenikov\, zlasti naravoslovcev\, študentov. \n  \nGradiva: \n\n5 citatov svetega Alberta Velikega\nS svetnikom na ti\, Sv. Albert Veliki\, pripravil Gregor Čušin (v slov.) – https://cusin.si/sv-albert-veliki/\nDuhovne misli Benedikta IVI. za god sv. Alberta Velikega\n\n\nSv. Albert Veliki (v hr.) – 3:16 min: https://www.youtube.com/watch?v=8PKzpMCYRuw\n\n  \n \n\nSv. Albert Veliki (v ang.) – 2:00 min: https://www.youtube.com/watch?v=tyo_b8sJNgs\n\n  \n \n\nSv. Albert Veliki (v ang.) – 3:24 min\n\n  \nFoto: Zajem zaslona \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-albert-veliki-zavetnik-znanstvenikov/2026-11-15/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/11/11.-15.-Sv.-Albert-Veliki1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261116
DTEND;VALUE=DATE:20261117
DTSTAMP:20260604T100441
CREATED:20201114T113348Z
LAST-MODIFIED:20241114T112134Z
UID:10003699-1794787200-1794873599@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveta Marjeta Škotska: Zavetnica velikih družin\, spreobrnila svojega moža h krščanstvu
DESCRIPTION:Žena\, mati\, kraljica\, dobrotnica – so štiri besede\, s katerimi najkrajše opišemo sv. Marjeto Škotsko\, ki je vse življenje preživela v izgnanstvu in spreobrnila svojega moža h krščanstvu. \n  \nIz življenja …\nMarjeta Škotska se je rodila okoli leta 1045 v Reski na Madžarskem na gradu svoje tete\, madžarske kraljice\, kamor se je njen oče\, angleški kralj Edvard II. zatekel. Ko je bila mala Marjeta stara okrog deset let\, so se angleške politične razmere toliko uredile\, da se je njena družina vrnila domov\, a le za kratek čas. Kmalu se je morala ponovno umakniti\, tokrat na Škotsko. \nTam se je pri 24-ih letih poročila z nepismenim poganskim škotskim kraljem Malkolmom III.. Njegovo srce je omehčal blagodejen krščanski Marjetin vpliv\, tako da se je spreobrnil in postal izredno občutljiv za krivice\, usmiljen in velikodušen. Rodilo se jima je šest sinov in dve hčerki. Trije njuni sinovi so postali škotski kralji. Svojemu možu je vsa načitana pomagala tudi pri težjih vodstvenih stvareh dežele. Ljubil in cenil jo  je. \nPoleg ljubečega zakonskega in družinskega življenja je kraljevi par našel dovolj časa in sredstev\, da je skrbel za svoje podanike\, še zlasti za revne. Vsi so ju spoštovali. Na smrtni postelji je sv. Marjeta izvedela\, da sta v boju z Angleži padla njen mož in najstarejši sin. Umrla je 16. novembra 1093 v Edinburgu. \nŠkotski narod jo je začel takoj po smrti častiti kot svetnico; uradno je bila za svetnico razglašena leta 1250. \n  \nUpodobitve\nUmetniki sv. Marjeto Škotsko najpogosteje upodabljajo kot kraljico s krono pri nogah ali kot redovnico\, ki skrbi za revne. \n  \nZavetnica\nSv. Marjeta Škotska je zavetnica Škotske\, kraljic\, velikih družin. \n  \nGradiva:\n \n\nSv. Marjeta Škotska (v slov) – S svetnikom na ti. Gregor Čušin (3:09 min): https://avdio.ognjisce.si/share/snt_2022_11_16_Marjeta_Skotska\n\n  \n \n\nSv. Marjeta Škotska (v hr.) – 2:01 min: https://www.youtube.com/watch?v=sfHeJprv2U8\n\n  \n \n\nSv. Marjeta Škotska (v ang.) – 2:45 min: https://www.youtube.com/watch?v=eefjZY2L9LI\n\n  \nFoto: zajem zaslona \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-marjeta-skotska-zavetnica-velikih-druzin/2026-11-16/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/11/11.-16.-Sv.-Marjeta-Škotska1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261117
DTEND;VALUE=DATE:20261118
DTSTAMP:20260604T100441
CREATED:20201116T125413Z
LAST-MODIFIED:20241114T112444Z
UID:10003704-1794873600-1794959999@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveta Elizabeta Ogrska: Zavetnica dobrodelnih ustanov
DESCRIPTION:Žena\, mati\, grofica\, dobrotnica\, tretjerednica – je pet besed\, s katerimi najkrajše opišemo sv. Elizabeto Ogrsko\, ki je umrla pri rosnih 24-ih letih. \n  \nIz življenja …\nSv. Elizabeta Ogrska ali Turinška se je rodila leta 1207 kot hči ogrskega kralja Andreju II. \nŽe kot mala deklica je bila iz političnih razlogov zaročena s turinškim grofom Ludvikom IV. in se preselila na njihov dvor\, kjer jo je vzgajala grofica Silvija. Sv. Elizabeta je močno napredovala tudi v duhovnem krščanskem življenju. Poročila se je pri 14-ih letih in srečno živela z možem\, s katerim je imela tri otroke. Najmlajšega otroka mož ni več videl\, ker je umrl v križarski vojni leta 1227. Sv. Elizabeta se je po moževi smrti še bolj posvečala duhovnemu življenju in pomagala revnim ter bolnim. Možev brat Raspe\, ki je prevzel oblast v Turingiji\, jo je pregnal z dvora\, da bi zagotovil dediščino svojemu sinu. Odvzeli so ji tudi otroke. \nSv. Elizabeta je kot tretjerednica vstopila v Frančiškov red in živela v pokori in siromaštvu. \nUmrla je 17. novembra 1231\, stara komaj štiriindvajset let v Marburgu\, kjer je tudi pokopana. \n  \nUpodabljanje\nUmetniki jo najpogosteje upodabljajo v knežji ali preprosti obleki s košaro vrtnic ali pri delih usmiljenja. Zakaj z vrtnicami? Legenda pripoveduje\, kako je sv. Elizabeta nekoč svojim oskrbovancem nesla kruh v predpasniku in ob srečanju z moževim očetom rekla\, da nosi v predpasniku vrtnice. Ker se je ta želel prepričati\, je morala predpasnik razširiti\, in res je videl dišeče vrtnice v njem. \n  \nZavetnik\nJe zavetnica dobrodelnih ustanov\, Škofijske Karitas\, Elizabetinih društev\, tretjerednikov sv. Frančiška\, pekov\, beračev\, bolnih in revnih\, po nedolžnem preganjenih\, vdov in sirot. \n  \nGradiva:\n\n12 življenjskih pravil svete Elizabete Ogrske\, zavetnice Škofijske Karitas\n\n  \n \n\nSv. Elizabeta Ogrska (v hr.) – 2:42 min: https://www.youtube.com/watch?v=oK0Z4shvU3A\n\n  \n \n\nSv. Elizabeta Ogrska. ANIMIRANO ZA OTROKE (v ang.) – 22:45 min: https://www.youtube.com/watch?v=i2fwGRWVyi0\n\n  \nFoto: zajem zaslona \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-elizabeta-ogrska-zavetnica-skofijske-karitas/2026-11-17/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/11/Sv.-Elizabeta-Ogrska.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261118
DTEND;VALUE=DATE:20261119
DTSTAMP:20260604T100441
CREATED:20201117T085824Z
LAST-MODIFIED:20241114T111835Z
UID:10003694-1794960000-1795046399@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveta Roza Filipina Duchesne: Redovnica misijonarka v Ameriki\, »ki stalno moli«
DESCRIPTION:Sv. Roza Filipina Duchesne je delovala kot redovnica misijonarka v Ameriki\, kjer so jo imenovali “žena\, ki stalno moli”. \n  \nIz življenja …\nRodila se je 29. avgusta 1769 v Grenoblu v Franciji v bogati vplivni družini. Sprva se je šolala v elitnem samostanu Sainte-Marie-d’en-Haut blizu Grenobla\, ko pa se je začela zanimati za redovno življenje salezijank\, jo je oče vzel iz šole in ji priskrbel številne učitelje\, ki so jo poučevali na domu. \nPri devetnajstih letih je na skrivaj brez vednosti staršev vstopila v samostan in tam ostala do francoske revolucije\, ko je bil samostan zaprt (1792). Francosko revolucijo je preživela v podeželski hiši svojih staršev in delovala med ljudmi. Ustanovila je šolo za revne otroke\, skrbela za bolnike in zapornike. Leta 1801 je pridobila dotrajane samostanske stavbe in poskušala nadaljevati redovno življenje\, vendar je zanj pridobila le tri sestre. \nZgradbe je na koncu dala na razpolago redovnicam Svetega Srca Jezusovega. Tako je spoznala njihovo ustanoviteljico sv. Magdaleno Zofijo Barat in postala njena najbližja zaupnica. Vstopila je v to redovno skupnost in leta 1815 dobila nalogo\, da ustanovi samostan v Parizu. \nPri 49-ih letih je skupaj s štirimi sestrami odpotovala v Ameriko\, in se na koncu ustalila v Missouriju\, v mestu St. Charles\, kjer so redovnice ustanovile prvi samostan z dekliškimi internati. Do leta 1828 je nastalo šest podružnic\, pri čemer so redovnice v pastorali pogosto sodelovale z jezuiti. Ustanavljale so sirotišnice in šole. Leta 1841 je 70-letna predstojnica sv. Roza Filipina spremljala jezuitsko misijo pri Potawatomi v Kansasu. Eno leto je ostala pri Indijancih\, ki so jo imenovali Quahkahkanumad\, to je »žena\, ki stalno moli«. Zadnjih deset let svojega življenja je preživela kot preprosta redovnica v samostanu Sv. Charlesu v majhni sobi ob kapeli. \nUmrla je v starosti 83 let. \nLeta 1988 jo je papež sv. Janez Pavel II. (god 22. oktober) razglasil za svetnico. \n  \nUpodobitve\nSv. Rozo Filipino Duchesne umetniki najpogosteje upodabljajo kot redovnico v črni obleki z belim ovratnikom\, rožnim vencem in zemljevidom Amerike. \n  \nZavetnica\nJe zavetnica vztrajnosti sredi stisk. \n  \nGradiva:\n \n\nSv. Roza Filipina Duchesne (v ang.) – 1:58 min: https://www.youtube.com/watch?v=OPnwaWARORc\n\n  \n\nSv. Roza Filipina Duchesne (v ang.) – 19:36 min: https://novenaprayer.com/st-rose-philippine-duchesne-novena/\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-roza-filipina-duchesne-zena-ki-stalno-moli/2026-11-18/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/11/11.-18.-Sv.-Filipe1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261119
DTEND;VALUE=DATE:20261120
DTSTAMP:20260604T100441
CREATED:20201118T082636Z
LAST-MODIFIED:20241119T062218Z
UID:10003708-1795046400-1795132799@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveta Matilda: Kristusov slavček
