BEGIN:VCALENDAR VERSION:2.0 PRODID:-//Zavod za pastoralno dejavnost Pridi.com - ECPv6.15.15//NONSGML v1.0//EN CALSCALE:GREGORIAN METHOD:PUBLISH X-WR-CALNAME:Zavod za pastoralno dejavnost Pridi.com X-ORIGINAL-URL:https://portal.pridi.com X-WR-CALDESC:Dogodki za Zavod za pastoralno dejavnost Pridi.com REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H X-Robots-Tag:noindex X-PUBLISHED-TTL:PT1H BEGIN:VTIMEZONE TZID:Europe/Ljubljana BEGIN:DAYLIGHT TZOFFSETFROM:+0100 TZOFFSETTO:+0200 TZNAME:CEST DTSTART:20180325T010000 END:DAYLIGHT BEGIN:STANDARD TZOFFSETFROM:+0200 TZOFFSETTO:+0100 TZNAME:CET DTSTART:20181028T010000 END:STANDARD BEGIN:DAYLIGHT TZOFFSETFROM:+0100 TZOFFSETTO:+0200 TZNAME:CEST DTSTART:20190331T010000 END:DAYLIGHT BEGIN:STANDARD TZOFFSETFROM:+0200 TZOFFSETTO:+0100 TZNAME:CET DTSTART:20191027T010000 END:STANDARD BEGIN:DAYLIGHT TZOFFSETFROM:+0100 TZOFFSETTO:+0200 TZNAME:CEST DTSTART:20200329T010000 END:DAYLIGHT BEGIN:STANDARD TZOFFSETFROM:+0200 TZOFFSETTO:+0100 TZNAME:CET DTSTART:20201025T010000 END:STANDARD BEGIN:DAYLIGHT TZOFFSETFROM:+0100 TZOFFSETTO:+0200 TZNAME:CEST DTSTART:20210328T010000 END:DAYLIGHT BEGIN:STANDARD TZOFFSETFROM:+0200 TZOFFSETTO:+0100 TZNAME:CET DTSTART:20211031T010000 END:STANDARD BEGIN:DAYLIGHT TZOFFSETFROM:+0100 TZOFFSETTO:+0200 TZNAME:CEST DTSTART:20220327T010000 END:DAYLIGHT BEGIN:STANDARD TZOFFSETFROM:+0200 TZOFFSETTO:+0100 TZNAME:CET DTSTART:20221030T010000 END:STANDARD BEGIN:DAYLIGHT TZOFFSETFROM:+0100 TZOFFSETTO:+0200 TZNAME:CEST DTSTART:20230326T010000 END:DAYLIGHT BEGIN:STANDARD TZOFFSETFROM:+0200 TZOFFSETTO:+0100 TZNAME:CET DTSTART:20231029T010000 END:STANDARD BEGIN:DAYLIGHT TZOFFSETFROM:+0100 TZOFFSETTO:+0200 TZNAME:CEST DTSTART:20240331T010000 END:DAYLIGHT BEGIN:STANDARD TZOFFSETFROM:+0200 TZOFFSETTO:+0100 TZNAME:CET DTSTART:20241027T010000 END:STANDARD END:VTIMEZONE BEGIN:VEVENT DTSTART;VALUE=DATE:20230308 DTEND;VALUE=DATE:20230309 DTSTAMP:20260617T192357 CREATED:20200306T132748Z LAST-MODIFIED:20260223T111614Z UID:10002597-1678233600-1678319999@portal.pridi.com SUMMARY:Sveti Janez od Boga: Zavetnik bolnikov DESCRIPTION:Vsaka zgodba o »izgubljenem sinu« nima istega konca. \n  \nIz življenja …\nSv. Janez od Boga se je rodil 8. marca 1495 v majhnem portugalskem mestu Montemor o Novo. Pri osmih letih je pobegnil od doma v sosednjo Španijo in se tam zaposlil kot čuvaj goveda. Nato je krave zamenjal s konji in odšel k vojakom. Prejezdil je vso Francijo in prišel do Madžarske\, kjer pa je komaj ostal pri življenju. To ga je odvrnilo od vojske\, notranji glas\, ki ga je ves čas klical domov\, pa je postajal vse glasnejši. \nKo se je vrnil domov\, ga oče in mati nista pozdravila z odprtimi rokami. Mati je namreč med tem časom od žalosti za sinom umrla\, oče pa je kmalu nato odšel k frančiškanom za brata laika. Janez od Boga se je tedaj odločil\, da se bo z dejanji ljubezni in usmiljenja do bližnjega odkupil za vso svojo nepremišljeno mladost. \nNeposredni začetek njegovega novega življenja je bil spet »janezovsko« pustolovski. Bolnišnica v Granadi je zagorela. Medtem ko so ljudje le opazovali\, se je Janez pogumno zagnal v ogenj in začel reševati na hrbtu nepremične bolnike. Mnoge je rešil in postal »junak dneva«. To je razumel kot »Božji prst«\, ki mu je pokazal področje njegovega dela: bolniki\, najbolj šibki. Tedaj je Janez ustanovil svojo prvo bolnišnico s približno štiridesetimi posteljami\, v kateri so našli zatočišče najtežji bolniki\, zapuščeni od vseh. Dvanajst let je pazil in skrbel za trpeče\, zvest svojemu načelo\, da je »ena duša vredna več\, kot vsi zakladi tega sveta.« Mnogi so ga začeli posnemati in tako je nastal red usmiljenih bratov. \nJanez je umrl na svoj 55. rojstni dan v Granadi v Španiji\, in sicer zaradi prehlada\, ker je junaško reševal fanta iz ledene reke. \n  \nZavetnik\nJe zavetnik bolnišnic\, bolnikov in bolniškega osebja. Je tudi priprošnjik zoper alkoholizem. \n  \nUpodobitve\nNajpogosteje ga upodabljajo\, kako nosi bolnike. \n  \nGradiva:\n \n  \n \n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n  URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-janez-od-boga-zgodba-o-izgubljenem-sinu/2023-03-08/ CATEGORIES:Svetnik dneva ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/03/03.-08.-sv.-Janez-od-Boga2.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;VALUE=DATE:20230307 DTEND;VALUE=DATE:20230308 DTSTAMP:20260617T192357 CREATED:20200304T084332Z LAST-MODIFIED:20260223T110140Z UID:10002573-1678147200-1678233599@portal.pridi.com SUMMARY:Sv. Perpetua in Felicita: Slednja rodila v ječi DESCRIPTION:Sv. Perpetua in Felicita sta mučenki iz Kartagine v 3. stoletju. Njuni imeni sta v rimskem kanonu. \n  \nIz življenja …\n  \nSv. Perpetua je bila plemiškega rodu in zelo izobražena\, sv. Felicita pa njena poročena sužnja. \nRimski cesar je bil tedaj Spetimij\, ki je vodil eno od najbolj nasilnih preganjanj nad kristjani. Ko so odkrili\, da sta Perpetua in Felicita kristjanke\, so ju zaprli z več drugimi kristjani. V ujetništvu je sv. Felicita rodila hčer. \n7. marca 203 je cesar priredil predstavo z zvermi\, za rojstni dan svojega sina\, med katero so ubijali kristjane. Skupaj s sojetniki sta bili vrženi divjemu govedu\, da bi ju nabodli. Ker sta kljub hudim poškodbam preživeli\, so ju potem obglavili. \nV Acta martyrium je njuno mučeništvo zapisano na zelo ganljiv in pretresljiv način. Verjetno ga je sestavil Tertulijan\, znan krščanski pisec iz zgodnjih časov. \n  \nZavetnica\nSv. Felicita je zavetnica nosečnic\, porodnic\, poročenih žena. \n  \nUpodobitve\nNajpogosteje ju upodabljajo\, kako se poslavljata druga od druge. Včasih imata ob sebi tudi divjo kravo\, sv. Perpetua pa drži v naročju dojenčka. \n  \nGradiva:\n \n\nSv. Perpetua in Felicita (v it.) – 4:29 min: https://www.youtube.com/watch?v=zg93Y3KfRAo\n\n  \n \n\nSv. Perpetua in Felicita (v ang.) – 3:12 min: https://www.youtube.com/watch?v=bPt5ioSXxK4\n\n  \n \n\nSv. Perpetua in Felicita (v hr.) – 2:07 min: https://www.youtube.com/watch?v=WS5xdZH3PQg\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n  URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-perpetua-in-felicita-rodila-v-jeci/2023-03-07/ CATEGORIES:Svetnik dneva ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/03/Sv.-Perpetua-in-Felicita-1.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;VALUE=DATE:20230306 DTEND;VALUE=DATE:20230307 DTSTAMP:20260617T192357 CREATED:20200305T111722Z LAST-MODIFIED:20260223T110031Z UID:10002585-1678060800-1678147199@portal.pridi.com SUMMARY:Sveta Koleta: Tri leta zazidana DESCRIPTION:Klariso sv. Koleto še danes slavijo kot obnoviteljico duha sv. Frančiška in sv. Klare Asiške na francoskem jezikovnem področju. \n  \nIz življenja …\nSv. Koleta Boylet\, katere ime je kratica od Nikoleta\, se je rodila 13. januarja 1381 v francoskem mestu Corbie. \nŽe kot štiriletna deklica je redno po eno uro na dan preživela v molitvi in bila rada pred tabernakljem v cerkvi. Bila je intelektualno nadarjena in globoko verna. Z devetimi leti je proučevala pravila sv. Frančiška Asiškega in živela po njih. \n  \nKo so ji starši umrli\, se je odločila za redovno življenje. Najprej je poskusila pri tretjerednicah. Tri leta je živela trdo življenje\, zaprta v hišici\, zgrajeni pri cerkvi. Zlasti je negovala evangelijsko uboštvo. \nV času obnove frančiškanov\, ki sta jo vodila sv. Bernardin Sienski in sv. Janez Kapistran\, je začutila klic h klarisam\, a je bila razočarana\, ko je videla\, da redovnice ne žive v duhu sv. Klare Asiške. Leta 1406 je začela obnovo klaris po prvotnem Pravilu sv. Klare. Obnovila je sedemdeset samostanov klaris in nekaj samostanov manjših bratov. \nUmrla je 6. marca  v Gentu v Belgiji\, kjer se njene relikvije hranijo v cerkvi sester klaris. \nŠe danes jo slavijo kot obnoviteljico duha sv. Frančiška in sv. Klare Asiške na francoskem jezikovnem področju. \n  \nZavetnica\nSv. Koleta je zavetnica klaris\, dekel; k njej se zatekajo pri neplodnosti in za srečen porod … \n  \nUpodabljanje\nUpodabljajo jo s škrjančkom in jagnjetom\, ker naj bi jo ti dve živali stalno spremljali. Včasih je upodobljena skupaj s sv. Klaro. \n  \nGradiva:\n \n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n  URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-koleta-tri-leta-zazidana/2023-03-06/ CATEGORIES:Svetnik dneva ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/03/03.-06.-sv.-Koleta1.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;VALUE=DATE:20230305 DTEND;VALUE=DATE:20230306 DTSTAMP:20260617T192357 CREATED:20200304T102211Z LAST-MODIFIED:20260223T105903Z UID:10002579-1677974400-1678060799@portal.pridi.com SUMMARY:Sveti Janez Jožef od Križa: Spal tri ure na dan\, videl v srce DESCRIPTION:Spal je le po tri ure na dan … \n  \nIz življenja …\nRodil se je v Južni Italiji\, blizu Neaplja\, na veliki šmaren 1654 v premožni in pobožni družini. \nNjegovo krstno ime Karel Kajetan Calorsito. Imel je sedem bratov in sester\, od katerih se je kar šest odločilo za redovniški stan. \nŠestnajstleten je stopil v red manjših bratov – bosonogih observantov\, to je reformirana najstrožja veja frančiškanov\, in prevzel redovno ime Janez Jožef od Križa. Posebej goreče je častil Marijo. Spal je le po tri ure na dan in se veliko postil. \nBil je močna duhovna oseba in prevzemal razne odgovorne službe znotraj reda: bil je vzgojitelj novincev\, predstojnik in provincialni minister. \nBil je duhovni vodja in svetovalec mnogih uglednih ljudi v svetu in Cerkvi. \nImel je dar napovedovanja prihodnosti\, odkrivanja skrivnosti človeškega srca\, naredil je veliko čudežev. \nUmrl je 5. marca 1734 v samostanu v Neaplju\, kjer je še danes pokopan. \nLeta 1839 je bil razglašen za svetnika skupaj z Alfonzom Marijo Ligvorijem. \n  \nZavetnik\nKer je sv. Janez Jožef od Križa umrl zaradi možganske kapi je postal priprošnjik pred to boleznijo. \n  \nUpodobitve\nUmetniki ga upodabljajo v frančiškanski obleki. Pogosto drži v rokah dete Jezusa pred Marijo ali pa moli pred križem v svoji celici. \n  \nGradiva:\n \n\nSv. Janez Jožef od Križa (v hr.) – 2:13 min: https://www.youtube.com/watch?v=1TdB1sPeNrY\n\n\nSv. Janez Jožef od Križa (v ang.) – 2:09 min: https://gloria.tv/post/3QbshjMp4yfp2v6VKkkJTxTNw\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n  URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-janez-jozef-od-kriza-videl-je-v-srce/2023-03-05/ CATEGORIES:Svetnik dneva ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/03/03.-05.-Sv.-Jože-od-Križa1.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;VALUE=DATE:20230304 DTEND;VALUE=DATE:20230305 DTSTAMP:20260617T192357 CREATED:20200302T072604Z LAST-MODIFIED:20260223T105730Z UID:10002561-1677888000-1677974399@portal.pridi.com SUMMARY:Sveti Kazimir: Trinajstletni kralj\, zavetnik Poljske DESCRIPTION:Trinajstleten je bil izvoljen za ogrskega kralja\, a si tega ni želel. \n  \nIz življenja …\nSv. Kazimir se je rodil leta 1458 v Krakovu na Poljskem kot tretji od trinajstih otrok poljsko-litvanskega kralja Kazimirja IV. in kraljice Elizabete\, ki ga je vzgajala krščansko. \nKot trinajstletnik je bil izvoljen za ogrskega kralja\, a se to ni uresničilo\, saj si tega Kazimir ni želel. Leta 1481 je zavrnil poroko s hčerjo cesarja Friderika III. in se odločil za deviškost. \nZaradi svojega pobožnega življenja je užival glas pravega kristjana in svetnika. \nUmrl je za jetiko  4. marca 1484; star komaj šestindvajset let. \nNjegov grob je v glavnem mestu Litve\, v vilinski stolnici. \n  \nZavetnik\nJe zavetnik Poljske in Litve\, mladine ter malteškega viteškega reda; priporočajo se mu proti kožnim boleznim. \n  \nUpodobitve\nUmetniki sv. Kazimirja najpogosteje upodabljajo v poljski narodni noši\, pogosto s krono in žezlom ter lilijo v roki. \n  \nGradiva:\n \n  \n \n  \nPripravila: Brigita R. Perše \n  URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-kazimir-zavetnik-poljske/2023-03-04/ CATEGORIES:Svetnik dneva ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/03/03.-04.-sv.-Kazimir-1.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;VALUE=DATE:20230303 DTEND;VALUE=DATE:20230304 DTSTAMP:20260617T192357 CREATED:20200302T102110Z LAST-MODIFIED:20260223T105517Z UID:10002567-1677801600-1677887999@portal.pridi.com SUMMARY:Sveta Kunigunda: Z možem imela ljubeči zakon DESCRIPTION:Danes je praznik sv. Kunigunde\, cesarice in zveste žene nemškega cesarja sv. Henrika II.\, ki je tudi svetnik. \nSveti zakonski par je živel zgledno krščansko življenje in modro vodil svoje ljudstvo. \nNjuna zakonska ljubezen je bila velika\, a žal ni bila okronana z rojstvom otroka\, zato se je Henrik odločil\, da izroči dediščino Kristusu in njegovi Cerkvi. \n  \nIz življenja …\nSv. Kunigunda Luksemburška se je rodila okoli leta 975 v Luksemburgu v številni in pobožni družini grofa Siegfrieda\, ustanovitelja Luksemburga. \nŽelela je vstopiti v samostan in svoje življenje posvetiti Najvišjemu\, a se je na željo svojih staršev poročila z bavarskim vojvodom Henrikom\, poznejšim nemškim cesarjem. \n \nLeta 1014 je v Rimu skupaj s Henrikom prejela cesarsko krono iz rok papeža Benedikta VII.. Modra in izobražena žena je svojega moža spremljala na njegovih potovanjih in mu svetovala pri pomembnih zadevah. Še zlasti je podpirala moževa dela v korist Kristusove Cerkve\, ubogih in prizadetih. Ustanavljala je samostane\, gradila cerkve in podpirala duhovnike. Zavzemala se je za reveže\, pomaga po bolnišnicah in sirotišnicah. \nSv. Kunigunda je vladala leto po Henrikovi smrti\, leta 1025\, dokler ni bil izvoljen njegov naslednik\, nato pa se je umaknila v benediktinski samostan v Kaufungenu\, ki ga je sama ustanovila. Slekla je sijajno cesarsko obleko in se oblekla v redovno\, ter se odpovedala vsem časten in privilegijem. Tu je petnajst let živela skromno in ponižno\, v molitvi\, premišljevanju in dobrih delih. \nUmrla je 3. marca 1040. Pokopali so jo zraven njenega moža v bamberški stolnici\, kjer imata veličasten nagrobni spomenik. Kunigundo in Henrika je za svetnika razglasil papež Inocenc III.\, leta 1200. \n  \nZavetnica\nSv. Kunigunda je zavetnica Luksemburga in škofije Bamberg; nosečnic\, bolnih otrok. \n  \nUpodobitve\nNajpogosteje jo upodabljajo v cesarskih oblačilih z maketo cerkve (bamberške stolnice) ali kot redovnico s knjigo in lemežem. \n  \nCerkve na Slovenskem\nPri nas je sv. Kunigundi posvečenih 6 cerkva (3 župnijske in 3 podružnične). \nVse tri župnijske cerkve so na teritoriju mariborske nadškofije\, in sicer: v župnijah Gornja Sveta Kungota\, Spodnja Sveta Kungota\, Sv. Kunigunda na Pohorju. \nPodružnične cerkve pa so v župnijah Ihan (kraj Tabor v Goričici)\, Galicija (kraj Šentjungert) in Hajdina (kraj Kungota). \n\nGradiva:\n\nSv. Kunigunda (v ang.) – 1:35 min: https://gloria.tv/post/ZdjS71C4qzEm2DfcyqXFGvD6x\n\n \n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n  URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-kunigunda-imela-ljubeci-zakon/2023-03-03/ CATEGORIES:Svetnik dneva ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/03/03.-03.-sv.-Kunigunda-in-Henrik1.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;VALUE=DATE:20230302 DTEND;VALUE=DATE:20230303 DTSTAMP:20260617T192357 CREATED:20200302T062232Z LAST-MODIFIED:20260223T105330Z UID:10002558-1677715200-1677801599@portal.pridi.com SUMMARY:Sveta Neža Praška: V pisnem stiku s sveto Klaro DESCRIPTION:Sv. Neža Praška je vse svoje življenje je posvetila revnim in bolnikom. \n  \nIz življenja …\n Sv. Neža Praška se je rodila v Rogu leta 1211\, kot najmlajša hči kralja Otokarja I. Ker se je rodila 20. januarja na predvečer godu znane rimske mučenke sv. Neže\, so ji dali ime Neža. \nVzgojena je bila pri redovnicah\, kar ji je pomagalo pri rasti njenega verskega življenja. \n  \nImela je več ponudb\, da se poroči s kraljevimi ljudmi\, a je vse zavrnila. Navdušila se je za življenjski slog sv. Frančiška Asiškega in sv. Klare ter dala zgraditi samostan\, v katerega je tudi sama vstopila kot klarisa pri petindvajsetih letih in ga vodila. Dopisovala se je s sv. Klaro\, a so se ohranila le štiri Klarina pisma\, nobeno pa od sv. Neže. \nUmrla je leta 1282 v sluhu svetosti. \nSv. papež Janez Pavel II. je sv. Nežo Praško leta 1989 razglasil za sveto. Poudaril je predvsem njeno ponižnost in prostovoljno uboštvo. Vse svoje življenje je posvetila revnim in bolnikom. \n  \nUpodobitve\nUmetniki jo najpogosteje upodabljajo kot opatinjo s krono\, kako neguje bolnike. \n  \nGradiva:\n \n  \n \n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n  URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-neza-praska-dopisi-s-sv-klaro/2023-03-02/ CATEGORIES:Svetnik dneva ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/03/03.