DESCRIPTION:Sv. Matilda velja za eno glavnih mistikinj in podpornic čaščenja Srca Jezusovega. \nIz življenja …\nSv. Matilda se je rodila leta 1241 na Saškem kot tretja baronova hči. Njena starejša sestra sv. Jedrt (god 16. november) je bila opatinja samostana Helfta. Ko jo je sedemletna Matilda z materjo obiskala\, je želela tudi ona postati redovnica. \nV samostan je najprej prišla kot učenka\, kjer se je izšolala pri sv. Jedrt\, nato pa je vstopila v samostan kot redovnica. Sv. Matilda je bila v samostanu njena desna roka. Pela je tako lepo\, da so ji rekli »Kristusov slavček«. Redovnice so jo imele rade. Bila je vesele narave\, veliko je molila in še posebej goreče častila Srce Jezusovo. Mnogi so jo prosili za nasvet. Imela je videnja in mistična doživetja\, ki so jih zapisale redovnice in jih izdale v knjigi Knjiga posebne milosti. \nSv. Matildo so mučile razne bolezni\, pa tudi duhovna zapuščenost. Zadnjih osem let je bila večinoma priklenjena na bolniško posteljo. \nUmrla je 19. novembra 1299 v Helfti v Nemčiji\, stara skoraj 60 let. \nUpodobitve\nUmetniki sv. Matildo najpogosteje upodabljajo kot redovnico s knjigo\, na kateri je golob. \nZavetnica\nSv. Matilda je zavetnica slepih. \nGradiva:\n \n\nSv. Matilda (v hr.) – 2:22 min: https://www.youtube.com/watch?v=_Tj7uta81E0\n\nPripravila: dr. Brigita R. Perše
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-matilda-kristusov-slavcek/2026-11-19/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/11/11.-19.-Sv.-Matilda1a.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261120
DTEND;VALUE=DATE:20261121
DTSTAMP:20260604T100441
CREATED:20201118T142629Z
LAST-MODIFIED:20241119T062446Z
UID:10003714-1795132800-1795219199@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Edmund: Skupaj s sv. Boštjanom proti kugi
DESCRIPTION:Sv. Edmund je bil zadnji kralj Vzhodne Anglije in mučenec. \n  \nIz življenja …\nSv. Edmund se je rodil na božič leta 841 v saški kraljevi družini. Potem ko se je kralj Oton odpovedal prestolu\, ga je na božič leta 855 škof okronal za kralja Vzhodne Anglije. Star je bil le petnajst let\, a je vladal zelo modro in pobožno. Skrbel je za revne\, zlasti otroke in vdove. \nLeta 870 so njegovo kraljestvo napadli poganski danski roparji in jih mnogo poklali. Kralja Edmunda so odpeljali v ujetništvo pred svojega poglavarja. Ker se ni hotel odreči svoji krščanski veri\, so ga mučili\, golega obesili za drevo\, bičali in na koncu prebodli s puščico in obglavili\, podobno kot nekoč sv. Boštjana (god 20. januar). To se je zgodilo leta 870. \nPokopan je v Bury Saitu\, kjer je danski kralj Knut leta 1020 zgradil veliko opatijo. \n  \nUpodobitve\nUmetniki ga najpogosteje upodabljajo kot kralja s krono na glavi in šopom puščic v roki. Upodabljajo ga tudi skupaj s sv. Boštjanom\, privezanega k drevesu in vsega prebodene s puščicami. \n  \nZavetnik\nSv. Edmund je zavetnik kraljev\, žrtev mučenja; priprošnjik proti kugi. \n  \nGradiva: \n \n\nMučeništvo sv. Edmunda (v ang.) – 1:37 min: https://www.youtube.com/watch?v=ffV7DYAfQcQ\n\n  \n \n\nSv. Edmund Vzhodne Anglije (v ang.) – 1:29 min: https://www.youtube.com/watch?v=JQRXVlJsbmE\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-edmund-skupaj-s-sv-bostjanom-proti-kugi/2026-11-20/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/11/11.-20.-Sv.-Edmund1-.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261121
DTEND;VALUE=DATE:20261122
DTSTAMP:20260604T100441
CREATED:20201119T135334Z
LAST-MODIFIED:20241121T063951Z
UID:10003719-1795219200-1795305599@portal.pridi.com
SUMMARY:Praznik: Darovanje device Marije
DESCRIPTION:Darovanje device Marije je pravzaprav spomin\, ko je bila 21. novembra leta 543 posvečena cerkev sv. Marije Nove ob jeruzalemskem templju.  \nSčasoma se je spomin posvetitve bazilike spremenil v praznik Marijinega darovanja. \n  \nO prazniku …\nVzhodni kristjani slovesno praznujejo že od konca 7. stoletja ta praznik »posvetitve«\, s katero se je Marija popolnoma darovala Bogu že od prvih trenutkov svojega zemeljskega življenja. Na Zahodu je praznik znan od 11. stoletja dalje. Leta 1472 ga je papež Sikst IV. vpeljal za vso Cerkev. \nO darovanju device Marije Sveto pismo ne poroča\, pač pa ga omenja Jakobov protoevangelij. V njem je zapisano\, da sta Joahim in Ana svojo triletno hči Marijo pripeljala v tempelj\, da bi izpolnila zaobljubo\, ki sta jo bila naredila v času pred njenim rojstvom. Dolgo namreč nista mogla imeti otrok. Marija se je rodila šele potem\, ko se je Ana zaobljubila\, da če bo rodila otroka\, ga bo darovala službi v templju. Ker je bila molitev uslišana\, je bila s tem zaobljuba izpolnjena. Po izročilu je Marija v templju služila vse do dneva Marijine zaroke z Jožefom (god 23. januar). To je že v 8. stoletju v Carigradu postal Marijin god. \n  \nGradiva:\n \n\nDarovanje device Marije (v ang.) – 1:50 min: https://www.youtube.com/watch?v=kbrkpBNbhaY\n\n  \n \n\nDarovanje Marije (v ang.) – 2:02 min: https://www.youtube.com/watch?v=VgyZ9e8YX2M\n\n  \nFoto: zajem zaslona: https://gloria.tv/post/poH3tyNgBSeY2cbj9jYWL6XZ4\nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/praznik-darovanje-device-marije/2026-11-21/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/11/Marijino-darovanje-.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261122
DTEND;VALUE=DATE:20261123
DTSTAMP:20260604T100441
CREATED:20201120T093336Z
LAST-MODIFIED:20241121T110218Z
UID:10003725-1795305600-1795391999@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveta Cecilija: Zavetnica cerkvene glasbe\, pevcev\, glasbil
DESCRIPTION:Sv. Cecilija je ena najbolj priljubljenih svetnic. Priporočamo ji naše glasbenike\, naš glas in glasbila\, da bi lahko z njimi polepšali bogoslužje in tako slavili Boga! \n  \nIz življenja …\nPodobno kot življenjepisi drugih svetnikov iz prvih krščanskih stoletij\, je tudi življenje sv. Cecilije prepleteno s številnimi legendami. Zanesljivo je živela v času papeža sv. Urbana I.\, to je v 3. stoletju\, v Rimu. Pokopana je v Kalistovih katakombah\, in to na častnem mestu\, poleg grobnice papežev\, kar pomeni\, da je bila v krščanski skupnosti zelo cenjena. \nMlada in lepa sv. Cecilija\, iz premožne družine\, se je proti svoji volji poročila s poganom Valerijanom. Prosila ga je\, naj sprejme krščansko vero. Ko je na poročno noč videl angela\, ki je varoval njeno čistost\, se je spreobrnil in se dal krstiti\, ter za krščanstvo navdušil tudi svojega brata Tiburcija. \nOba sta pokopavala mučence\, kar je v času preganjanja kristjanov veljalo za hud zločin. Ker sta bila izdana\, so ju prijeli\, mučili in obglavili. \nSv. Cecilija pa je njuni trupli pokopala in s tem padla v nemilost pri oblasteh. Ker se ni želela odpovedati krščanski veri\, so jo dali sežgati\, a plameni ji niso škodovali\, tako da je umrla šele čez tri dni\, potem ko so jo poskušali obglaviti. Njen zgled je navdušil in spreobrnil več kot 400 ljudi\, ki jih je na Cecilijino prošnjo krstil sv. papež Urban I. (god 19. maj). V tem času je razdelila svoje premoženje\, papeža pa prosila\, naj njeno hišo spremeni v cerkev. \nUmrla je 22. novembra leta 230 v Rimu. \n  \nZakaj je zavetnica glasbe?\nLegenda pravi\, da med poroko sploh ni slišala glasbenih inštrumentov\, ki so igrali\, ampak je v svojem srcu pela le »Gospodu«\, kateremu se je zaobljubila že kot deklica\, kar je cerkvene ljudi spodbudilo\, da so sv. Cecilijo izbrali za zavetnico cerkvene glasbe. \n  \nUpodobitve\nSv. Cecilijo umetniki najpogosteje upodabljajo z glasbili (orglami\, violino) in angeli. \n  \nZavetnica\nSv. Cecilija je od 15. stoletja dalje zavetnica cerkvene glasbe\, pevcev in glasbenikov\, pesnikov\, izdelovalcev instrumentov in orgel. \nMolimo\nDobri Oče\, prosim\, potrdi me v veri\,\nki jo je sv. Cecilija izpovedala z mučeniško smrtjo.\nAmen. \n\nGradiva:\n \n\nSv. Cecilija (v hr.) – 3:24 min: https://www.youtube.com/watch?v=edL_DjMyRWA\n\n  \n \n\nSv. Cecilija (v ang.) – 2:01 min: https://www.youtube.com/watch?v=SD9QjJcarzI\n\n  \n \n\nZgodba o sv. Ceciliji – ANIMIRANI FILM za OTROKE (v ang.) – 11:11 min: https://www.youtube.com/watch?v=6SddlGXnUfg\n\n  \nFoto: zajem zaslona \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-cecilija-zavetnica-cerkvene-glasbe/2026-11-22/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/11/11.-22.-Sv.-Cecilija1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261123
DTEND;VALUE=DATE:20261124
DTSTAMP:20260604T100441
CREATED:20201123T081536Z
LAST-MODIFIED:20241121T111538Z
UID:10003730-1795392000-1795478399@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Klemen Rimski: Učenec apostola Petra in njegov 3. naslednik
DESCRIPTION:Sv. Klemen Rimski oz. sv. Klemen I. se je rodil sredi 1. stoletja v Rimu. Na čelu Cerkve je bil od leta 92 do 101\, kot četrti papež\, po sv. Petru\, Linu in Anakletu I. \n  \nPisec Prvega Klemenovega pisma Korinčanom\nSv. Klemen se je v zgodovino vpisal predvsem s svojim pismom Korinčanom\, ki je eden najstarejših krščanskih spisov. Iz njega je razbrati\, da je imela Cerkev v Korintu probleme z nekaterimi prezbiteriji\, ki so jih odpustili\, in zaradi česar je nastal razkol v občini. Sv. Klemen je kot rimski škof vse vpletene pozval k ponižnosti in edinosti ter naročil\, naj odpuščene prezbiterije ponovno zaposlijo. \n  \nIz življenja …\nDrugi podatki o njegovem življenju so zelo skopi. \nNekateri ga povezujejo s sv. Pavlom\, nekateri neposredno s sv. Petrom. Poleg tega\, da je bil četrti papež\, je o njem znano le to\, da je bil po rodu helenistični Jud ter da je umrl kot mučenec nekje na Vzhodu\, kamor ga je izgnal rimski cesar Trajan\, ker je spreobrnil mnogo poganov v krščansko vero. Legenda pripoveduje\, da so ga vrgli v morje s sidrom okrog vratu. \nSlovanska apostola sv. Ciril in Metod sta njegove relikvije našla in jih prinesla v Rim. \n  \nZavetnik\nJe zavetnik kamnosekov in mornarjev. \n  \nUpodabljanje\nSv. Klemena Rimskega umetniki upodabljajo kot škofa s tiaro\, palmovo vejico\, jagnjetom\, sidrom in knjigo. \n  \nGradiva:\n\nCitati o ljubezni sv. Klemena Rimskega: Ljubezen dela vse v slogi (v slov.)\n\n  \n \n\nS svetnikom na ti: Klemen Rimski (v slov.) – Gregor Čušin\n\n  \n \n\nSv. Klemen I. (v hr.) – 2:03 min: https://www.youtube.com/watch?v=qi7XluXvUI0\n\n  \n \n\nSv. Klemen I. (v ang.) – 27:11 min: https://www.youtube.com/watch?v=vy8peEA7Dvg\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-klemen-i-cetrti-papez/2026-11-23/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/11/11.-23.-Sv.-Klemen1a.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261124