-02.-sv.-Neža-Praška1.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;VALUE=DATE:20230301 DTEND;VALUE=DATE:20230302 DTSTAMP:20260617T192357 CREATED:20200228T165238Z LAST-MODIFIED:20260223T105149Z UID:10002555-1677628800-1677715199@portal.pridi.com SUMMARY:Sveti Albin (Zorko): Borec za družino DESCRIPTION:Družina ni šele v našem stoletju izpostavljena najrazličnejšim nemoralnostim. \nDokaz za to je sv. škof Albin (Zorko)\, ki se je moral že v 6. stoletju boriti za vrnitev in ohranitev morale v zakonu in družini. \n \nIz življenja …\nSv. Albin se je rodil okoli leta 469 v plemiški družini v mestu Vannes v današnji Franciji. Svoje življenje je nameraval posvetiti meništvu; leta 504 je postal celo opat samostana v Tehilaku\, ki ga je vodil skoraj četrt stoletja\, potem pa postal škof v mestu Angers v Franciji. \n \nNovi položaj je od njega zahteval novo\, večjo nalogo. Podobno kot Janez Krstnik je z vso odločnostjo grajal polovičarstvo in zanikrnost v verskem življenju ter se trudil v škofiji vzpostaviti red. Še zlasti je nasprotoval takrat zelo razširjeni »incestni« poroki med plemiči. Svoj glas proti takim zakonskim zvezam\, ko so se poročali ljudje v tesnem sorodstvenem odnosu\, je dvignil tudi na pokrajinskih zborih leta 538 in 541 v Orleansu\, tako da je prišel v konflikt celo z nekaterimi škofi. Številni plemiči so mu\, nemočni pred njegovo energičnostjo in odločnostjo\, celo zagrozili s smrtjo. Sv. Albin se seveda ni pustil omajati\, kajti nova ljudstva so takrat sprejemala krščanstvo\, njihovi plemiči pa se niso zlahka odrekali starim\, ne preveč moralnim navadam v zvezi s poroko in družinskim življenjem. \nSv. Albin je umrl leta 550 v Angersu. Že šest let pozneje je bila tu zgrajena cerkev njemu v čast\, s kripto z njegovimi posmrtni ostanki. \n  \nZavetnik\nV srednjem veku je bil eden izmed bolj priljubljenih svetnikov. Je priprošnjik ob otroških boleznih. \n  \nUpodobitve\nUmetniki sv. Albina najpogosteje upodabljajo kot škofa\, ki vrača slepemu vid. Z znamenjem križa in molitvijo je namreč ozdravil veliko slepih. \n  \nGradiva:\n \n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n  URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-albin-zorko-borec-za-druzino-2/2023-03-01/ CATEGORIES:Svetnik dneva ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/02/02.-29.-sv.-Albin1.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;VALUE=DATE:20230228 DTEND;VALUE=DATE:20230301 DTSTAMP:20260617T192357 CREATED:20200227T105426Z LAST-MODIFIED:20260223T104954Z UID:10002552-1677542400-1677628799@portal.pridi.com SUMMARY:Sveti Roman: "Kristusov junak"\, zavetnik duševnih bolnikov DESCRIPTION:Sv. Romanu pripisujejo dar ozdravljanja bolnikov. Še zlasti se omenja ozdravitev dveh gobavcev\, potem ko ju je objel. \nStari življenjepisci ga imenujejo »Kristusov junak«. \n  \nIz življenja …\nSv. Roman se je rodil okoli leta 390 v Sekvaniji v vznožju gorovja Jura v Franciji; v premožni\, a zelo verni družini. \nV mladosti ga je začela voditi misel o puščavniškem življenju. Ob prebiranju življenjepisov velikih vzhodnih puščavnikov si je izdelal načrt za samostojno samotarsko naselitev. Izbral si je samotno dolino v pogorju Jura. \n  \nZamisel je uresničil ter osnoval samostan za puščavnike. Sledili so mu številni\, tako da je ustanovil več moških samostanov in enega ženskega. Pridružila sta se mu tudi rodna brat in sestra. Posvečen je bil za duhovnika. Sv. Romana stari življenjepisci imenujejo »Kristusov junak«\, ker je povsem pripadal Bogu. \nSv. Roman se je odločil obiskati kraj mučeništva Tebanske legije\, skupine 6600 katoliških vojakov\, ki so bili ubiti leta 286\, ker niso hoteli pomagati pri izkoreninjenju krščanstva. Med tem potovanjem je sveti menih naletel na dva gobavca in ju čudežno ozdravil. Novice o tem čudežu so se razširile in sv. Roman je postal znan kot »Božji mož«. \nUmrl je okoli leta 465 v samostanu La Balme med obiskom svoje sestre redovnice. Tam je njegov grob\, na katerega še danes romajo verniki. \n  \nZavetnik\nJe zavetnik duševnih bolnikov in utopljencev. \n  \nUpodobitve\nUpodabljajo ga v meniški obleki z zvoncem v roki in s košaro za kruh na vrvi; okrog pasu ima železno spokorniško verigo. Pogosto ga upodabljajo kot opata z modelom cerkve oziroma samostana v roki. \n  \nGradiva:\n \n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n  URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-roman-za-dusevne-bolnike/2023-02-28/ CATEGORIES:Svetnik dneva ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/02/02.-28.-sv.-Roman-1.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;VALUE=DATE:20230227 DTEND;VALUE=DATE:20230228 DTSTAMP:20260617T192357 CREATED:20200225T081127Z LAST-MODIFIED:20260223T104754Z UID:10002549-1677456000-1677542399@portal.pridi.com SUMMARY:Sveti Gabrijel od Žalostne Matere Božje: Zavetnik duhovnikov\, mladine DESCRIPTION:Bil je zelo živahen mladenič\, strasten lovec\, rad je imel ples\, lepe obleke … \n  \nIz življenja …\nSv. Gabrijel od Žalostne Matere Božje se je rodil leta 1838 v Assisiju\, kjer je bil njegov oče guverner papeške države. Pri krstu je dobil ime Frančišek Possenti. \nStarši so bili izjemno pobožni\, kar je osvojil tudi mali Frančišek. Mati mu je kmalu umrla. Pri devetnajstih letih je stopil v red sv. Pavla od Križa in postal redovnik pasionist\, kjer je dobil redovno ime Gabrijel od Žalostne Matere Božje. Zlasti prisrčno je častil Marijo; prav ob njeni podobi je osemnajstleten doživel notranje razsvetljenje. \nSicer je bil zelo živahen mladenič\, strasten lovec\, rad je imel ples in lepe obleke – podobno kot njegov krstni zavetnik sv. Frančišek Asiški. Zato je bilo za mnoge presenečenje\, ko se je odločil za strogi red pasionistov. \nŠtudiral je v kraju Isola del Gran Sasso v Italiji\, kjer je umrl za jetiko 27. februarja 182 v sluhu svetosti. \nŽelel je postati duhovnik\, a je zgodnjo smrt kljub temu sprejel kot »sestro«. Ob njegovem grobu so se že kmalu začeli dogajati čudeži\, zato je njegov grob postal pravi romarski kraj. Letno ga obišče več kot 600.000 romarjev. \nZa blaženega je bil razglašen leta 1908\, za svetnika pa leta 1920. Papež Leon XIII. ga je imenoval »Alojzij današnjih dni«. \n  \nZavetnik\nJe zavetnik Katoliške akcije\, klerikov\, mladine. \n  \nUpodobitve\nUmetniki ga upodabljajo kot mladeniča v redovni obleki\, z rokami sklenjenimi v molitev; pogosto s križem in lilijo. \n  \nGradiva:\n\n \n  \nDrugi svetniki dneva:\n\nBl. Jožef Tous y Soler\, kapucin\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n  URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-gabrijel-od-zaloste-matere-bozje-alojzij-danasnjih-dni/2023-02-27/ CATEGORIES:Svetnik dneva ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/02/02.-27.-sv.-Gabrijel-1.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;VALUE=DATE:20230226 DTEND;VALUE=DATE:20230227 DTSTAMP:20260617T192357 CREATED:20210221T181134Z LAST-MODIFIED:20260223T104521Z UID:10003217-1677369600-1677455999@portal.pridi.com SUMMARY:Sveti Aleksander Aleksandrijski: Patriarh mentor svetemu Atanaziju DESCRIPTION:Sv. Aleksander je leta 313 postal Aleksandrijski škof\, to je ravno tedaj\, ko se je prenehalo preganjanje Cerkve z milanskim ediktom leta 313. \nVodil je dogmatsko borbo proti krivoverstvu arijanizmu. Zakaj? Duhovnik Arij je zanikal Kristusovo božanstvo in zaradi česar potemtakem njegova mati Marija ni Božja Mati. \nSv. Aleksander je sodeloval na prvem vesoljnem cerkvenem zboru v Niceji (321) in na njem imel pomembno vlogo. V boju proti arijanizmu mu je zelo pomagal njegov diakon sv. Atanazij\, ki ga je kasneje tudi nasledil na sedežu aleksandrijskega patriarhata. \nSv. Aleksander je umrl leta 328. \nNekatera njegova pisma in pridige so ohranjena in predstavljena v veliki »Patrologia Graeca«. \n  \nGradiva:\n \n  URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-aleksander-aleksandrijski-mentor-sv-antanaziju/2023-02-26/ CATEGORIES:Svetnik dneva ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2021/02/Sv.-Aleksander-Aleksandrijski-1.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;VALUE=DATE:20230225 DTEND;VALUE=DATE:20230226 DTSTAMP:20260617T192357 CREATED:20200224T115222Z LAST-MODIFIED:20260223T104248Z UID:10002546-1677283200-1677369599@portal.pridi.com SUMMARY:Sveta Valburga: Iz svetniške družine DESCRIPTION:Ob prebivanju življenjepisa svetnikov odkrijemo primere\, ko je iz ene družine izšlo več svetnikov. \nEna takšnih je družina iz Wessexa (Anglija)\, v kateri so dosegli svetništvo štirje njeni člani: oče Rihard\, hči Valburga ter sinova sv. Vilibald in sv. Vunibald\, – zaradi apostolskega dela na evropski celini v 8. stoletju. \nDanes obhajamo spomin sv. Valburge. \n\nIz življenja …\nSv. Valburga\, rojena okoli leta 710 v Wessexu\, je že od mladih nog živela v benediktinskem samostanu Wimborne v Angliji\, kjer je bila opatinja njena sorodnica sv. Lioba. Okrog leta 750 je prišla na povabilo svojega strica sv. Bonifacija v Nemčijo\, kjer sta bila že njena brata sv. Vilibald in sv. Vunibald\, ki sta v Heidenheimu sezidala dvojni samostan. \n  \nSv. Valburga je vodila ženski\, sv. Vunibald pa moškega. Ko je Vunibald zbolel\, ga je negovala vse do njegove smrti leta 761. Po njegovi smrti je prevzela vodstvo obeh samostanov. \nBila je izredno sposobna\, slovela je po svoji modrosti in svetosti. Posvečala se je misijonskemu delu\, zlasti vzgoji mladine. Pod njenim vodstvom se je dvojni samostan razvil v misijonsko središče na nemških tleh. \nSv. Valburga\, ki je že za časa svojega življenja slovela po svetosti\, je umrla 25. februarja 779 v Heidenheimu v Nemčiji. \n  \nUpodobitve\nUpodabljajo jo kot opatinjo s palico\, knjigo redovnih pravil\, steklenico olja\, včasih tudi s tremi klasi – z njimi naj bi rešila lačnega otroka gotove smrti. \n  \nZavetnica\nJe zavetnica porodnic\, kmetov\, domačih živali; priporočajo se ji pri kašlju\, ugrizih psov\, steklini\, pri očesnim boleznim in za dobro rast pridelkov. \n  \nCerkve v Sloveniji\nPri nas je sv. Valburgi posvečena podružnična cerkev v Valburgi v župniji Smlednik. \n\nGradiva:\n \n  \n \n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n  URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-valburga-iz-svetniske-druzine/2023-02-25/ CATEGORIES:Svetnik dneva ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/02/Valburga.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;VALUE=DATE:20230224 DTEND;VALUE=DATE:20230225 DTSTAMP:20260617T192357 CREATED:20200222T130316Z LAST-MODIFIED:20260223T103651Z UID:10002543-1677196800-1677283199@portal.pridi.com SUMMARY:Sveti Matija: Led razbija\, če ga ni\, ga pa naredi DESCRIPTION:Pri nas je zelo znan vremenski rek: »Matija led razbija\, če ga ni\, ga pa naredi.« \nSv. Matija je edini apostol\, ki ga Jezus ni neposredno poklical in izbral na to mesto. Z žrebom (kockanjem) ga je izbrala prva skupnost\, da zapolni prosto mesto\, ki ga je zasedal Juda. \n  \nIz življenja …\nSv. Matija se je rodil je v Betlehemu in je bil eden od dvainsedemdesetih Jezusovih učencev\, ki jih je Jezus poslal oznanjat Božje kraljestvo (prim. Lk 10\,1). Po Jezusovem vnebohodu so ga z žrebom izbrali kot naslednika izdajalca Juda Iškarijota v krogu dvanajsterih apostolov (prim. Apd 1\,22-26); na binkošti je prejel Svetega Duha. \nO njegovi smrti je več izročil. Najbolj razširjeno\, ki je tudi v Zlati legendi (Legenda aurea) pa pravi\, da so ga pogani okrog leta 63 v Etiopiji najprej skoraj do smrti kamnali\, nato pa obglavili s sekiro. \n\nUpodobitve\nNa upodobitvah dvanajsterih apostolov sv. Matija najpogosteje ni. To pa zato\, ker ga izpodriva sv. Pavel. \nSv. Matija pogosto upodabljajo z mečem\, sekiro\, kamnom ali knjigo. \n  \nZavetnik\nJe zavetnik tesarjev\, kovačev\, gradbenih delavcev\, mesarjev in slaščičarjev\, priprošnjik proti alkoholizmu\, neplodnosti v zakonu … \nV koledarju vesoljne Cerkve je njegov spomin sicer 14. maja\, pri nas pa že od nekdaj 24. februarja. \n  \nMolimo\nO Bog\, sv. Matija si izbral za apostola\nin z njim dopolnil apostolski zbor.\nNa njegovo priprošnjo pokliči v svoji ljubezni\ntudi nas med število svojih izvoljenih. Amen. \n\n\nCerkve posvečene sv. Matiji\nPri nas je sv. Matiji posvečenih šest cerkva\, in sicer: \n\ndve župnijski cerkvi (v župniji Bučka v KP škofiji in v župniji Slap v NM škofiji) ter\nštiri podružnične cerkve: v župniji Cerklje na Gorenjskem v naselju Zalog (LJ nadškofija)\, v župniji Drežnica v naselju Drežniške Ravne (KP škofija)\, v župniji Stopiče v naselju Zajčji vrh (NM škofija)\, v župniji Toplice v naselju Lazi (NM škofija).\n\n\n\n\nGradiva:\n \n  \n \n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n  URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-matija-led-razbija-ce-ga-ni/2023-02-24/ CATEGORIES:Svetnik dneva ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/02/sv.-Matija.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;VALUE=DATE:20230223 DTEND;VALUE=DATE:20230224 DTSTAMP:20260617T192357 CREATED:20200219T153010Z LAST-MODIFIED:20260223T103329Z UID:10002540-1677110400-1677196799@portal.pridi.com SUMMARY:Magdalena Gornik: 47 let brez hrane? DESCRIPTION:Mistikinja Magdalena Gornik je slovenski svetniški kandidat. Njen grob iz leta v leto obiskuje vedno več ljudi … \n  \nIz življenja …\n\nMarija Magdalena Gornik se je rodila 19. julija 1835 na Gori nad Sodražico v preprosti kmečki družini kot tretji od sedmih otrok. Sprva je bila povsem običajna deklica\, ki je pomagala pri delu in se družila z vrstnicami. \nBog pa je na poseben način posegel v njeno življenje spomladi leta 1847. Tedaj je na njivi zagledala neznano ženo\, ki se ji je predstavila kot Jezusova mati in ji naročila\, naj Jezusa ljubi. Pri prvem sv. obhajilu je začutila Jezusovo ljubezen. Močneje ko je čutila Jezusovo bližino\, bolj slabotna je postajala telesno. Zbolela je tako močno\, da je morala nekaj časa ostati v postelji. Nobeno zdravilo ji ni pomagalo. Čudežno je ozdravela avgusta 1848\, ob drugem Marijinem prikazanju. Marija ji povedala\, da bo ob trdni veri v Boga od njega prejela vse\, tudi hrano za svoje življenje. Odtlej Magdalena do konca svojega življenja ni zaužila nobene telesne jedi; hranila se je s skrivnostno nebeško jedjo. Magdalena je imela vsak dan nenavadna doživetja (zamaknjenja\, videnja\, stigme\, mistično obhajilo). \n47 let je živela brez zemeljske hrane; pogosto je doživela zamaknjenja. Na svojem telesu je nosila znamenja Kristusovih ran – stigme. Med zamaknjenji je prejemala mistično obhajilo in skrivnostno jed\, od katere je tudi živela. Ti zunanji darovi pa so se v njenem življenju prepletali z izrednim\, mističnim trpljenjem\, s katerim je zadoščevala za žalitve Božje ljubezni. \nUmrla je 23. februarja 1896 v sluhu svetosti. \n  \nNjen grob iz leta v leto obiskuje vedno več ljudi. \n  \n  \nMolitev k Magdaleni Gornik\nVsemogočni Bog\, Oče luči\,\nod Tebe prihaja vsak dober dar.\nSvojo služabnico Magdaleno Gornik\nsi obdaril s čudovitimi darovi \nmističnih milosti in bogoljubnega življenja.\nUsliši naše molitve in poveličaj jo\,\nda bo pred vesoljno Cerkvijo\nprišteta k zveličnim.\nPo Kristusu našem Gospodu. Amen. \nOče naš … Zdrava Marija … Slava Očetu. \nDobri Bog\, po priprošnji Magdalene Gornik\, \nMi podeli milost …* \n  \nUslišanja na njeno priprošnjo pošljite na naslov: Nadškofija Ljubljana\, Ciril-Metodov trg 4\, p. p. 1990\, 1001 Ljubljana. \n\nGradiva: \n \n\nDokumentarni FILM Magdalena Gornik slovenska svetnica – 1:14:24 min\n\n  \n \n\nNa GROBU Magdalene Gornik – 1:13 minut\n\n  \n\nKNJIGA Marija Magdalena Gornik\, France M. Dolinar\, 2019\, 40 str.\nKNJIGA Kraljič\, Martina. Magdalena Gornik. Medvedica : Kulturno društvo Magdalene Gornik\, 2009.\n\n  \nVeč na spletni strani župnije Sodražica >>> \n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n  URL:https://portal.pridi.com/dogodek/magdalena-gornik-47-let-brez-hrane/2023-02-23/ CATEGORIES:Svetnik dneva ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/02/Gornik-film1.