DTEND;VALUE=DATE:20261125
DTSTAMP:20260604T100441
CREATED:20201123T165214Z
LAST-MODIFIED:20241121T111824Z
UID:10003735-1795478400-1795564799@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Andrej Dung Lac: Zavetnik katehetov
DESCRIPTION:Danes godujejo sv.  Andrej Dung Lac in drugi vietnamski mučenci.  Ko se je v Vietnamu v 18. stoletju začelo utrjevati in širiti krščanstvo\, so se tam začela množična preganjanja kristjanov in mučeništva. \n  \nIz življenja …\nAndrej Dung je bil rojen leta 1795 v revni nekrščanski družini v Vietnamu. Tri leta je bil katehet\, potem pa se je odločil\, da za duhovniški poklic. Po študiju teologije je leta 1823 prejel mašniško posvečenje in postal župnik v Ke-Damu. To so bili izjemno nevarni časi\, ko je cesar Minh Mang preganjal vse kristjane. \nAndrej je bil ujet leta 1835\, a je bil po vplačilu odkupnine s strani njegove župnijske skupnosti\, ponovno izpuščen. Z novim imenom Lac in novo skupnostjo si je obetal nov začetek. 10. novembra 1839 so ga zopet prijeli in po vplačilu odkupnine ponovno izpustili. Kmalu so ga prijeli tudi tretjič\, a tokrat deportirali v zapor v Hanoju\, kjer so 21. decembra 1839 po daljšem mučenju obglavili. \n  \nRazglašeni za svete\nAndrej Dung Lac je bil leta 1900 razglašen za blaženega. Leta 1988 ga je sv. papež Janez Pavel II. (god 22. oktober) razglasil za svetnika\, skupaj s 116 drugimi vietnamskimi žrtvami preganjanja od 16. do 19. stoletja. Med njimi je osem škofov\, 50 duhovnikov in 59 laikov vseh stanov in starosti.  \nOdkar so komunisti prevzeli oblast v severnem in kasneje južnem Vietnamu\, so bili številni kristjani preganjani in mučeni. Šele čas bo pokazal\, kaj se je v tistem obdobju dejansko dogajalo v Cerkvi v Vietnamu. \n  \nZavetnik\nJe zavetnik Vietnama\, katehetov\, katehumenov in misijonarjev. \n  \nGradiva:\n \n\nSv. Andrej Dung-Lac in drugi vietnamski mučenci (v hr.) 2:31 min: https://www.youtube.com/watch?v=IQ5xyhlVkq8\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-andrej-dung-lac-in-drugi-vietnamski-mucenci/2026-11-24/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/11/11.-24.-Sv.-Andrej-L.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261125
DTEND;VALUE=DATE:20261126
DTSTAMP:20260604T100441
CREATED:20201124T181537Z
LAST-MODIFIED:20251128T134312Z
UID:10003740-1795564800-1795651199@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveta Katarina Aleksandrijska: Ena izmed 14-ih pomočnikov v stiski
DESCRIPTION:Sv. Katarina Aleksandrijska je ena izmed 14-ih pomočnikov v stiski. Spomin nanjo je ohranjen tudi v naših ljudskih pesmih. \n  \nIz življenja …\nNjen življenjepis je prepleten z legendami\, ki jo prikazujejo v zelo lepi podobi. \nSv. Katarina je živela v 3. stoletju v Aleksandriji v Egiptu. Bila je iz ugledne družine\, nekateri pravijo\, da celo iz kraljevske. Bila je zelo lepa in izobražena o delih največjih filozofov in antičnih učiteljev. O krščanski veri jo je poučil puščavnik in jo krstil. To je bil čas treh cesarjev\, ki so si razdelili veliko rimsko cesarstvo. Aleksandrija se je nahajala v cesarstvu Maksimina II.\, ki je preganjal kristjane. Sv. Katarina je pred cesarjem protestirala\, ker preganja kristjane. \nDa bi jo spametoval\, jo je cesar postavil pred učene filozofe in govornike\, sam pa ji obljubljal darila in jo celo zasnubil. Ker je sv. Katarina vse učene može prepričala za krščanske vrednote\, jih je cesar dal usmrtiti\, njo pa mučiti. Ker se ni želela odpovedati krščanski veri\, jo je obsodil na smrt s kolesi. \nNjeno telo so angeli odnesli na Sinaj\, kjer je še danes samostan\, ki je posvečen njej in kjer iz njenega groba teče zdravilno olje. \n  \nZavetnica\nSv. Katarina je zavetnica samskih deklet nad 25 let\, univerz in študentov\, filozofov\, znanstvenikov\, teologov\, braniteljev vere\, tiskarjev\, knjižničarjev in številnih drugih poklicev. Je priprošnjica  v raznih boleznih (migrena\, jecljanje …). \n  \nUpodobitve\nUmetniki sv. Katarino najpogosteje prikazujejo s kolesom\, mečem in palmo. \n  \nCerkve v Sloveniji\nPri nas je sv. Katarini posvečenih 32 cerkva\, od tega osem župnijskih\, kot je razvidno iz spodnje tabele. \n  \nŽUPNIJSKE CERKVE posvečene sv. Katarini:\n\n\n\nŠt.\nŽUPNIJA (Škofija)\n\n\n1.\nBorjana (KP škofija)\n\n\n2.\nBranica (KP škofija)\n\n\n3.\nKapla na Kozjaku (MB nadškofija)\n\n\n4.\nLendava (MS škofija)\n\n\n5.\nLom (LJ nadškofija)\n\n\n6.\nOtalež (KP škofija)\n\n\n7.\nRova (LJ nadškofija)\n\n\n8.\nSv. Katarina – Topol (LJ nadškofija)\n\n\n\n  \nPODRUŽNIČNE CERKVE posvečene sv. Katarini:\n\n\n\nŠt.\nŽUPNIJA (Škofija)\nNASELJE s cerkvijo\n\n\n1.\nBranik (KP škofija)\nPreserje\n\n\n2.\nBrdo (LJ nadškofija)\nRafolče (++)\n\n\n3.\nCirkulane (MB nadškofija)\nCirkulane\n\n\n4.\nDol pri Ljubljani (LJ nadškofija)\nZaboršt\n\n\n5.\nDole pri Litiji (LJ nadškofija)\nDobovica (++)\n\n\n6.\nGrosuplje (LJ nadškofija)\nMala Stara vas (++)\n\n\n7.\nLaško (CE škofija)\nKuretno\n\n\n8.\nLitija (LJ nadškofija)\nBreg\n\n\n9.\nNova Cerkev (CE škofija)\nLemberg\n\n\n10.\nPolšnik (LJ nadškofija)\nOstrež\n\n\n11.\nPostojna (KP škofija)\nVeliki Otok\n\n\n12.\nRadeče (LJ nadškofija)\nJelovo\n\n\n13.\nRečica ob Savinji (CE škofija)\nLačja vas\n\n\n14.\nSela pri Šumberku (NM škofija)\nŠumberk\n\n\n15.\nSemič (NM škofija)\nBrezova Reber (++)\n\n\n16.\nSv. Ema (CE škofija)\nNezbiše\n\n\n17.\nSv. Križ – Podbočje (NM škofija)\nFrluga\n\n\n18.\nŠenčur (LJ nadškofija)\nSrednja vas\n\n\n19.\nŠmihel pri Žužemberku (NM škofija)\nPlešivica – razvaline\n\n\n20.\nŠtjak (KP škofija)\nTabor – Štjaški\n\n\n21.\nTrbovlje (CE škofija)\nČeče\n\n\n22.\nVransko (CE škofija)\nČreta\n\n\n23.\nZasip (LJ nadškofija)\nHom\n\n\n24.\nZavratec (KP škofija)\nMedvedje Brdo\n\n\n\n  \nGradiva:\n \n\nSv. Katarina Aleksandrijska (v hr.) – 2:27 min: https://www.youtube.com/watch?v=r23nKNKePHM\n\n  \n \n\nSv. Katarina Aleksandrijska (v ang.) – 2:49 min: https://www.youtube.com/watch?v=5rQh9sraDvY\n\n  \n \n\nZgodba o sv. Katarini Aleksandrijski – animirani FILM (v ang.) – 11:11 min: https://www.youtube.com/watch?v=GCusjGlKVsg\n\n  \nFoto: zajem zaslona \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-katarina-aleksandrijska-zavetnica-znanstvenikov/2026-11-25/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/11/11.-25.-Sv.-Katarina-Aleksandrijska1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261126
DTEND;VALUE=DATE:20261127
DTSTAMP:20260604T100441
CREATED:20201125T131654Z
LAST-MODIFIED:20241121T112349Z
UID:10003745-1795651200-1795737599@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Leonard: Zavetnik ljudskih misijonarjev
DESCRIPTION:Sv. Leonard Portomavriški je največji pridigar 18. stoletja. Močno je pospeševal Marijino češčenje in pobožnost križevega pota. \n  \nIz življenja …\nRodil se je leta 1676 v italijanskem mestu Porto Maurizio\, blizu današnjega San Rema. Pri krstu so mu dali ime Pavel Hieronim. V Rimu je najprej študiral medicino\, pozneje pa na Gregoriani\, kjer se je leta 1696 pridružil prenovljenemu frančiškanskemu redu manjših bratov in dobil ime Leonard. Frančiškanski red ima danes tri moške veje (frančiškani\, minoriti\, kapucini). Leta 1702 je bil posvečen v duhovnika. \nKot frančiškan se je odločil za strožji način življenja\, vdan molitvi in kontemplaciji\, velik asket in spokornik. Več kot štiri desetletja je vodil ljudske misijone in bil znan pridigar. O njem je sv. Alfonz Ligvorij (god 1. avgust) izjavil: »Je največji pridigar našega stoletja«. Ljudje so ga radi poslušali\, čeprav jim je kazal ogledalo njihovih napak. Celo z vozički so mu vozili bolnike. \nV jubilejnem letu 1750 je pridigal v Rimu\, postavljal križe na javnih mestih\, celo v rimskem Koloseju. Sam je poskrbel za skoraj šesto križevih potov po Italiji\, kot uspešen pripomoček za krepostno življenje. Prizadeval si je za razglasitev dogme o Marijinem brezmadežnem spočetju. \nUmrl je kmalu po velikem jubileju\, 26. novembra 1751 v petinsedemdesetem letu starosti v samostanu sv. Bonaventrure v Rimu\, kjer še danes časte križ\, ki ga je nosil pri spokornih procesijah. \n  \nUpodobitve\nSv. Leonarda umetniki upodabljajo kot frančiškana s križem in mrtvaško glavo\, ali kako pridiga množici ljudi. \n  \nZavetnik\nJe zavetnik ljudskih misijonarjev. \n  \nGradiva:\n \n\nSv. Leonard (v hr.) – 2:51 min: https://www.youtube.com/watch?v=4Toie2egGYM\n\n  \n\nMisli sv. Leonarda Portomavriškega\n\n  \nFoto: zajem zaslona \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-leonard-portomavriski-zavetnik-ljudskih-misijonarjev/2026-11-26/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/11/Sv.-Leonard-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261127
DTEND;VALUE=DATE:20261128
DTSTAMP:20260604T100441
CREATED:20201126T151224Z
LAST-MODIFIED:20241127T075025Z