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;VALUE=DATE:20230222 DTEND;VALUE=DATE:20230223 DTSTAMP:20260617T192357 CREATED:20200219T150232Z LAST-MODIFIED:20260223T104034Z UID:10002537-1677024000-1677110399@portal.pridi.com SUMMARY:Praznik Sedeža apostola Petra DESCRIPTION:Jezus Kristus je imenoval dvanajst apostolov\, ki so mu sledili in sestavljali poseben zbor\, t. i. »dvanajsteri«. Med njimi pa je dal posebno nalogo Petru. Te njegove službe se Cerkev že od 4. stoletja spominja s praznikom\, ki nosi ime Sedež apostola Petra. \n  \nKakršno je vreme na dan stola sv. Petra\, takšno ostane do velike noči. \n\nIz Svetega pisma\nPraznik Sedež apostola Petra nas spominja\, da je Kristus sezidal svojo Cerkev na Petru\, Skali\, in ga postavil za vrhovnega pastirja svoje črede (prim. Mt 16\,13-19). \nJezus je rekel Petru: »Ti si Peter in na tej skali bom sezidal svojo Cerkev in vrata podzemlja je ne bodo premagala. Dal ti bom ključe nebeškega kraljestva; in kar koli boš zavezal na zemlji\, bo zavezano v nebesih; in kar koli boš razvezal na zemlji\, bo razvezano v nebesih.« \n  \nOd zgodnjih krščanskih časov je sedež sv. Petra spoštovan kot simbol apostolove učiteljske oblasti. Služba rimskega škofa z različnimi dikasteriji se še danes imenuje Apostolski sedež oz. Sveti sedež. \n  \nMolimo\nVsemogočni Bog\,\nsvojo Cerkev si postavil \nna Petrovo izpoved vere kakor na skalo.\nNe dopusti\, da bi nam vero \nomajali viharji tega sveta. Amen. \n  \nGradiva:\n \n\nSedež apostola Petra (v hr.) – 2:34 min: https://www.youtube.com/watch?v=RdICMow91Eo\n\n  \n \n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n  URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sedez-apostola-petra-kaksen-praznik/2023-02-22/ CATEGORIES:Svetnik dneva ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/02/02.-22.-Sedež-apostola-Petra-1.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;VALUE=DATE:20230217 DTEND;VALUE=DATE:20230218 DTSTAMP:20260617T192357 CREATED:20230214T095020Z LAST-MODIFIED:20230217T090512Z UID:10003247-1676592000-1676678399@portal.pridi.com SUMMARY:7 svetih ustanoviteljev reda servitov DESCRIPTION:Sedmeri ustanovitelji reda služabnikov Device Marije oz. servitov so možje z imeni: Bonfilij\, Jernej\, Janez\, Benedikt\, Gerardin\, Rikover in Aleksij. \nBili so trgovci\, a so se odločili za resnejše krščansko življenje in se skupaj z nekaj bobožnim meščanov najprej združili v bratovščino v čast božji Materi. Leta 1241 so zapustili trgovino in se umaknili v Monte Semario blizu Firenc\, kjer so ustanovili red služabnikov Device Marije. Svoje veliko premoženje so razdelili revežem in oblekli siromašno obleko. Živeli so v skupnosti\, v kateri so gojili premišljevanje Božje besede\, molitev v koru\, predvsem pa so z deli ljubezni do bližnjega služili revnim. Zlasti zaradi slednjega jim pravimo tudi »serviti«\, ki je zpeljanka iz latinske besede »servi«\, kar v slovenščini pomeni služabniki. URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sedem-sv-ustanoviteljev-reda-servitov/2023-02-17/ CATEGORIES:Svetnik dneva ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/02/02.-17.-sedem-ustanoviteljev-reda-servitov-e1645085259102.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;VALUE=DATE:20210523 DTEND;VALUE=DATE:20210524 DTSTAMP:20260617T192357 CREATED:20210117T180643Z LAST-MODIFIED:20210117T181519Z UID:10003216-1621728000-1621814399@portal.pridi.com SUMMARY:Binkošti: Praznik Svetega Duha DESCRIPTION:Binkošti so praznik Svetega Duha. Delovanje Svetega Duha se je posebej očitno pokazalo na prvi binkoštni praznik\, ko so bili apostoli zbrani skupaj z Marijo (Jezusovo materjo). \nZ binkoštnim praznikom\, ki je petdeseti dan po veliki noči\, se končuje velikonočni čas. \n  \n \nV Svetem pismu je zapisano\, da je petdeseti dan po veliki noči – na binkoštno jutro – Sveti Duh prišel nad učence v obliki jezikov\, »podobnih plamenom« (Apd 2\,3-4). Učenci\, napolnjeni s Svetim Duhom\, so govorili in razumeli različne jezike. \n  \nLiturgična barva na binkošti je rdeča. Rdeča nas spominja na plamene jezikov\, v katerih se je Sveti Duh spustil ob prvih binkoštih. \n  \nPredlagani binkoštni obred \nV krščanskem koledarju so trije “veliki prazniki”: božič\, velika noč in binkošti. Čeprav imajo binkošti velik pomen za naše počlovečenje in za življenje skupnosti\, nam je ta praznik vedno manj blizu. Morda je to povezano s tem\, da Cerkev za binkošti ni ohranjala posebnih obredov. Božič in velika noč se zaradi svojih obredov globoko vtisneta v človeško dušo.  Zato Anselm Gruen predlaga binkoštni obred – predlog. \n  \nMolimo\n»O pridi\, Stvarnik\, Sveti Duh\,\nobišči nas\, ki tvoji smo\,\nnapolni s svojo milostjo\nsrce po tebi ustvarjeno…« \n(Hrabanus Maurus\, ok. 809) \n  \nGradiva:\n\nBinkošti (PPS) – v slov.\n\n  \n \n  \n \n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše URL:https://portal.pridi.com/dogodek/binkosti-praznik-svetega-duha/ CATEGORIES:Svetnik dneva ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2021/01/Binkosti-1.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;VALUE=DATE:20210404 DTEND;VALUE=DATE:20210405 DTSTAMP:20260617T192357 CREATED:20210114T160334Z LAST-MODIFIED:20210114T193225Z UID:10003211-1617494400-1617580799@portal.pridi.com SUMMARY:Velika noč: Največji krščanski praznik DESCRIPTION:Velika noč je največji krščanski praznik\, dan nepopisnega veselja. \nTa dan se namreč spominjamo največjega čudeža in temelja naše vere\, ki je vstajenje Jezusa Kristusa od mrtvih. Skrivnost vstajenja lahko razumemo samo v moči vere. Jezus Kristus nas je s svojim trpljenjem in smrtjo odrešil\, kar pomeni\, da greh in smrt nimata zadnje in dokončne besede v našem življenju\, ampak nam je Jezus odprl pot v večno življenje. \n \nJezus je v svojem zemeljskem življenju večkrat napovedal svojo smrt in vstajenje od mrtvih. \nVerovati v vstajenje\, pomeni: biti trdno prepričan\, da obstaja za človeško življenje zadnja beseda\, ki jo ima Bog. Bog izpolni naše življenje\, dokonča\, kar je bilo začeto kot dobra možnost\, a ni zaživelo. \nVstajenje se ne zgodi le po smrti\, ki zaznamuje konec našega zemeljskega življenja. Vstajenje se veliko bolj dotika tudi vsakdanjih »malih smrti«: vse\, kar ljudi ponižuje\, kar jim jemlje upanje\, kar jim omejujejo njihovo osebnostno rast. \n  \nNedeljo Gospodovega vstajenja praznujemo slovesno z osmino\, pri kateri se še posebej moli za novokrščence. \n  \nGradiva:\n \n  \n \n  \n \n  \n \n  \nDružinsko bogoslužje \n\nMolitveno bogoslužje v družini pred zaužitjem blagoslovljenih jedi (kot priloga OZNANIL)\nMolitveno bogoslužje v družini pred zaužitjem blagoslovljenih jedi (WORD)\nKako z otroki praznovati Veliko noč?\n\n  \nZgodbe za veliko noč: \n\nVelikonočno jajce (WORD)\nPreobrazba na skrivnem (WORD)\n\n  \n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše URL:https://portal.pridi.com/dogodek/velika-noc-najvecji-krscanski-praznik-2/ CATEGORIES:Svetnik dneva ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2021/01/Vstajenje-1.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;VALUE=DATE:20210403 DTEND;VALUE=DATE:20210404 DTSTAMP:20260617T192357 CREATED:20210114T174311Z LAST-MODIFIED:20220714T104950Z UID:10003213-1617408000-1617494399@portal.pridi.com SUMMARY:Velika sobota: Češčenje Jezusa ob Božjem grobu DESCRIPTION:  \nNa veliko soboto se mudimo pri Jezusovem grobu\, kamor je bil prenesen na veliki petek\, in premišljujemo njegovo trpljenje in smrt. \n  \nNaš Gospod na križu ni imel ničesar … Bil je na križu\, ki ga je dal Pilat. Žeblje in krono so dali vojaki. Bil je gol\, in ko je umrl\, so odstranili križ\, žeblje in krono. Zavili so ga v mrtvaški prt\, ki ga je darovalo prijazno srce\, in pokopali v grobnico\, ki ni bila njegova. Pa bi bil Jezus lahko umrl kot kralj in vstal od mrtvih kot kralj. Izbral si je uboštvo\, ker je v svoji neskončni vednosti in modrosti vedel\, da je le z uboštvom mogoče doseči Boga\, osvojiti njegovo srce ter prinesti ljubezen na zemljo. Tišina. Bodite sami z njim v svojem srcu. Naša Gospa je bila tiho\, celo ob križu. (sv. mati Terezija) \n  \nNa veliko soboto zgodaj zjutraj duhovniki blagoslavljajo velikonočni ogenj in vodo\, s katerima verniki blagoslovijo svoje domove. Na velikonočnem ognju gospodinje pripravljajo velikonočne dobrote. Po stari navadi nesemo ta dan k blagoslovu velikonočna jedila. \nŠele zvečer pri velikonočni vigiliji nas prevzame velikonočno veselje\, pri kateri imata poseben pomen hvalnica velikonočni sveči\, ki predstavlja vstalega Kristusa in krstno bogoslužje oziroma obnovitev krstnih obljub. Pri sv. maši beremo večje število svetopisemskih besedil\, ki imajo globok pomen za odrešenjsko zgodovino. \n  \nGradivo:\n\nKako z otroki praznovati Veliko soboto?\nOb blagoslovu velikonočnih jedil\nČeščenje Jezusa na veliko soboto (GRADIVO)\n\n  \n \n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše URL:https://portal.pridi.com/dogodek/velika-sobota-cescenje-jezusa-ob-bozjem-grobu/ CATEGORIES:Svetnik dneva ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2021/01/Prazen-grob1.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;VALUE=DATE:20210402 DTEND;VALUE=DATE:20210403 DTSTAMP:20260617T192357 CREATED:20210114T172443Z LAST-MODIFIED:20210114T172443Z UID:10003212-1617321600-1617407999@portal.pridi.com SUMMARY:Veliki petek: Edini dan brez sv. maše DESCRIPTION:Veliki petek je edini dan v cerkvenem letu\, ko ne obhajamo sv. maše. \nTega dne in na pepelnično sredo je strogi post. \n  \n \nNa veliki petek se spominjamo Kristusovega trpljenja in smrti na križu\, posebej z molitvijo štirinajstih postaj križevega pota in obredi velikega petka\, med katerimi pomemben del zavzemajo slovesne prošnje za vse potrebe in češčenje križa. \nMed svetopisemskimi besedili prebiramo zapis o Jezusovem trpljenju in smrti iz Janezovega evangelija (prim. Jn 18\, 1–19\, 42). \n  \n»Ali res poznam greh\, ali prav gledam na razpelo? Ob gledanju na križ spoznamo\, kako globoki so naši grehi. Vzemite križ v svoje roke in premišljujte. Jezus je bil usmiljen z grešniki. Jezus ni obsodil grešnice. Tudi jaz potrebujem odpuščanja.« (sv. Mati Terezija) \n  \nGradiva:\n \n\n Oljsko govor tiha noč pokriva – pesem\n\n  \n \n\nVeliki petek (v hr.)\n\n  \n \n\nDa se te samo dotaknem – VIDEO premišljevanje ob Kristusovem trpljenju (hr.)\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše URL:https://portal.pridi.com/dogodek/veliki-petek-edini-dan-brez-sv-mase/ CATEGORIES:Svetnik dneva ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2021/01/Veliki-petek-1.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;VALUE=DATE:20210401 DTEND;VALUE=DATE:20210402 DTSTAMP:20260617T192357 CREATED:20210114T180352Z LAST-MODIFIED:20210322T180144Z UID:10003214-1617235200-1617321599@portal.pridi.com SUMMARY:Veliki četrtek: Postavitev evharistije in mašniškega posvečenja DESCRIPTION:Pri dopoldanskih sv. mašah škofje v stolnicah blagoslovijo bolniško in krstno olje ter posvetijo sv. krizmo. Duhovniki pri tej sv. maši tudi obnovijo duhovniške obljube. \n  \n“Jezus je hotel učiti ponižnosti. Umil je njihove noge. Krotkosti. Dal nam je svoje telo.” (sv. Mati Terezija) \n  \nNa veliki četrtek zvečer kristjani praznujemo postavitev dveh zakramentov\, zakramenta evharistije in mašniškega posvečenja. \nJezus nam je pri zadnji večerji z učenci svoje telo in svojo kri izročil v jed in pijačo\, poleg tega pa je postavil tudi zapoved medsebojne ljubezni. V znamenje tega je učencem umil noge. \nS slovesno večerno mašo velikega četrtka obhajamo spomin postavitve sv. evharistije in mašniškega posvečenja. Po Slavi utihnejo orgle in zvonovi. Marsikje po pridigi mašnik umije dvanajsterim – navadno možem – noge v znamenje medsebojne ljubezni in služenja. Po sveti maši Jezusa v presvetem Rešnjem telesu duhovnik s spremstvom prenese v Božji grob\, kjer verniki s posebnimi molitvami častijo njegovo trpljenje v ječi. \n  \nGradiva:\n \n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše URL:https://portal.pridi.com/dogodek/veliki-cetrtek-postavitev-evharistije-in-masniskega-posvecenja/ CATEGORIES:Svetnik dneva ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2021/01/Zadnja-vecerja-1.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;VALUE=DATE:20210328 DTEND;VALUE=DATE:20210329 DTSTAMP:20260617T192357 CREATED:20210114T194714Z LAST-MODIFIED:20210114T195533Z UID:10003215-1616889600-1616975999@portal.pridi.com SUMMARY:Cvetna nedelja: Začetek neposredne priprave na Veliko noč DESCRIPTION:S cvetno (oljčno) nedeljo se začne neposredna priprava na Veliko noč\, ki je največji praznik v krščanstvu\, in uvaja dneve velikega tedna. \n  \n \nCvetna nedelja je prvi dan velikega tedna. \nSpominjamo se prihoda našega Gospoda Jezusa v Jeruzalem\, kjer je obhajal pasho\, ki je spomin na osvoboditev iz egiptovskega suženjstva. \nV cerkvi je na cvetno nedeljo slovesno branje ali petje pasijona\, to je odlomka iz evangelija\, ki poroča o Jezusovem trpljenju od zadnje večerje do snemanja s križa in pokopa v grob. \n  \n  \nGradiva:\n \n  \n \n  \n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše URL:https://portal.pridi.com/dogodek/cvetna-nedelja-zacetek-neposredne-priprave-na-veliko-noc/ CATEGORIES:Svetnik dneva ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2021/01/Cvetna-nedelja-1.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;VALUE=DATE:20201027 DTEND;VALUE=DATE:20201028 DTSTAMP:20260617T192357 CREATED:20201026T231907Z LAST-MODIFIED:20201026T232155Z UID:10002921-1603756800-1603843199@portal.pridi.com SUMMARY:Sv. Sabina: Zavetnica najstarejše bazilike v Rimu DESCRIPTION:Sv. Sabina\, rimska mučenka\, se je rodila konec 1. stoletja v Rimu in nekaj časa živela v Umbriji. Ta premožna in bogata vdova je bila poganka. H krščanstvu se je spreobrnila zahvaljujoč se svoji sirski sužnji sv. Serafini\, doma iz Antiohije. Skupaj sta hodili ponoči v katakombe\, kjer so se kristjani skrivaj zbirali. Tam je bila Sabina tudi krščena. Ko so v času vladavine cesarja Hadrijana preganjali kristjani in do smrti pretepli Serafino\, je Sabina njeno telo pokopala v družinski mavzolej. \nZlobneži so skoraj prijeli tudi Sabino\, rimski sodnik pa je od nje zahteval\, da se odreče veri v Jezusa Kristusa. Ker je to zavrnila\, so jo mučili in na koncu z mečem obglavili. To se je zgodilo v Rimu\, avgusta leta 120 ali 126. \nSabinine relikvije so bile leta 430 prenesene na rimski grič Colle Aventino\, kjer so na mestu njene hiše med leti 422 in 432 postavili baziliko Sv. Sabine. Po izročilu je v tej baziliki sv. Dominik leta 1219 ustanovil dominikanski red. \n  \n \nZavetnica\nK sv. Sabini se zatekajo v krvavitvah\, pretiranem dežju. Je zavetnica gospodinj\, otrok\, italijanske škofije Avezzano (Abruzzo). \n  \nUpodabljanje\nUmetniki jo najpogosteje upodabljajo kot mlajšo mučenko s palmo\, knjigo in krono. \n  \nGradiva:\n\nBazilika sv. Sabine – najstarejša bazilika v Rimu (v ang.) – 6:14 min: https://www.youtube.com/watch?v=SpjLPDjyxKM\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-sabina-zavetnica-najstarejse-bazilike-v-rimu/ CATEGORIES:Svetnik dneva ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/10/10.-27.-Sv.-Sabina1.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;VALUE=DATE:20201011 DTEND;VALUE=DATE:20201012 DTSTAMP:20260617T192357 CREATED:20201008T081437Z LAST-MODIFIED:20201008T081519Z UID:10003148-1602374400-1602460799@portal.pridi.com SUMMARY:Sv. Janez XXIII. – Dobri papež DESCRIPTION:»O papežu Janezu se nam je vsem vtisnila v spomin podoba smehljajočega se obraza in razširjenih rok\, ki želijo objeti ves svet.« (papež sv. Janez Pavel II.)