UID:10003750-1795737600-1795823999@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Virgil: Apostol Karantanije\, zavetnik Slovenije
DESCRIPTION:Danes se spominjamo sv. Virgila\, benediktinskega meniha in salzburškega škofa\, ki je pomemben za nas Slovence. \n  \nIz življenja …\nSv. Virgil je bil rojen okoli leta 700 v plemiški družini na Irskem. V mladosti je bil deležen najboljše izobrazbe in odraščal v opatiji. Leta 743 se je v njem prebudila velika želja\, da bi bil misijonar in še istega leta zapustil rodni otok … \nNajprej je kot menih oznanjal evangelij v Franciji\, nato pa na Bavarskem\, Koroškem\, Štajerskem in v Panoniji. Po mučeniški smrti sv. Bonifacija\, apostola Nemčije\, je bil leta 755 posvečen za škofa v Salzburgu\, v današnji Avstriji. \nSv. Virgil je bil eden najbolj učenih mož svojega časa. V matematičnih znanostih je bil tako dober\,  da so ga rojaki imenovali kar »geometer«. Znan je bil tudi po svojih literarnih dejavnostih. \nUstanovil je več benediktinskih samostanov\, ki so postali pomembna živa središča duhovnega življenja in kulture. \nSv. Virgil je na prošnjo karantanskega kneza Boruta okrog leta 755  poslal sv. Modesta s skupino duhovnikov na Koroško\, ki si je izbral sedež pri Gospe Sveti. Zaradi te okoliščine je dobil naziv »apostol Koroške (Karantanije)«. Njegova blaga »irska« metoda misijonarjenja je našim deželam prinesla krščanstvo brez meča in nasilja\, s poukom in naukom. Upošteval je ljudski jezik in se naslanjal na domače poglavarje. \nArhitektura in umetnost sta se pod sv. Virgilom razcvetela: dokončal je salzburško stolnico in vanjo leta 774 prenesel relikvije sv. Ruperta\, prvega škofa tega sedeža. \nSvetnik je umrl na svojem škofovskem sedežu v Salzburgu 27. novembra 784. Pokopan je v stolnici. \n  \nUpodabljanje\nUmetniki sv. Virgila najpogosteje upodabljajo kot škofa z modelom cerkve\, posodo za denar ali globus. Največkrat ga upodabljajo skupaj s sv. Rupertom\, kateri ima ob sebi sod soli. \n\nZavetnik\nSv. Virgil je zavetnik Koroške\, Slovenije\, skupaj s sv. Rupertom pa tudi Salzburga. Je zavetnik otrok. \nSv. Virgil\, prosi za nas! \n  \nGradiva:\n \n\nSv. Virgil (v hr.) – 2:35 min: https://www.youtube.com/watch?v=5ifoKBFZpL0\n\n  \nFoto: zajem zaslona \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-virgil-apostol-karantanije/2026-11-27/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/11/11.-27.-Sv.-Virgil1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261128
DTEND;VALUE=DATE:20261129
DTSTAMP:20260604T100441
CREATED:20201127T140545Z
LAST-MODIFIED:20241127T130810Z
UID:10003759-1795824000-1795910399@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Jakob iz Marke: Odličen pridigar in prijatelj ubogih
DESCRIPTION:Bil je učenec sv. Bernardina Sienskega in odličen pridigar. \n  \nIz življenja …\nRodil se je leta 1394 kot najmlajši izmed osemnajstih otrok v italijanski pokrajini Marke\, v kraju Monteprandone. Pri krstu so mu dali ime Dominik. V Perugi je študiral pravo\, kjer se je lahko srečal s sv. Janezom Kapistranom. \nPotem ga je pot vodila v Assisi\, do Porcijunkule\, kjer je leta 1415 vstopil v noviciat reda manjših bratov\, in kjer je dobil redovno ime Jakob. Po končanem študiju teologije je bil posvečen v duhovnika. Spal je tri ure na dan. Živel je tako ostro in spokorno\, da ga je celo njegov učitelj sv. Bernardin Sienski opominjal k večji zmernosti. Veliko je bral in študiral. \nIzkazal se je kot dober pridigar\, zato je neutrudno potoval po italijanskih deželan in oznanjal. Sčasoma se je področje njegove dejavnosti razširilo tudi na druge evropske dežele. Bil je pridigar spokornosti\, velik prijatelj in zagovornik ubogih. Prizadeval si je za ustanovitev posojilnic\, s katerimi so pomagali revnim in jih tako rešili oderuških obresti raznih »bančnikov«. \nLeta 1456 je pomagal sv. Janezu Kapistranu v obrambi Beograda pred Turki. Papeži so mu zaupali službe apostolskega nuncija in generalnega vizitatorja. Spodbujal je prenovo reda manjših bratov k bolj zavzetemu življenju v duhu sv. Frančiška. \nUmrl je 28. novembra leta 1476 v Neaplju\, njegov grob pa je v cerkvi sv. Marije Nove v Neaplju. \n  \nMolimo\nO Bog\, ti hočeš\, da bi se duše zveličale in grešniki vrnili na pot kreposti. \nSv. Jakoba iz Marke si napravil za odličnega oznanjevalca evangelija. \nPo njegovi priprošnji naj dosežemo odpuščanje grehov in večno zveličanje. \nPo Kristusu našem Gospodu. Amen. \n\nUpodobitve\nUmetniki ga upodabljajo kot frančiškana s knjigo in kelihom. \n  \nGradiva:\n \n\nSv. Jakob iz Marke (v hr.) – 2:31 min: https://www.youtube.com/watch?v=t1UGwZOlkm0\n\n  \n \n\nSv. Jakob iz Marke (v ang.) – 1:25 min: https://www.youtube.com/watch?v=3SgDinnVEuE\n\n  \nFoto: zajem zaslona \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-jakob-iz-marke-odlicen-pridigar/2026-11-28/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/11/11.-28.-Sv.-Jakob-M1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261129
DTEND;VALUE=DATE:20261130
DTSTAMP:20260604T100441
CREATED:20201127T183335Z
LAST-MODIFIED:20241127T130527Z
UID:10003755-1795910400-1795996799@portal.pridi.com
SUMMARY:Bl. Bernard Frančišek: Prvi apostol Srca Jezusovega v Španiji
DESCRIPTION:Bl. Bernard Frančišek de Hoyos je prvi apostol Srca Jezusovega v Španiji. \n  \nIz življenja …\nRodil se je leta 1711 v španskem mestu Valladolid. \nZelo mlad\, še ne petnajstleten\, je vstopil k jezuitom. V času noviciata sta bila za svetnika razglašena dva jezuita\, ki sta bila študentom postavljena za vzor: sv. Alojzij Gonzaga in sv. Stanislav Kostka. Bl. Bernard je bil zelo dober učenec z bogatim duhovnim življenjem. \nPri dvaindvajsetih letih je čutil\, da je njegovo poslanstvo širiti češčenje Svetega Srca Jezusovega. Širil je njegove slike in besedila\, ustanavljal bratovščine in družbe v čast Srca Jezusovega\, prosil\, naj govorijo in pridigajo o tem\, pisal in naslavljal pisma škofom\, celo kralju Filipu V.\, da bi pri Svetem sedežu podprli predlog za poseben liturgični praznik Srca Jezusovega. \nJanuarja leta 1735 je bil posvečen v duhovnika\, 29. novembra istega leta pa je umrl zaradi tifusa. \nLeta 2010 je bil razglašen za blaženega. \n  \nUpodobitve\nUmetniki ga upodabljajo kot mladega jezuita v pobožnem zrenju Srca Jezusovega. \n  \nMolimo\nBlaženi Bernard Frančišek de Hoyos\, ti\, ki si imel veselje gledati Presveto Srce Jezusovo in  \npremišljevati\, kako goreče ljubi človeka\, svoje stvarstvo\, do zadnjega utripa svojega srca\,  \nposreduj pri Kristusu za nas\, da bi lahko izkusili varstvo Boga Očeta\, ki nam pošilja ljubezen svojega Svetega Duha. \nAmen. \n  \nGradivo:\n\nBl. Bernard Frančišek de Hoyos (v ang.) – 2:02 min: https://gloria.tv/post/DE8e6LcdXx814nc2D8gkwznrE\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/bl-bernard-francisek-de-hoyos-apostol-srca-jezusovega/2026-11-29/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/11/Bernard-Francisek-.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261130
DTEND;VALUE=DATE:20261201
DTSTAMP:20260604T100441
CREATED:20201129T105801Z
LAST-MODIFIED:20251128T085526Z
UID:10003774-1795996800-1796083199@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Andrej: Prvi poklicani apostol\, glavni zavetnik mariborske nadškofije
DESCRIPTION:Apostol Andrej ribič\, pridigar in mučenec je priljubljen svetnik na slovenskih tleh. Je glavni zavetnik mariborske nadškofije. \n  \nIz življenja …\nApostol Andrej je večkrat omenjen v Svetem pismu: pri pomnožitvi kruha; ko so Grki želeli videti Jezusa ob njegovem slovesnem prihodu v Jeruzalemu. \nPo vnebohodu in binkoštih ga Sveto pismo ne omenja več\, za razliko od drugih apokrifnih spisov\, ki ga pogosto omenjajo. \n  \nIz Svetega pisma\nApostol Andrej je bil brat sv. Simona Petra. Oba sta bila ribiča ob Genezareškem jezeru\, živela pa sta v Kafarnaumu. V evangelijih piše\, da je bil Andrej prvi izmed apostolov\, ki jih je Jezus poklical\, zato ga vzhodna Cerkev imenuje Prvopoklicani. Sprva je sledil sv. Janezu Krstniku\, ki je oznanjal Mesijev prihod. Ko je Janez Krstnik v Jordanu pokazal na Jezusa in rekel: »Glejte\, Božje Jagnje«\, sta sv. Andrej in sv. Janez zapustila Krstnika in začela slediti Jezusu. V evangelijih piše\, da je sv. Andrej šel do svojega brata Simona\, ki se bo pozneje imenoval Peter (Skala)\, in mu rekel: »Našli smo Mesija« (Jn 1\,41). \n  \nPo binkoštih\nPo binkoštih je Andrej najprej oznanjal veselo oznanilo skupaj s svojim bratom. Kasneje so ga misijonarska potovanja vodila po raznih krajih okoli Črnega morja in v Grčiji\, dokler se ni končno ustavil v Patrah\, kjer je bil uspešen glasnik vere. Tam so ga ujeli\, bičali in pribili na križ v obliki črke X\, ki se danes po njem imenuje »Andrejev križ«. Sv. Andrej je namreč prosil\, prav tako kakor njegov brat Peter\, da bi bil pribit na križ\, ki se razlikuje od Jezusovega križa. Na križu je še dva dni v smrtnem boju prisotnim pridigal o Božji ljubezni\, potem pa izdihnil. To je bilo 30. novembra leta 62. \n  \nV čem nam je zgled?\nApostol Andrej nam je lahko zgled\, kako prisluhniti in prepoznati Božji klic. Sv. Andrej se ni bal sprememb\, ampak je od Janeza Krstnika prešel k Jezusu. Poleg tega je šel k bratu sv. Simonu Petru in ga povabil\, naj hodi za Jezusom. Sv. Andrej je na ta način postal posrednik Božjega sporočila svojim najdražjim. \n  \nUpodobitve\nUmetniki sv. Andreja najpogosteje upodabljajo z »Andrejevim križem«\, mrežo ali vrvjo. \n  \nZavetnik\nJe zavetnik ribičev; proti putiki in bolečinam v grlu; priprošnjik za dober zakon. \n  \nCerkve v Sloveniji\nApostolu Andreju je pri nas posvečenih 51 cerkva (16 župnijskih\, 35 podružničnih) in 1 kapela\, kot je razvidno spodaj. \n  \nŽUPNIJSKE CERKVE posvečene sv. Andreju:\n\n\n\nŠt.\nŽUPNIJA (Škofija)\n\n\n1.\nČrneče (MB nadškofija) – posv. tudi sv. Jakobu\n\n\n2.\nGoče (KP škofija)\n\n\n3.\nGorjansko (KP škofija)\n\n\n4.\nOpatje selo (KP škofija)\n\n\n5.\nPrvačina (KP škofija)\n\n\n6.\nRočinj (KP škofija)\n\n\n7.\nBela Cerkev (NM škofija)\n\n\n8.\nGoriče (LJ nadškofija)\n\n\n9.\nPoljane – Dolenjske Toplice (NM škofija)\n\n\n10.\nVače (LJ nadškofija)\n\n\n11.\nBele Vode (CE škofija)\n\n\n12.\nMakole (MB nadškofija)\n\n\n13.\nSv. Andraž nad Polzelo (CE škofija)\n\n\n14.\nSv. Andraž v Slovenskih Goricah (MB nadškofija)\n\n\n15.\nSvečina (MB nadškofija)\n\n\n16.\nSv. Andraž v Halozah – Zgornji Leskovec (MB nadškofija)\n\n\n\nPODRUŽNIČNE CERKVE posvečene sv. Andreju:\n\n\n\nŠt.\nŽUPNIJA (Škofija)\nNASELJE s cerkvijo\n\n\n1.\nBizeljsko (CE škofija)\nSkale Dramlja\n\n\n2.\nBled (LJ nadškofija)\nRečica\n\n\n3.\nCerkno (KP škofija)\nZakriž\n\n\n4.\nJezersko (LJ nadškofija)\nRavne\n\n\n5.\nKobarid (KP škofija)\nSvino\n\n\n6.\nKoštabona (KP škofija)\nKoštabona (++)\n\n\n7.\nKožbana (KP škofija)\nGluho Vrhovlje\n\n\n8.\nKranjska gora (LJ nadškofija)\nPodkoren\n\n\n9.\nLjubljana – Kašelj/Zalog (LJ nadškofija)\nKašelj\n\n\n10.\nMoravče (LJ nadškofija)\nSveti Andrej\n\n\n11.\nMozelj (NM škofija)\nSuhi Potok\n\n\n12.\nOlimje (CE škofija)\nNad Olimjem\n\n\n13.\nPivka (KP škofija)\nSlovenska vas\n\n\n14.\nPostojna (KP škofija)\nPri Velikem Otoku\n\n\n15.\nPovir (KP škofija)\nMerče (++)\n\n\n16.\nSlavina (KP škofija)\nSlovenska vas\n\n\n17.\nSora (LJ nadškofija)\nGosteče\n\n\n18.\nStara Cerkev (NM škofija)\nKleče – porušena\n\n\n19.\nStari trg ob Kolpi (NM škofija)\nPrerigelj – porušena\n\n\n20.\nStari trg ob Kolpi (NM škofija)\nKalvarija\n\n\n21.\nStari trg pri Ložu (LJ nadškofija)\nZgornje Poljane\n\n\n22.\nStopiče (NM škofija)\nMali Orehek (++)\n\n\n23.\nSv. Duh Veliki Trn (NM škofija)\nDalce\n\n\n24.\nSv. Vid nad Cerknico (LJ nadškofija)\nGornje Otave (++)\n\n\n25.\nŠentjošt nad Horjulom (LJ nadškofija)\nPlanina\n\n\n26.\nŠentvid pri Stični (LJ nadškofija)\nHrastov dol\n\n\n27.\nŠentvid pri Stični (LJ nadškofija)\nSobrače\n\n\n28.\nŠkofja Loka (LJ nadškofija)\nNad Zmincem\n\n\n29.\nŠmartno pod Šmarno goro (LJ nadškofija)\nSrednje Gameljne\n\n\n30.\nŠmartno pri Slovenjem Gradcu (MB nadškofija)\nBrda\n\n\n31.\nTomišelj (LJ nadškofija)\nBrest\n\n\n32.\nTruške (KP škofija)\nPopetre\n\n\n33.\nTržič (LJ nadškofija)\nTržič\n\n\n34.\nVelenje – Sv. Martin (CE škofija)\nŠalek\n\n\n35.\nZagorje (CE škofija)\nBistrica\n\n\n\nKAPELA:\n\n\n\n1.\nKočevska Reka (NM škofija)\nKočevska Reka – porušena\n\n\n\n\nGradiva:\n \n\nSv. Andrej (v hr.) – 2:07 min: https://www.youtube.com/watch?v=0p2EUwsQbH8\n\n  \n\nSv. Andrej (v ang.) – 5:37 min: https://study.com/academy/lesson/andrew-the-apostle-biography-facts-death.html\n\n  \n \n\nSv. Andrej – ANIMIRANI FILM ZA OTROKE (v ang.) – 14:05 min: https://www.youtube.com/watch?v=9KA9aW1mY1Q\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-andrej-prvi-poklicani-apostol/2026-11-30/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/11/11.-30.-Sv.-Andrej-1a.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261201
DTEND;VALUE=DATE:20261202
DTSTAMP:20260604T100441
CREATED:20201130T171903Z
LAST-MODIFIED:20260409T055045Z
UID:10003779-1796083200-1796169599@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Karel de Foucauld: Sam postal živi evangelij
DESCRIPTION:“Charles mali Jezusov brat”\, kakor se je sam imenoval\, je ustanovitelj skupnosti malih Jezusovih bratov in sester.  \nEvangelij je živel tako močno\, da je sam postal živi evangelij. \n  \nIz življenja …\nSv. Karel de Foucauld (Charles de Foucauld) je bil rojen 1858 v bogati družini v Strasbourgu. Pri šestih letih je osirotel. Njega in njegovo sestro je vzgajal stari oče. Kot otrok je bil zelo veren\, kasneje pa je živel precej razuzdano\, čemur se ni odrekel tudi kot častnik v francoski vojski\, in zaradi česar so ga iz vojske nečastno odpustili. Med ekspedicijo po severni Afriki\, ko je živel kot pustolovski raziskovalec in prevajalec\, se je navdušil nad tišino veličastne puščave in doživel spreobrnjenje. Vstopil je v sirski samostan trapistov\, ki ga je po sedmih letih zapustil\, da bi živel bolj ubožno in preprosto. Tri leta je v Nazaretu živel puščavniško življenje; veliko je molil in premišljeval evangelij. V tem času je spoznal svoj klic za duhovnika in se vrnil v Francijo študirati teologijo. \nLeta 1901 je bil posvečen v duhovnika\, nato pa je odšel misijonariti v alžirsko Saharo\, kjer je ustanovil novo skupnost v upanju\, da se mu bo kdo pridružil. Čutil je\, da je poklican za delovanje med najbolj ubogimi in zapuščenimi. Za življenjsko geslo si je izbral besedi Jesus Caritas\, za simbol pa srce in križ nad njim. Vsak dan je enajst ur molil\, šest ur delal in le nekaj ur spal. Temelj njegove duhovnosti  je bila telesna povezanost z Jezusom v evangeliju\, evharistiji in na križu. Odpoved neposrednemu misijonarskemu delu in iskreno zanimanje za ljudi okoli sebe – med drugim je izdelal slovar njihovega jezika – sta mu prislužila spoštovanje tamkajšnjih ljudi. \nPonoči 1. decembra 1916 je bil v roparskem napadu ustreljen in umorjen. \n  \nNova skupnost\nNjegova želja po ustanovitvi nove skupnosti se je uresničila leta 1933 z ustanovitvijo “malih Jezusovih bratov”; šest let kasneje so sledile “male Jezusove sestre”. Po njegovem zgledu živijo med ljudmi\, se preživljajo z delom svojih rok in z življenjskim zgledom v svojo okolico prenašajo dobro novico. Skoraj 20 drugih skupnosti se sklicuje na njegovo duhovnost. \n  \nUpodobitve\nOhranjenih je nekaj njegovih fotografij\, na katerih je kot bradati mož oblečen v belo redovno obleko malih Jezusovih bratov z vezenim rdečim srcem in križem na prsih. \n  \nZavetnik\nSv. Karel de Foucauld je bil leta 2005 razglašen za blaženega\, papež Frančišek ga je maja 2021 razglasil za svetnika. \nJe zavetnik malih Jezusovih bratov in sester. \n  \nGradiva:\n\nCITATI o trpljenju in molitvi – Sv. Karel de Foucauld: https://portal.pridi.com/2025/11/17/citati-sv-karla-de-foucauld-o-trpljenju-in-molitvi/\n\n  \n\nCITATI o Jezusovem trpljenju in šoli molitve v preizkušnji – Sv. Karel de Foucauld: https://portal.pridi.com/2025/11/17/sv-karel-de-foucauld-o-jezusovem-trpljenju-in-soli-molitve-v-preizkusnji/\n\n  \n\nMISLI ob Kristusovem vstajenju – Sv. Karel de Foucauld: https://portal.pridi.com/2026/03/25/sv-karel-de-foucauld-moj-bog-kako-moram-biti-srecen/\n\n  \n \n\nCharles de Foucauld (v ang.) – 8:51 min: https://www.youtube.com/watch?v=fbPFYIuuxq8\n\n  \n \n\nCharles de Foucauld (v ang.) – 33:10 min: https://www.youtube.com/watch?v=gxgFgd849NY\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/bl-charles-de-foucauld-zivi-evangelij/2026-12-01/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/11/12.-01.-Charles-de-F1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261202
DTEND;VALUE=DATE:20261203
DTSTAMP:20260604T100441
CREATED:20201201T162542Z
LAST-MODIFIED:20241129T062740Z
UID:10003764-1796169600-1796255999@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveta Bibijana: Iz svetniške družine
DESCRIPTION:Sv. Bibijana iz ugledne krščanske rimske družine je v času cesarja Julijana pretrpela mučeniško smrt zaradi vere. O njenem mučeništvu pripoveduje legenda iz 7. stoletja. \n  \nIz življenja …\nRodila se je v Rimu leta 347 kot hči bogatega cesarskega uradnika sv. Flavijana (god 22. december) \, ki ga je zamenjal Apronijan. Ko je izbruhnilo preganjanje kristjanov\, ga je Apronijan poslal v izgnanstvo\, kjer je umrl\, njeno mati sv. Dafrozo (god 4. januar) pa dal obglaviti. Sv. Bibijano in njeno sestro sv. Demetrijo (god 21. junij) je želel pripraviti k odpadu od krščanske vere\, a sta druga drugo hrabrile. \nMed krutim zaslišanjem je sv. Demetrija umrla\, sv. Bibijana pa je z veliko močjo Duha preživela še nekaj težkih mesecev ječe\, v katerih jo je Apronij izpostavljal različnim žalitvam\, da bi jo privedel do tega\, da bi se odrekla svoji veri. Izročil jo je celo v roke zapeljivki\, da bi jo zapeljala v greh\, a sv. Bibijana je ohranila čistost in trdno vero. Mirno je prestala še zadnje okrutno mučenje\, ko so jo privezali k stebru in bičali do smrti. Umrla je leta 363 v Rimu. \n \nZavetnica\nJe zavetnica neporočenih žensk in žrtev mučenja; proti nezgodam. \n  \nUpodobitve \nUmetniki jo najpogosteje upodabljajo s s tančico in krono\, mučeniško palmo\, mečem\, knjigo in plugom. \n  \nGradiva:\n \nSv. Bibiana\, v ang. (1\,33 min) \n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-bibijana-svetniska-druzina/2026-12-02/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/12/12.-3.-Sv.-Bibijana1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261203
DTEND;VALUE=DATE:20261204
DTSTAMP:20260604T100441
CREATED:20201202T102325Z
LAST-MODIFIED:20251203T062341Z
UID:10003784-1796256000-1796342399@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Frančišek Ksaverij: Zavetnik misijonarjev\, poleg apostola Pavla največji misijonar