\n  \nRojen je bil 25. novembra 1881 v lombardski vasici Sotto il Monte pri Bergamu v revni kmečki družini kot četrti otrok od štirinajstih z imenom Angelo Giuseppe Roncalli. Obiskoval je semenišče v Bergamu in nadaljeval študij teologije v Rimu\, kjer je bil leta 1904 posvečen v duhovnika. \nV času prve svetovne vojne je bil vpoklican v vojsko kot bolničar. V škofiji Bergamo je služil v semenišču ter delal z mladimi. \nV Rimu je bil profesor patristike na lateranski univerzi. Leta 1925 je bil posvečen za škofa. »Pokorščina in mir« je bilo njegovo škofovsko geslo. Vstopil je v diplomatsko službo Svetega sedeža in odšel v Bolgarijo\, Turčijo in Grčijo\, a to je bilo med drugo svetovno vojno. Leta 1945 postane nuncij v Parizu (Francija)\, leta 1953 pa beneški patriarh in kardinal. \nPo smrti papeža Pija XII. je 28. oktobra 1958 izvoljen za papeža. Kot papež si je izbral ime Janez. Morda so zaradi njegove visoke starosti pričakovali\, da bo le »prehodni papež«\, tradicionalni papež\, a navdihnjen s Svetim Duhom za božič leta 1959 napove 2. vatikanski koncil in ga odpre 11. oktobra 1962 v baziliki sv. Petra. Sam je vodil sicer le dve seji koncila; umrl je za rakom v Rimu 3. junija 1963 na binkoštni ponedeljek\, v starosti 82 let. \nDanes je znan kot »revolucionarni« papež\, ki je odprl okna\, da bi v Cerkvi zapihal svež veter. Je eden izmed najvplivnejših papežev v zgodovini. \n»Il Papa buono – dobri papež«\, kot ga ljubkovalno imenujejo Italijani\, počiva pod Hieronimovim oltarjem v baziliki sv. Petra. Leta 2000 je bil razglašen za blaženega\, leta 2014 pa za svetnika. \nNjegov praznični dan je ponekod dan otvoritve drugega vatikanskega koncila\, in ne dan njegove smrti. \nS petnajstimi leti je začel pisati duhovni dnevnik Dnevnik duše\, ki je izšel tudi v slovenščini. \n  \n \nUpodobitve\nIz njegovih fotografij lahko opazimo\, da je bil majhne in čokate postave\, a človek velike dobrote in miline. \n  \n  \nIkona v Saint Mary Magdalen Church\, Brighton\, Michigan\n  \nGradiva:\n\nSv. Janez XXIII. (v hr.) – 5:26 min: https://www.youtube.com/watch?v=JYV80_bSrFo\nFILM – Dobri papež: Janez XXIII. (v ang.) – 1:56:33 min: https://www.youtube.com/watch?v=PlaJV0UZqxo\nFILM – Janez XXIII. – Življenje za mir (v nem.) – 1:48:24 min: https://www.youtube.com/watch?v=KIL80pmd9qI\nSv. Janez XXIII. (v ang.) – 8:53 min: https://saltandlighttv.org/john23/\n\n  \n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-janez-xxiii-dobri-papez/ CATEGORIES:Svetnik dneva ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/10/06.-03.-sv.-Janez-XXIII.-dobri-papež1.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;VALUE=DATE:20200813 DTEND;VALUE=DATE:20200814 DTSTAMP:20260617T192357 CREATED:20200812T073926Z LAST-MODIFIED:20210102T102221Z UID:10002787-1597276800-1597363199@portal.pridi.com SUMMARY:Sv. Hipolit: Prvi protipapež\, a se pokesa DESCRIPTION:Sv. Hipolit\, duhovnik in znan teolog\, se je rodil okoli leta 170 v Siriji ali Egiptu. Domnevno je bil učenec sv. Ireneja Lyonskega (god 28. junij) in postal duhovnik v Rimu okrog leta 195. Nedvomno je bil najbolj plodovit pisatelj in učenjak v svojem okolju\, a manjkalo mu je ponižnosti. \nNavzkriž je prišel s papežem Kalistom\, ki se je moral boriti proti nekaterim krivim naukom ter prenašati tudi Hipolita. Hipolit se je dal najprej posvetiti za rimskega škofa oz. papeža. Na tem položaju je ostal skoraj vse do svoje smrti za časa treh pravih papežev: Kalista\, Urbana in Poncijana. \nNa koncu življenja pa se je spreobrnil in umrl kot mučenec skupaj s papežem sv. Poncijanom\, ki ga je sprejel nazaj v cerkveno občestvo\, in ki tudi goduje na današnji dan. \nUmrl je v izgnanstvu na Sardiniji leta 235\, njegovo telo pa so kasneje prenesli v Kalistove katakombe v Rimu. \nNjegova najbolj znana stvaritev je Druga evharistična molitev. \n  \nGradiva: \n\nSv. Poncijan in Hipolit (v ang.) – 1:55 min: https://www.youtube.com/watch?v=HFLl9M5BCqs\nSv. Poncijan in Hipolit (v ang.) – 1:19 min: https://www.youtube.com/watch?v=PQJLXYHS6K8\n\n  \n  \nDrugi svetniki:\n \nSv. Filomena Rimska: Zavetnica Marijinih otrok\nSv. Filomena je bila grška princesa iz 3. stoletja\, vzgojena v krščanski veri. Ko ji je bilo 13 let\, se je rimski cesar Dioklecijan želel poročiti z njo\, ona pa se ni hotela poročiti z njim\, ker se je pred tem zaobljubila devištvu za Jezusa Kristusa. Za več mesecev jo je vrgel v ječo. Mučili so jo na različne načine. Večkrat jo je hotel usmrtiti\, a je bila čudežen način rešena. Ko so jo npr. s sidrom okoli vratu vrgli v reko Tibero\, sta v trenutku prišla angela in odvezala vrv. Sidro je potonilo\, angela pa sta jo pred množico opazovalcev prinesla na obrežje. Mnogi so se takrat spreobrnili in sprejeli krščansko vero. Na koncu jo je cesar dal obglaviti. \n  \nZavetnica\nSv. Filomena je zavetnica čistosti in devištva\, pravkar rojenih otrok\, mladih\, mladih zakonskih parov\, žalujočih in ujetih\, bolnih in trpečih\, vseh\, ki opravljajo izpite. \n  \nMolimo\nSlavna devica in mučenka\, ki te je Bog tako ljubil\, skupaj s teboj se veselim milosti\, ki ti jih je Bog podaril v slavo svojega imena\, v slavo svoji Cerkvi in v čast tvojemu življenju in tvoji smrti. \nVeselim se\, ko vidim tvojo čistost\, tvojo velikodušnost\, tvojo predanost Jezusu Kristusu in evangeliju\, tvojo prejeto nagrado v nebesih in na zemlji! \nPrevzet s tvojo čistostjo in hrabrostjo\, poln upanja\, ko vidim nagrado tvojih zaslug\, se ti odločim slediti\, izogibajoč se vsakemu zlu\, in izpolnjevati Božjo voljo.  \nPomagaj mi\, o velika svetnica sv. Filomena\, s svojo mogočno priprošnjo! \nIzprosi mi neustrašno neminljivo čistost\, nepremagljivo duhovno moč\, velikodušnost\, ki se za nobeno ceno ne odreče Bogu\, neomajno ljubezen\, ki se je pripravljena žrtvovati za vero v Kristusa\, ljubezen do svete Cerkve in papeža. Amen.  \n  \nGradiva:\n\nSv. Filomena (v ang.) – 3:23 min: https://www.youtube.com/watch?v=o1F2gY6Rjcg\nAnimirana ZGODBA o sv. Filomeni (v ang.) – 20:59 min: https://www.youtube.com/watch?v=ahw4U4Msdhw\n\n  \n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-hipolit-prvi-protipapez-a-se-pokesa/ CATEGORIES:Svetnik dneva ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/08/08.-13.-Sv.-Hipolit1.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20200412T080000 DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20200412T170000 DTSTAMP:20260617T192357 CREATED:20200412T092904Z LAST-MODIFIED:20200412T093351Z UID:10002707-1586678400-1586710800@portal.pridi.com SUMMARY:Vstani in se raduj DESCRIPTION: URL:https://portal.pridi.com/dogodek/vstani-in-se-raduj/ CATEGORIES:Svetnik dneva ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/04/2020-04-12_Vstani-in-se-raduj.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;VALUE=DATE:20200412 DTEND;VALUE=DATE:20200413 DTSTAMP:20260617T192357 CREATED:20200412T122109Z LAST-MODIFIED:20200412T123507Z UID:10002708-1586649600-1586735999@portal.pridi.com SUMMARY:Velika noč – Največji krščanski praznik DESCRIPTION:Velika noč je najstarejši in največji krščanski praznik\, ko se spominjamo temelja naše vere: vstajenja Jezusa Kristusa od mrtvih. Jezus Kristus nas je s svojim trpljenjem in smrtjo odrešil\, kar pomeni\, da greh in smrt nimata zadnje in dokončne besede v našem življenju\, ampak nam je Jezus odprl pot v večno življenje. Skrivnost vstajenja lahko razumemo samo v moči vere. \nV svojem zemeljskem življenju je Jezus svojo smrt in vstajenje od mrtvih napovedal večkrat. Kristjani verujemo v njegovo vstajenje na osnovi pričevanj oseb\, ki se jim je Jezus prikazal po vstajenju in jim z očitnimi znamenji dokazal svojo istovetnost. \n  \nOd kdaj praznujemo veliko noč?\nŽe prvi Jezusovi sledilci so praznovali njegovo vstajenje od mrtvih na malo »veliko noč«\, to je vsako nedeljo\, in sicer okoli 300 let. V četrtem stoletju so potem veliko noč uradno postavili na prvo nedeljo po spomladanski polni luni. Ta datum je bil izbran na podlagi svetopisemske pripovedi\, ki pravi\, da je bil Jezus usmrčen ravno na predvečer pashe\, na dan po pashi pa je vstal od mrtvih. Tudi judovska pasha je spomladi. \nVelikonočni običaji\, kot je npr. barvanje jajc\, so se pojavili šele mnogo kasneje. O pobarvanih velikonočnih jajcih prvič poročajo v 13. stoletju. \nPo starodavni slovenski navadi so po župnijah za veliko noč vstajenjske procesije z Najsvetejšim. \n  \nPremišljevanje …\nJezus\, s teboj imam vse. Hvala ti! \nDragi brat in draga sestra! V teh svetih dneh ti želimo obilo milostnih trenutkov z Gospodom … \nVstani skupaj z njim … \nUmivaj in ljubi skupaj z njim … \nOdpuščaj in deli usmiljenje skupaj z njim … \nIzroči mu vse svoje življenje in se ga okleni\, kot je on daroval samega sebe\, da bi ti živel. \nIn naj ti podeli svoj MIR. \n  \nGradiva:\n\nKristus\, upanje moje! Ob GLASBI in odlomkih iz FILMA – v slov. (4:04 min): https://www.youtube.com/watch?v=2bGxdlsDTew\nJezus naš je vstal od smrti – PESEM – 1:46 min: https://www.youtube.com/watch?v=rif-8KHd62A\nFILM o Jezusu (v slov.) – 2:07:53 min: https://www.youtube.com/watch?v=boZRxYSMPqM\nMolitveno bogoslužje v družini pred zaužitjem blagoslovljenih jedi (WORD)\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše URL:https://portal.pridi.com/dogodek/velika-noc-najvecji-krscanski-praznik/ CATEGORIES:Svetnik dneva ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/04/04.-12.-Velika-noč1.