DESCRIPTION:Sv. Frančišek Ksaverij je velik svetnik in prvi jezuitski misijonar. Poleg sv. Pavla je največji misijonar v katoliški Cerkvi. Velja za ustanovitelja misijona na Daljnem Vzhodu; apostola Indije in Japonske. \n  \nIz življenja …\nRodil se je leta 1506  na španskem gradu Javieru. Baskovski plemič Frančišek Ksaver je osnovno izobrazbo dobil v svoji domovini\, nato pa je odšel na študij v Pariz\, kjer je doktoriral. Tam si je sobo delil sv. Petrom Fabrom (god 2. avgust)\, štiri leta pozneje pa se jima je pridružil še starejši študent sv. Ignacij Lojolski (god 31. julij)\, nekdanji španski oficir\, ki pa se je posvetil molitvi in kmalu oba nagovoril za duhovni poklic ter ustanovil Družbo Jezusovo (jezuite). Često jima je ponavljal\, kaj človeku koristi če cel svet pridobi\, svojo dušo pa pogubi. \nLeta 1541 se je odpravil na prošnjo portugalskega kralja Janeza III. in po naročilu papeža ter sv. Ignacija misijonarit v daljno Indijo\, kjer je začel zelo bogato in uspešno misijonsko delo in krstiti na tisoče ljudi. Leta 1549 je kot prvi misijonar prišel na Japonsko\, kjer je v Yamaguchi ustanovil krščansko skupnost. Njegov pristop je bil izredno premišljen in uspešen. Preden je začel širiti vero\, se je najprej naučil jezik\, kulturo in običaje domačinov. Poleg tega je vzpostavljal tudi lokalno vodene misijonske postaje\, da je vera ostala živa tudi v njegovi odsotnosti. Od leta 1545 dalje je bilo natisnjenih njegovih 1500 pisem Rimu\, kar je sprožilo val navdušenja nad misijoni na Daljnem Vzhodu. \nNazadnje ga je pritegovala Kitajska\, a je na poti zbolel za pljučnico in 3. decembra 1552 umrl. \n  \nMolitev sv. Frančiška Ksaverija\nZakaj te ljubim\, moj Gospod? \nPač ne zato\, ker si nebesa mi obljubil\,  \nin ne zato\, ker me je strah\, da bi pogubil si v peklu dušo in telo\, ne ganeta me pekel in nebo. \nLe ti me ganeš\, moj Gospod\, ko gledam te\, pribitega na križ\, ko vse na tebi je kot ena sama rana.  \nLe ti me ganeš\, ko trpiš\, ko žali množica te zapeljana in ko umiraš zame in za vse. \nLe to ljubezen občudujem\, in ko bi ne bilo nebes\, bi ljubil te\, in ko bi ne bilo pekla\, ne mogel bi žaliti te. \nKo ves se ti darujem\, darov za to ne potrebujem\,  \nsaj ljubim te samo\, ker si Ljubezen sama\, vir vse milosti. Amen. \n  \nMolitev za spreobrnjenje nevernikov\nVečni Bog. Stvarnik vseh stvari\, spomni se duš nevernikov\,  \nki si jih ustvaril in naredil po svoji podobi in sličnosti.  \nGlej\, o Bog\, kako se z njimi napolnjuje pekel\, \nin spomni se\, da je za njih zveličanje tvoj Sin trpel najgroznejšo smrt.  \nNe dopusti več\, prosim te\, Gospod\, da bi neverniki tvojega Sina zaničevali\,  \nampak naj te tolažijo molitve pravičnih in Cerkve\, neveste tvojega presvetega Sina.  \nSpominjaj se le svojega usmiljenja\, pozabi na njih malikovanje in nevero  \nin stori\, da slednjič tudi oni spoznajo Njega\, ki si ga ti poslal\,  \nGospoda Jezusa Kristusa\, ki je naše rešenje\, življenje in vstajenje \n – Njega\, po katerem smo odrešeni in oproščeni\,  \nki mu bodi čast in slava vekomaj! Amen. \n  \nZavetnik\nJe zavetnik vseh misijonov in misijonarjev\, katoliškega tiska\, pomorščakov; je pomočnik za srednjo zadnjo uro\, proti nevihti in kugi. \n  \nUpodobitve\nUmetniki ga najpogosteje upodabljajo s križem in gorečim srcem\, med pridiganjem ali krščevanjem ali pa kot umirajočega s pogledom na Kitajsko. \n  \nMolimo\nVsemogočni Bog\,\nz oznanjevanjem evangelija je sveti Frančišek Ksaver\nprivedel k tebi mnoge vzhodne narode.\nPodeli nam enako gorečnost za vero\,\nda bo tvoja Cerkev v vsakem kraju rasla. Amen. \n  \nGradiva:\n \n\nSv. Frančišek Ksaverij (v hr.) – 4:37 min: https://www.youtube.com/watch?v=9kmIMRygP1M\n\n  \n \n\nSv. Frančišek Ksaverij (v ang.) – 3:21 min: https://www.youtube.com/watch?v=rRvI9iYVcRU\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-francisek-ksaverij-zavetnik-misijonarjev/2026-12-03/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/12/12.-03.-Sv.-Frančišek-Ksaverij1a.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261204
DTEND;VALUE=DATE:20261205
DTSTAMP:20260604T100441
CREATED:20201202T110406Z
LAST-MODIFIED:20241129T063034Z
UID:10003769-1796342400-1796428799@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveta Barbara: Ena od adventnih glasnikov\, ki naznanjajo božič
DESCRIPTION:Sv. Barbara je ena od adventnih glasnikov\, ki naznanjajo Božič. \n\n\nZato ponekod na ta dan posadijo pšenično zrnje v plitvo posodo\, ki je potem božični okras\, drugod pa s češnje odlomijo vejico in jo dajo v vodo\, da ob božiču zacveti. Ponekod to storijo šele na praznik sv. Lucije\, tj. deset dni kasneje. \n\n\nŽivljenje in legende\nRodila se je leta 273 v Nikomediji v Mali Aziji (v današnji Turčiji)\, kjer je umrla mučeniške smrti okoli leta 306\, v času preganjanja pod cesarjem Maksiminom Dajem. \nLegenda pripoveduje\, da je bila Barbara lepo in pametno dekle. Njen oče je bil pogan. Ker pa se je Barbara rada srečevala s kristjani\, jo je zaprl v stolp z dvema oknoma\, ko je odšel na daljše potovanje; da se ne bi srečevala s kristjani. Ko pa se je vrnil in na stolpu videl še tretje okno\, pred vrati pa znamenje križa\, mu je Barbara pogumno priznala\, da je naredila oboje: tri okna\, da jo spominjajo na skrivnost Svete Trojice\, križ pa na odrešenje. Priznala mu je tudi\, da je prejela krst. To je očeta tako razjezilo\, da je sklenil\, da bo poslej stolp njena trajna ječa. Druga legenda pravi\, da je oče zahteval\, naj se poroči s kraljevičem Fabricijem in daruje poganskim bogovom. Ker je to odklonila\, so jo vrgli v ječo in mučili. Ko pa so sprevideli\, da je Barbara pripravljena prestati tudi največje telesne muke\, so jo želeli duhovno ponižati: nago jo voditi po ulicah do trga. Bog pa je slišal njeno molitev in v mestu ravno tedaj naredil takšno meglo\, da se je čisto zmračilo. Pobesneli sodnik je na koncu ukazal\, naj jo obglavijo. To je storil njen lastni oče. Z morišča nazaj pa je vanj udarila strela in použila njegovo telo. \n  \nUpodobitve\nUmetniki jo upodabljajo kot mlado dekle s stolpom\, kelihom in hostijo ter palmovo vejico. \n  \nZavetnica\nJe ena izmed 14 priprošnjikov v stiski. Priporočajo se ji v nevarnih življenjskih situacijah\, zlasti za srečno zadnjo uro. Pogosto je v »ženski trojici«\, skupaj s sv. Katarino in sv. Marjeto. Na god sv. Barbare je rudar v rovu prižgal lučko s prošnjo\, da bi srečno prihajal iz jame in umrl doma. Kajti tako kot njen stolp\, so temni tudi rudniški rovi pod zemljo. V rudniku živega srebra v Idriji je bil Barbarin rov. \n  \nStara molitev\nO čast\, svetnica Barbara\, tvojga lublenga Jezusa\, ko bom jest o zadnmo zdihvan\, zadnmo brihkan ležava\, moje oči navdo več gledale\, moje ušesa navdo več slišale\, moje usta navdo več govorle. O čast\, svetnica Barbara\, žen hude skušnave peklensko pošast\, prim mojo dušico\, nes jo v nebeško kraljestvo. Amen. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\nCerkve v Sloveniji\nSv. Barbari je pri nas posvečenih 17 cerkva (2 župnijski in 15 podružničnih). \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nŽUPNIJSKE cerkve:\n\n\n\nŠt.\nŽupnija (Škofija)\nKraj\n\n\n1.\nSv. Barbara v Halozah – Cirkulane (MB)\nCirkulane\n\n\n2.\nSv. Barbara v Slovenskih Goricah (MB)\nZgornja Korena\n\n\n\nPODRUŽNIČNE cerkve:\n\n\n\n1.\nŠkocjan pri Novem mestu (NM)\nDrušče (++)\n\n\n2.\nŠmartno pri Slovenj Gradcu (MB)\nGradišče\n\n\n3.\nPodbrdo (KP)\nHudajužina\n\n\n4.\nMaribor – Sv. Janez Krstnik (MB)\nKalvarija\n\n\n5.\nKnežak (KP)\nKnežak (++)\n\n\n6.\nLoški Potok (LJ)\nLoški Potok (++)\n\n\n7.\nČadram – Oplotnica (MB)\nMalahorna\n\n\n8.\nŠentrupert (NM)\nOkrog\n\n\n9.\nHotedršica (LJ)\nRavnik\n\n\n10.\nPišece (CE)\nRovišče\n\n\n11.\nHrenovice (KP)\nStudenec\n\n\n12.\nŠkofja Loka (LJ)\nŠkofja Loka – Sv. Barbara\n\n\n13.\nŠmarje pri Jelšah (CE)\nVinski Vrh\n\n\n14.\nPrevalje (MB)\nZagrad\n\n\n15.\nPregarje (KP)\nZajelšje\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nGradiva:\n \n\nIz FILMA Sv. Barbara (it.\, ang. podnapisi) – 2:08: https://www.youtube.com/watch?v=0d1fiZuu3xE\n\n  \n\n\n\n\nDRUGI SVETNIKI DNEVA:\n\n\nbl. Adolf Kolping\, duhovnik\nsv. Janez Damaščan\, cerkveni učitelj\, menih\n\nFoto: zajem zaslona: https://www.youtube.com/watch?v=wFZDSH5fBBw \n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-barbara-za-bolj-cvetoci-bozic/2026-12-04/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/12/Barbara-.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261205
DTEND;VALUE=DATE:20261206
DTSTAMP:20260604T100441
CREATED:20201203T163343Z
LAST-MODIFIED:20241204T105621Z
UID:10003795-1796428800-1796515199@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Saba: Biser vzhoda: pomemben predstavnik vzhodnega meništva
DESCRIPTION:Sv. Saba (Sava) je pomemben predstavnik vzhodnega meništva. Dobil je vzdevek »Biser vzhoda«. Latinski Zahod tega velikega predstavnika vzhodnega meništva ni nikoli cenil tako kot Vzhod. \n  \nIz življenja …\nRojen je bil leta 439 v Kapadokiji v Mali Aziji. Komaj petletnega sta ga oče in mati zaradi očetovih službenih obveznosti v Aleksandriji pustila v Kapadokiji pri sorodnikih. Po nesrečnem otroštvu\, ko je večkrat zbežal od doma\, je Saba končno poiskal zatočišče v bližnjem samostanu in tam vzljubil meniško življenje. Čeprav je bil najmlajši menih v hiši\, se je odlikoval v kreposti. Pri osemnajstih letih je odšel v Jeruzalem\, kjer je sprva živel sedemnajst let v samostanu\, nadaljnjih devetinpetdeset let pa v samoti\, predvsem v lavi (meniški puščavniški kolibi)\, kjer se je posvetil samo Bogu. Kmalu so se mu pridružili številni bogoiskatelji\, in se naselili v celicah okrog cerkve. Sčasoma se je iz tega razvil znameniti samostan Mar Saba\, ki je na Vzhodu poznan kot »Velika Sabova lava«. Ker pa med menihi ni bilo nikogar z mašniškim posvečenjem\, in so morali tja za bogoslužje prihajati »tuji« duhovniki\, je jeruzalemski patriarh sv. Sabi podelil mašniško posvečenje in ga postavil za predstojnika vseh puščavniških naselbin in samostanov na območju svetega mesta. Kmalu je zraslo več novih samostanov. \nS svojo poduhovljeno osebnostjo je sv. Saba odločilno posegel tudi v verske spore tedanjega časa. Čeprav nerad\, je zaradi tega zapuščal svojo ljubljeno samoto in se kazal v javnosti. Šlo je predvsem za vprašanje ene ali dveh oseb v Kristusu. Saba je bil vselej na pravoverni strani in je zagovarjal\, da sta v Kristusu dve naravi (božja in človeška) in ena oseba (božja). Umrl je star skoraj sto let. V zadnji dom počitka ga je pospremilo ogromno ljudi. Navzoč je bil tudi patriarh Peter s škofi in veljaki svetega mesta. \nUmrl je 5. decembra 532 v Mar Sabi v Palestini. \n  \nCerkve v Sloveniji\nSv. Sabi sta pri nas posvečeni dve cerkvi\, in sicer župnijska v Podgorju\, podružnična pa v župniji Krkavče\, na pokopališču v kraju Padna. God sv. Sabe obhajajo tudi cistercijani v Stični. \n  \nGradiva:\n \n\nNa poti v samostan Mar Saba (ob glasbi) – 3:55 min: https://www.youtube.com/watch?v=d77SyWyLchU\n\n  \nDRUGI SVETNIKI DNEVA:\n\nbl. Bartolomej Fanti\, duhovnik\, redovnik\nbl. Filip Rinaldi\, duhovnik\, redovnik\nsv. Krispina\, mučenka\nbl. Nikolaj (Nils) Stensen\, škof\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-saba-biser-vzhoda/2026-12-05/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/12/12.-05.-1-sv.-sava1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261206
DTEND;VALUE=DATE:20261207
DTSTAMP:20260604T100441
CREATED:20201126T102147Z
LAST-MODIFIED:20251128T093830Z
UID:10003790-1796515200-1796601599@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Nikolaj: Eden najbolj priljubljenih svetnikov\, poznan po svoji dobroti
DESCRIPTION:Sv. Miklavž\, kakor navadno imenujemo sv. Nikolaja\, je eden najbolj priljubljenih svetnikov\, poznan po svoji dobroti in ljubezni. Okrog hodi na predvečer 6. decembra v spremstvu angelov in parkeljnov ter pridnim prinaša darila\, porednim pa šibe … \nPridi sv. Nikolaj in obišči nas sedaj. \nVsi te pričakujemo\, vsi se že radujemo. \nPridnim boš darov delil\, \nsaj sem zmerom dober bil. \nČe ne veš\, kje sem doma\, naj te angelček pelja. \n\nIz življenja sv. Miklavža\nSv. Nikolaj (Miklavž) se je rodil proti koncu 3. stoletja kot edini otrok že starejšim bogatim in pobožnim staršem v maloazijski Patari. V dobroti ju je mali sv. Nikolaj posnemal. Omogočila sta mu dobre šole\, njegov stric\, škof v Miri\, pa ga je posvetil v duhovnika. \nPo smrti svojih zgodaj umrlih staršev je sv. Nikolaj podedovano premoženje razdelil med reveže. \nKo je v Miri umrl škof\, so se verniki po goreči molitvi odločili\, da bo škof tisti duhovnik\, ki bo naslednje jutro prvi stopil v cerkev. In to je bil sv. Nikolaj. Ko je postal škof\, so kristjane sprva še preganjali; tudi sam je bil zaradi vere v ječi. Leta 325 se je udeležil koncila v Niceji. Umrl je 6. decembra okoli leta 345/351 v visoki starosti v Miri v današnji Turčiji. Že kmalu po smrti so ga začeli častiti kot svetnika. \n  \nMiklavževa dobrota\nOkoli sv. Nikolaja se je spletlo veliko legend. Vse pa govorijo o njegovi dobroti\, skrbi za reveže in pravičnosti. \nNajbolj znana je gotovo tista\, ki govori\, kako je pomagal obubožanemu sosedu\, da je lahko poročil svoje tri hčere. Ker oče ni imel denarja\, da bi jim zagotovil dostojno poroko\, jih je nameraval poslati v javno hišo\, kjer bi zaslužile dovolj denarja za doto. Ko je za to izvedel Nikolaj\, jim je ponoči skozi okno vrgel mošnjo zlatnikov (oz. tri kepe zlata) in jim s tem zagotovil dostojno poroko. Pri tem dejanju pa ga je videl in prepoznal sosed. Nikolaj ga je sicer rotil\, naj o tem molči\, a on je ta pripetljaj »razbobnal« po celem mestu. Tako je Nikolaj postal prijatelj revnih. \nSpet druga legenda pravi\, da je rešil mornarje nevarnosti na morju s tem\, ko se je podal na krov\, umiril vihar in ladjo varno pripeljal v pristanišče. Zato je postal tudi zavetnik mornarjev. \nNa daljavo je rešil tri po nedolžnem obsojene na smrt\, tako da se je v sanjah prikazal cesarju in prosil za njihovo pomilostitev. \n  \nUpodobitev \nUmetniki ga najpogosteje upodabljajo kot škofa s knjigo v roki\, na kateri so tri kepe zlata oz. tri jabolka. Upodabljajo ga tudi s sidrom ali ladjo s tremi fanti. \n  \nZavetnik\nSv. Nikolaj je zavetnik v vseh mogočih življenjskih stiskah: proti vodnim nevarnostim\, v stiski na morju … za srečno poroko; zavetnik ministrantov\, otrok\, devic\, romarjev\, sodnikov\, trgovcev\, lekarnarjev ipd. \n  \n\nMolimo\nDobri Bog\, na priprošnjo sv. škofa Nikolaja nam pomagaj\, da ga bomo posnemali v dobroti; \nvaruj nas v vseh nevarnostih\, da bomo varno potovali v večno domovino. Amen. \n\n  \n\nGradiva o sv. Miklavžu:\n\nSpoznati življenje sv. Miklavža – DELOVNI LIST 1. triada pdf\n\n  \n \n\nŽivljenje sv. Miklavža – 4:39 min: https://www.youtube.com/watch?v=1y2pm1ga_2Q\n\n  \n \n\nMiklavževanje v Stražišču – 11:00 min: https://www.youtube.com/watch?v=OiKaW77_4VE\n\n  \n \n\nPesem – Sveti Miklavž (v sl.): https://www.youtube.com/watch?v=g8w1aEW7t-s\n\n  \n \n\nNaredi sam. Pokrivalo sv. Nikolaja: https://www.youtube.com/watch?v=Eep9nfVLDqA\n\n  \n \n\nSv. Nikolaj (v hr.) – 4:07 min: https://www.youtube.com/watch?v=eCkgrJsMBC4\n\n  \n \n\nStarodavne ruševine v Miri (v nem.) – 7:23 min: https://www.youtube.com/watch?v=ZbE53QoRutQ\n\n  \nCerkve v Sloveniji\nSv. Nikolaju je posvečenih 118 cerkva (36 župnijskih in 82 podružničnih) ter 3 kapele. V mnogih so naslikani prizori iz legend o njegovem življenju. \n  \nŽupnijske CERKVE:\n\n\n\nŠt.\nŽupnija (Škofija)\n\n\n\n1.\nAdlešiči (NM)\n\n\n\n2.\nAnkaran (KP)\n\n\n\n3.\nAvber (KP)\n\n\n\n4.\nBabno Polje (LJ)\n\n\n\n5.\nBohinjska Bistrica (LJ)\n\n\n\n6.\nBreginj (KP)\n\n\n\n7.\nBudanje (KP)\n\n\n\n8.\nCerovo (KP)\n\n\n\n9.\nDolenci (MS)\n\n\n\n10.\nDolnji Logatec (LJ)\n\n\n\n11.\nGolac (KP)\n\n\n\n12.\nJanče (LJ)\n\n\n\n13.\nKred (KP)\n\n\n\n14.\nLipoglav (LJ)\n\n\n\n15.\nLitija (LJ)\n\n\n\n16.\nLjubljana – Sv. Nikolaj (LJ) – stolna\n\n\n\n17.\nMajšperk (MB)\n\n\n\n18.\nMetlika (NM)\n\n\n\n19.\nMurska Sobota (MS) – stolna\n\n\n\n20.\nNovo mesto – Kapitelj (NM) – stolna\n\n\n\n21.\nOvsiše (LJ)\n\n\n\n22.\nPodbrdo (KP)\n\n\n\n23.\nPodsabotin (KP)\n\n\n\n24.\nPolje ob Sotli (CE)\n\n\n\n25.\nSava (LJ)\n\n\n\n26.\nSevnica (CE)\n\n\n\n27.\nSorica (LJ)\n\n\n\n28.\nSuhorje (KP)\n\n\n\n29.\nSv. Miklavž nad Laškim (CE)\n\n\n\n30.\nSv. Miklavž ob Dravi (MB)\n\n\n\n31.\nSv. Miklavž pri Ormožu (MB)\n\n\n\n32.\nŠmiklavž pri Slovenj Gradcu (MB)\n\n\n\n33.\nVuzenica (MB)\n\n\n\n34.\nZapoge (LJ)\n\n\n\n35.\nZavrč (MB)\n\n\n\n36.\nŽalec (CE)\n\n\n\n\nPodružnične CERKVE:\n\n\n\n\nŠt.\nŽupnija (Škofija)\nKraj\n\n\n1.\nAjdovec (NM)\nSela (++)\n\n\n2.\nBela Cerkev (NM)\nDolenje Kronovo\n\n\n3.\nBloke (LJ)\nHudi vrh\n\n\n4.\nBorovnica (LJ)\nPako\n\n\n5.\nBoštanj (NM)\nBoštanj – zasebna\n\n\n6.\nBovec (KP)\nPlužna\n\n\n7.\nCelje – Sv. Cecilija (CE)\nMiklavžev hrib\n\n\n8.\nCerklje na Gorenjskem (LJ)\nDvorje (++)\n\n\n9.\nČadram – Oplotnica (MB)\nKoritno\n\n\n10.\nČemšenik (LJ)\nZabreznik\n\n\n11.\nČrnomelj (NM)\nStražnji Vrh\n\n\n12.\nDobrepolje – Videm (LJ)\nPodgora\n\n\n13.\nDobrna (CE)\nVrba\n\n\n14.\nFara pri Kočevju (NM)\nVrh\n\n\n15.\nGorje (LJ)\nMevkuž\n\n\n16.\nHrenovice (KP)\nLandol (Brinje)\n\n\n17.\nIg (LJ)\nVisoko pod Kureščkom\n\n\n18.\nIhan (LJ)\nBrdo\n\n\n19.\nKamnik (LJ)\nPodgorje (++)\n\n\n20.\nKanal (KP)\nKrstenice\n\n\n21.\nKostanjevica na Krki (NM)\nKostanjevica – na otoku\n\n\n22.\nKostrivnica (CE)\nDrevenik\n\n\n23.\nKriže (LJ)\nGozd\n\n\n24.\nKubed (KP)\nSlovensko Gračišče\n\n\n25.\nLeskovec pri Krškem (NM)\nVeliki Podlog\n\n\n26.\nLjubljana – Štepanja vas (LJ)\nBizovik (++)\n\n\n27.\nLjubno ob Savinji (CE)\nPlanina (Ljubenske Rastke)\n\n\n28.\nMokronog (NM)\nMartinja vas\n\n\n29.\nMoravče (LJ)\nVrh nad Savo (Sveti Miklavž)\n\n\n30.\nMozirje (CE)\nLjubija\n\n\n31.\nNaklo (LJ)\nStrahinj\n\n\n32.\nNova Štifta (CE)\nŠmiklavž\n\n\n33.\nNovo mesto – Šmihel (NM)\nStranska vas (++)\n\n\n34.\nOsilnica (NM)\nSpodnji Čačič (++)\n\n\n35.\nOsp (KP)\nGabrovica\n\n\n36.\nOtalež (KP)\nJazne\n\n\n37.\nPodnanos (KP)\nNanos – pobočje\n\n\n38.\nPolhov Gradec (LJ)\nDvoru (++)\n\n\n39.\nPolšnik (LJ)\nRenke\n\n\n40.\nPolzela (CE)\nPodvin\n\n\n41.\nPreddvor (LJ)\nMače\n\n\n42.\nPreddvor (LJ)\nMožjanca\n\n\n43.\nPrimskovo na Dolenjskem (NM)\nPrimskovo na Dolenjskem\n\n\n44.\nRadeče (LJ)\nMočilno\n\n\n45.\nRadeče (LJ)\nSava (++)\n\n\n46.\nReteče (LJ)\nGodešiči\n\n\n47.\nRovte (LJ)\nPraprotno Brdo\n\n\n48.\nSelca (LJ)\nGolica\n\n\n49.\nSele pri Slovenj Gradcu (MB)\nSele\n\n\n50.\nSemič (NM)\nGradnik (++)\n\n\n51.\nSladka Gora (CE)\nLemberg\n\n\n52.\nSlivnica pri Celju (CE)\nVinarje\n\n\n53.\nSora (LJ)\nJeprca\n\n\n54.\nStari trg ob Kolpi (NM)\nVidem (++)\n\n\n55.\nStopiče (NM)\nPangrč Grm\n\n\n56.\nSv. Jurij ob Taboru (CE)\nTisova Gora\n\n\n57.\nSv. Križ – Gabrovka (NM)\nBrezovo\n\n\n58.\nSv. Križ – Podbočje (NM)\nGradec\n\n\n59.\nSv. Marija v Puščavi (MB)\nFalski grad\n\n\n60.\nSv. Trojica nad Cerknico (LJ)\nUlaka\n\n\n61.\nSv. Vid na Planini (CE)\nPlaninska vas\n\n\n62.\nŠentjanž (NM)\nBudna vas\n\n\n63.\nŠentjernej (NM)\nGorjanci\n\n\n64.\nŠentlambert (LJ)\nČolnišče\n\n\n65.\nŠentvid pri Stični (LJ)\nGradišče\n\n\n66.\nŠkocjan pri Novem mestu (NM)\nOtok (++)\n\n\n67.\nŠlovrenc (KP)\nNeblo\n\n\n68.\nŠmarje pri Jelšah (CE)\nSotesko\n\n\n69.\nŠmartno v Tuhinju (LJ)\nGora (Greben)\n\n\n70.\nŠpitalič (LJ)\nBela\n\n\n71.\nŠt. Jurij pri Grosupljem (LJ)\nTabor nad Cerovem\n\n\n72.\nToplice (NM)\nPodturn (++)\n\n\n73.\nTrbovlje – Sv. Martin (CE)\nLoke\n\n\n74.\nTrnje (KP)\nPalčje\n\n\n75.\nVelenje – Bl. Anton Martin Slomšek (CE)\nBevče\n\n\n76.\nVelenje – Sv. Martin (CE)\nPlešivec (++)\n\n\n77.\nVidem – Krško (CE)\nStari Grad\n\n\n78.\nVrh – Sv. Trije Kralji (LJ)\nHlevni Vrh (++)\n\n\n79.\nVrhnika (LJ)\nKuren\n\n\n80.\nŽabnica (LJ)\nSpodnje Bitnje\n\n\n81.\nŽužemberk (NM)\nBreg\n\n\n82.\nŽužemberk (NM)\nGradenc\n\n\n\nKAPELE:\n\n\n\n\n1.\nKančevci (MS)\nSelo (++)\n\n\n2.\nKoper – stolna župnija (KP)\nKoper\n\n\n3.\nPreloka (NM)\nŽuniči\n\n\n\n\nDRUGI SVETNIKI DNEVA:\n\nsv. Apolinarij Tržaški\, mučenec\nbl. Janos Scheffler\, škof\, mučenec\n\n  \nFoto: zajem zaslona Katolički kalendar \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-nikolaj-miklavz/2026-12-06/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/11/Milavz-.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261207