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;VALUE=DATE:20200218 DTEND;VALUE=DATE:20200219 DTSTAMP:20260617T192357 CREATED:20200217T130530Z LAST-MODIFIED:20200217T152647Z UID:10002535-1581984000-1582070399@portal.pridi.com SUMMARY:Sv. Frančišek Clet - Mučenec DESCRIPTION:Misijonar\, redovnik\, mučenec\n  \nRodil se je leta 1748 v Grenoblu kot deseti izmed petnajstih otrok. V njegovem sorodstvu je bilo več duhovnikov\, zato ne preseneča\, da je tudi sam stopil v duhovniški stan oz. natančneje k lazaristom. Po petnajstih letih je prišel v Pariz\, kjer je vodil novince v glavni misijonski hiši. \nKo je izbrunila uničujoča francoska revolucija\, je Frančišek odšel na Kitajsko\, kjer je misijonaril vse do svoje mučeniške smrti 18. februarja leta 1820. URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-francisek-clet-mucenec/ CATEGORIES:Svetnik dneva ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/02/02.-18.-sv.-Frančišek1.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;VALUE=DATE:20200112 DTEND;VALUE=DATE:20200113 DTSTAMP:20260617T192357 CREATED:20200106T155059Z LAST-MODIFIED:20210104T151224Z UID:10002470-1578787200-1578873599@portal.pridi.com SUMMARY:Nedelja Jezusovega krsta DESCRIPTION:Prva nedelja po prazniku Svetih treh kraljev\, ki jih praznujemo 6. januarja\, je nedelja Jezusovega krsta. \nZ nedeljo Jezusovega krsta se liturgično konča božični čas\, čeprav ima v praksi bogoslužje božični značaj še vse do svečnice (2. februarja)\, ko običajno pospravimo jaslice in prenehamo peti božične pesmi. \n  \n»V valove bistre Jordana \nstopilo Božje Jagnje je \nin v krstu nam izmilo greh\, \nki samo ga imelo ni.« \n  \n  \nPoročilo iz Svetega pisma\nTisti čas je ljudstvo živelo v pričakovanju in so se v srcu vsi spraševali o Janezu\, če ni morda on Mesija. Janez pa je vsem odgovóril: »Jaz vas krščujem z vodo\, pride pa močnejši od mene\, in jaz nisem vreden\, da bi mu odvezal jermen njegovih sandal; on vas bo krstil s Svetim Duhom in ognjem. \nKo je vse ljudstvo prejemalo krst in je bil tudi Jezus krščen ter je molil\, se je odprlo nebo. Sveti Duh je prišel nadenj v telesni podobi kakor golob in zaslišal se je glas iz neba: »Ti si moj ljubljeni Sin\, nad teboj imam veselje.« (Lk 3\,15-16.21-22) \n  \n  \nV razmislek …\n\nJanez Krstnik\, kot že ime pove\, je Jezusa iz Nazareta krstil z vodo. Pri tem so se zgodile neverjetne stvari: nebesa so se odprla\, Božji Duh se je spustil nadenj v podobi goloba in zaslišal se je poseben glas\, ki je prijetno govoril o ljubezni in sinovstvu. Krst takrat. Tedaj se je še nekaj dogajalo! Vera takrat še ni bila dolgočasna … \nKrst danes. Večinoma je v praksi krščevanje otrok\, kateremu sledi družinska “zabava”. Najpomembnejše\, duhovno rojstvo človeka in vseživljenjsko prijateljstvo z Jezusom pa morda komajda opazimo? Ker itak babica to želi\, ker je lep obred … So pa tudi drugačni … Ljudje\, ki zavestno ponovno odkrijejo svoje krščanstvo. Krst sega globoko. Ko smo prejeli krst v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha\, smo preustvarjeni. Živeti krščanski poklic pa pomeni: Živeti prvotno svetost! \n  \n»Vsakič\, ko kdo pride v stik z nami\, mora postati drugačen in boljši človek …« (Sv. Mati Terezija) \n  \nZa osebno spraševanje: \n\nAli s svojo svetostjo vžigam srca ljudi za Ljubezen?\nAli izžarevam Božjo ljubezen\, kot luna “izžareva” svetlobo sonca?\n\n  \n  \nSpodbuda\nNedelja Jezusovega krsta je posvečena tudi spominu na naš krst\, zato pri sv. maši običajno obnovimo krstne obljube. \nVsak izmed nas je pri krstu prejel ime po nekem svetniku in s tem dobil zavetnika pri Bogu. Z imenom smo izročeni v posebno varstvo temu svetniku\, katerega ime nosimo. Zato bi bilo dobro\, če bi se vsak izmed nas vsaj na to nedeljo ali na svoj godovni dan ponovno srečal z življenjepisom svojega nebeškega zavetnika ter se z molitvijo in obiskom maše Bogu zahvalil\, da ga lahko kličemo po imenu. \n  \nNa tem portalu v tej rubriki Svetnik dneva\, pa bo lahko sčasoma vsakdo prebral o svojem zavetniku nekaj na kratko in si ogledal gradiva. \n  \n  \nGradiva:\n\nKako presenetljivo izgleda danes kraj\, kjer je bil Jezus krščen – 2:27 min\nJezusov krst (FILM Jezus v slov.) – glej odlomek med 14:15 min do 18:00 min\nJezusov krst (v ang.) – 2:55 min\nRadijska kateheza o nedelji Jezusovega krsta (p. Silvo Šinkovec) – 57:22 min\n\n  \n  \nDrugi svetniki dneva: \n\nSv. Anton Marija Pucci\, duhovnik\nSv. Bernard Korleonski\, brat laik\nSv. Tatjana (Tanja)\, mučenka\n\n  \n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n  URL:https://portal.pridi.com/dogodek/jezusov-krst-ko-krst-se-ni-bil-dolgocasen/ CATEGORIES:Svetnik dneva ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/01/01.-12.-Jezusov-krst2.jpg END:VEVENT BEGIN:VEVENT DTSTART;VALUE=DATE:20191229 DTEND;VALUE=DATE:20191230 DTSTAMP:20260617T192357 CREATED:20191221T140425Z LAST-MODIFIED:20191221T141314Z UID:10002458-1577577600-1577663999@portal.pridi.com SUMMARY:Sveta Družina DESCRIPTION:Letos praznik svete Družine praznujemo na nedeljo 29. decembra 2019. \nTega dne se je pri sv. maši uveljavil slovesen blagoslov otrok. \n  \nPraznik svete Družine je bil v cerkveni koledar uvrščen šele leta 1926. Določeno je\, da ga praznujemo prvo nedeljo po božiču\, na tako imenovano nedeljo svete Družine. Če pride božič na nedeljo\, praznik svete Družine praznujemo 30. decembra. \nTa praznik nazareško sveto Družino (Marijo\, Jožefa in Jezusa) postavlja za zgled vsem drugim družinam\, zato je hkrati tudi praznik vsake človeške družine. \nSveto pismo sicer zelo skopo poroča o življenju svete Družine v Nazaretu. Poroča o tem\, da se je sveta Družina po Herodovi smrti iz Egipta vrnila v Nazaret. Komaj dvanajstletni Jezus je s svojega tridnevnega zaostanka v jeruzalemskem templju Mariji in Jožefu povzročil nemalo skrbi in se vrnil z njima »v Nazaret ter jima je bil pokoren. Napredoval je v modrosti\, rasti in milosti pri Bogu in pri ljudeh« (Lk 2\,51–52). \n  \n \nMolimo \nDobri Bog\, \nv sveti Družini si nam pokazal \nčudovite zglede lepega življenja. \nDaj\, da bomo v naših družinah \nv medsebojni ljubezni krepostno živeli \nin se v večnosti veseli sešli pri tebi. Amen.\n \nIkona svete Družine\nCerkve v Sloveniji \nSv. Družini je pri nas posvečenih 11 cerkva (2 župnijski in 9 podružničnih) ter 18 kapel. \n  \nŽUPNIJSKI cerkvi posvečeni sv. Družini:\n\n\n\nŠt.\nŽupnija (Škofija)\n\n\n\n1.\nKidričevo (MB nadškofija)\n\n\n\n2.\nLjubljana – Moste (LJ nadškofija)\n\n\n\n\nPODRUŽNIČNE cerkve:\n\n\n\n\nŠt.\nŽupnija (Škofija)\nKraj\n\n\n1.\nBrusnice (NM škofija)\nVelike Brusnice\n\n\n2.\nLoški Potok (LJ nadškofija)\nMali log\n\n\n3.\nOtlica (KP škofija)\nPredmeja\n\n\n4.\nPoljčane (MB nadškofija)\nSpodnje Poljčane\n\n\n5.\nPregarje (KP škofija)\nHuje\n\n\n6.\nSlovenske Konjice (MB nadškofija)\nTepanje\n\n\n7.\nSodražica (LJ nadškofija)\nSedlo (Globel)\n\n\n8.\nSv. Vid pri Ptuju (MB nadškofija)\nSela\n\n\n9.\nVelika Nedelja (MB nadškofija)\nRuneč\n\n\n\nKAPELE:\n\n\n\n\n1.\nCezanjevci (MS)\nBranoslavci (pokopališka)\n\n\n2.\nCezanjevci (MS)\nCezanjevci (pokopališka)\n\n\n3.\nDragatuš (NM)\nVeliki Nerajec\n\n\n4.\nGornja Radgona (MS)\nČrešnjevci\n\n\n5.\nKapele pri Brežicah (CE)\nŽupelevec\n\n\n6.\nKidričevo (MB)\nKidričevo – vojaško pokopališče (pokopališka)\n\n\n7.\nKostanjevica na Krki (NM)\nŽupnišče\n\n\n8.\nKriževci pri Ljutomeru (MS)\nGrabe\n\n\n9.\nLjubljana – Sv. Nikolaj (LJ)\nNadškofijski dvorec\n\n\n10.\nMaribor – Sv. Janez Krstnik (MB)\nMaribor – sestre\, Poljančeva\n\n\n11.\nPtuj – Sv. Jurij (MB)\nPtujski grad\n\n\n12.\nSolčava (CE)\nRobanov kot – Knez\n\n\n13.\nSora (LJ)\nŽupnijski dom\n\n\n14.\nStari trg pri Ložu (LJ)\nPodgora\n\n\n15.\nStranje (LJ)\nŽupnišče\n\n\n16.\nŠt. Janž na Dravskem polju – Starše (MB)\nZlatoličje\n\n\n17.\nTržišče (NM)\nZgornje Vodale\n\n\n18.\nVrhnika (LJ)\nVrhnika – poleg župnišča\n\n\n\n  \n  \nGradiva:\n\nPogled na nazareško hišo Marije in sv. Družine\, Cerkev oznanjenja (v ang.) – 3:21 min\n\n  \n  \nDrugi svetniki dneva:\n\nDavid\, kralj\, prerok\nTomaž Becket\, škof\, mučenec\n\n  \n  \nPripravila: dr. Brigita Perše \n  \n  URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-druzina/ CATEGORIES:Svetnik dneva ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2019/12/12.-29.-Ikona-Sv.-Družine1.jpg END:VEVENT END:VCALENDAR