DTEND;VALUE=DATE:20261208
DTSTAMP:20260604T100441
CREATED:20201128T155015Z
LAST-MODIFIED:20251203T124425Z
UID:10003800-1796601600-1796687999@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Ambrož: Ob njem se je spreobrnil celo sveti Avguštin
DESCRIPTION:Sv. Ambrož je govoril sladko kot med … Ob njegovih pridigah se je spreobrnil celo sam učitelj govorništva\, sv. Avguštin. V bogoslužje je vpeljal ljudsko petje. \nKo je sv. Ambrož še kot dete ležal v zibelki\, je nanj prišel roj čebel\, ki se je potem vzdignil\, ne da bi ga pičila ena sama čebela. V njegovih ustih so pustile obilico medu\, kot preroško znamenje sladkosti njegovih kasnejših besed in spisov. Čebele so tudi simbol marljivosti. \n  \nIz življenja …\nRodil se je leta 339 v ugledni rimski družini v Trieru v današnji Nemčiji. Njegov oče je bil visok cesarski uradnik\, mati pa zgledna krščanska žena\, ki se je po moževi zgodni smrti s tremi otroki vrnila v Rim. Tu je sv. Ambrož študiral govorništvo in pravo\, ter postal visok državni uradnik v Milanu. \nKo je v tem mestu umrl škof\, so ga verniki soglasno izvolili za njegovega naslednika\, čeprav se je tedaj šele pripravljal na krst. Njegovo prvo dejanje po škofovskem posvečenju 7. decembra 374 je bilo razdelitev svojega premoženje ubogim\, za katere je imel vedno odprto srce. Njegova druga skrb je bila pridobitev temeljite teološke izobrazbe\, pri čemer je študiral zlasti grške cerkvene očete in Sveto pismo. Kot škof se je odlikoval v obrambi Cerkve pred poganstvom in krivimi nauki znotraj krščanstva (npr. arianizmom\, kateri je zanikal Kristusovo božanstvo). Bil je ugleden in vpliven prijatelj in svetovalec cesarjev: Gracijana\, Valentinijana II. in Teodozija Velikega\, ki je krščanstvo razglasil za edino državno vero v rimskem cesarstvu. \nSv. Ambrož se je odlikoval po svojih govorniških sposobnostih. Ob njegovih pridigah se je spreobrnil celo sam učitelj govorništva\, sv. Avguštin (god 28. avgust)\, kasnejši škof v Hiponu. Sv. Ambrož je bil tudi pesnik in glasbenik. Napisal je več himen in pesmi in jih tudi uglasbil. V bogoslužje je vpeljal ljudsko petje. Znane so njegove t. i. ambrozijanske himne. \nUmrl je 4. aprila 397 v Milanu. Zapustil je bogato zbirko bogoslovnih spisov\, pridig in pisem. \n  \nZavetnik\nSv. Ambrož je zavetnik čebelarjev in svečarjev; ponekod ga kličejo proti čebeljim pikom. \n  \nUpodabljanje\nUmetniki ga najpogosteje upodabljajo kot škofa s čebeljim panjem\, knjigo\, pisalnim peresom ali bičem; upodabljajo ga tudi kot enega od štirih velikih zahodnih cerkvenih očetov\, skupaj s sv. Avguštinom\, sv. Gregorjem Velikim (god 3. september) in sv. Hieronimom (god 30. september). \n  \nMolimo\nVsemogočni Bog\, prosimo te\, naj nas z lučjo vere razsvetljuje Sveti Duh\, ki je vedno vnemal škofa Ambroža pri širjenju tvoje slave. Amen. \n  \nCerkve v Sloveniji\nSv. Ambrožu je posvečena 1 podružnična cerkev\, in sicer v župniji Cerklje na Gorenjskem (LJ)\, v kraju Ambrož pod Krvavcem. \n  \nGradiva:\n\nCitati sv. Ambroža ob adventu in božiču: https://portal.pridi.com/2025/12/03/citati-sv-ambroza-milanskega-ob-adventu-in-bozicu/\n\n  \n\nCitati sv. Ambroža ob veliki noči: https://portal.pridi.com/2022/12/07/nekaj-besed-svetega-ambroza-pesnika-in-glasbenika-polnih-ljubezni-do-boga/\n\n  \n \n\nSv. Ambrož\, škof in cerkveni učitelj (v hr.) – 3:38 min: https://www.youtube.com/watch?v=LYdPd_UIg1o\n\n  \n \n\nSv. Ambrož (v ang.) – 3:19 min: https://www.youtube.com/watch?v=C7O8VffEBXw\n\n  \nDRUGI SVETNIKI DNEVA:\n\nsv. Fara\, opatinja\nsv. Karel Garnier\, redovnik\, mučenec\nsv. Marija Jožefa Rosello\, devica\, redovnica\nsv. Sabin Spoletski\, škof\n\n  \nFoto: zajem zaslona: https://www.youtube.com/watch?v=C7O8VffEBXw \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-ambroz/2026-12-07/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2019/11/12.-07.-Sv.-Ambrož1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261208
DTEND;VALUE=DATE:20261209
DTSTAMP:20260604T100441
CREATED:20201130T140240Z
LAST-MODIFIED:20241204T110935Z
UID:10003805-1796688000-1796774399@portal.pridi.com
SUMMARY:Slovesni praznik: Brezmadežna Marija - Privilegij Jezusove matere
DESCRIPTION:Brezmadežna Marija je mati duhovnikov in bogoslovcev. 8. decembra se ji duhovniki v prvem letniku bogoslovja slovesno posvetijo in to posvetitev vsako leto obnavljajo. \nDanes praznujemo privilegij Jezusove matere: že od vsega začetka je bila osvobojena madežev izvirnega greha in polna Božje milosti. \n  \nVerska resnica o brezmadežnem spočetju Device Marije se je izoblikovala postopoma\, čeprav so jo verniki priznavali že od vsega začetka. \nNajprej se je začelo praznovati na Vzhodu kot »spočetje sv. Ane«\, v katerem je bila Marija\, otrok sv. Ane (god 26. julij)\, videti kot posebna Božja izbranka\, polna milosti. Na Zahodu so se razvile velike teološke razprave o Marijinem brezmadežnem spočetju\, v katerih so prednjačili frančiškani\, ki jih je navdihnil bl. Janez Duns Scot (god 8. november). \nPapež Pij IX. je leta 1854 razglasil dogmo: \n»Marija je bila v prvem trenutku svojega spočetja obvarovana vsakega madeža izvirnega greha\, in sicer po edinstveni milosti in predpravici\, ki ji jo je podelil vsemogočni Bog z ozirom na zasluženje Jezusa Kristusa\, Odrešenika človeškega rodu.«  \nMarija je bila torej spočeta kakor vsak drug otrok. Toda – zaradi posebne naloge v zgodovini odrešenja\, saj je bila izbrana za Božjo Mati\, pa je bila že od spočetja obvarovana izvirnega greha\, s katerim smo ljudje ranjeni in zaradi njega nagnjeni k slabemu. \nTo je na poseben način potrdila tudi sama Marija\, ko se je v Lurdu prikazala sv. Bernardki (god 16. april) z besedami: »Jaz sem Brezmadežno spočetje.« \n  \n \n\n  \nUpodobitve\nUmetniki jo upodabljajo kot ženo\, ogrnjeno s soncem in luno pod nogami\, na glavi pa venec dvanajstih zvezd (Raz 12\,1). Z eno nogo stoji na glavi kače\, kar spominja na besede\, ki jih je Bog izrekel kači na začetku Svetega pisma: Njen zarod ti bo glavo strl\, ti  ga boš pa ranila na peti (1 Mz 3\,15). \nGiovanni Battista Tiepolo\, Muzej Madrid\n\n  \n  \nMolimo\nBrezmadežna Devica Marija\, mati našega Gospoda Jezusa Kristusa in mati Cerkve\, neomajno zaupamo v tvojo materinsko pomoč. Daj nam velikodušno srce\, ki se v nežnem sočutju razdaja trpečim in zapuščenim; zvesto srce\, ki ne pozabi na nobeno dobroto\, in se ne spominja nobene hudobije\, krotko in ponižno srce\, ki ljubi\, ne da bi pričakovalo plačila\, in se tiho umakne pred drugim srce\, pred srcem tvojega Sina. Oblikuj nam srce\, ki bo gorelo za slavo Jezusa Kristusa. Amen. \n  \n  \nGradiva:\n \n\nBrezmadežna Marija (v hr.) – 2:08 min: https://www.youtube.com/watch?v=CWB76sJaXLk\n\n  \n \n\nPraznik Brezmadežne Marije (v ang.) – 1:57 min: https://www.youtube.com/watch?v=__x2RtJjxvg\n\n  \n \n\nMali katekizem: Kdo je blažena Devica Marija (v hr. in ang.) – 4:08 min: https://www.youtube.com/watch?v=sh1S-h1mTqU\n\n  \nCerkve v Sloveniji\nBrezmadežni Mariji je posvečenih 12 cerkva (8 župnijskih in 4 podružnične) ter vsaj 14 kapel. \n\nŽupnijske cerkve:\nGrahovo (LJ)\, Kamnik (LJ)\, Kokra (LJ)\, Marija Širje (CE)\, Studenec (NM)\, Šmarje pri Kopru (KP)\, Turjak (LJ)\,  Zagradec (NM). \n\nPodružnične cerkve:\n\n\n\nŠt.\nŽupnija (Škofija)\nKraj\n\n\n1.\nBukovica (KP)\nGradišče\n\n\n2.\nGornja Radgona (MS)\nSpodnja Ščavnica\n\n\n3.\nKrško (NM)\nKrško – samostan\n\n\n4.\nŠkofja Loka (LJ)\nŠkofja Loka – samostan v Blaževi ulici\n\n\n\nKapele:\n\n\n\n\n1.\nBegunje na Gorenjskem (LJ)\nBegunje na Gorenjskem – župnišče\n\n\n2.\nBreznica (LJ)\nBreznica – sestre usmiljenke\n\n\n3.\nCerklje ob Krki (NM)\nDolenje Stopice\n\n\n4.\nCirkovce (MS)\nSp. Gorica\n\n\n5.\nCirkovce (MS)\nPongrce\n\n\n6.\nIhan (LJ)\nMala Loka – sestre Sv. Križa\n\n\n7.\nKostanjevica na Krki (NM)\nČrešnjevc pri Oštrcu\n\n\n8.\nKriževci pri Ljutomeru (MS)\nBučečovci\n\n\n9.\nKriževci pri Ljutomeru (MS)\nDobrava\n\n\n10.\nLjubljana – Sv. Nikolaj (LJ)\nLjubljana – semenišče\n\n\n11.\nLjutomer (MS)\nNoršinci\n\n\n12.\nMaribor – Sv. Janez Krstnik (MB)\nMaribor – Kamniška 7\n\n\n13.\nSv. Trojica v Slovenjskih goricah (MB)\nSpodnja Senarska\n\n\n14.\nŠkocjan pri Novem mestu (NM)\nDobruška vas\n\n\n\n\nDRUGI SVETNIKI DNEVA:\n\nbl. Alojzij Liguda\, duhovnik in mučenec\nsv. Noel Chabanel\, profesor\, duhovnik in mučenec\nsv. Romarik\, opat\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/brezmadezna-marija/2026-12-08/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/11/12.-08.-Brezmadežna1.jpg
END:VEVENT
END:VCALENDAR