BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//Zavod za pastoralno dejavnost Pridi.com - ECPv6.15.15//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-ORIGINAL-URL:https://portal.pridi.com
X-WR-CALDESC:Dogodki za Zavod za pastoralno dejavnost Pridi.com
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:Europe/Ljubljana
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20290325T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20291028T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20300331T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20301027T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20310330T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20311026T010000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20300908
DTEND;VALUE=DATE:20300909
DTSTAMP:20260612T044205
CREATED:20200907T124148Z
LAST-MODIFIED:20260504T075707Z
UID:10005331-1915056000-1915142399@portal.pridi.com
SUMMARY:PRAZNIK Marijinega rojstva: Mali šmaren\, mala maša
DESCRIPTION:Marijino rojstvo praznujemo 8. septembra\, to je natanko devet mesecev po prazniku Marijinega brezmadežnega spočetja (8. decembra).  \nPraznik Marijinega rojstva je pri nas znan tudi kot mali šmaren ali mala maša. Znan je rek: »Mala maša za suknjo vpraša\,« kajti tega dne se običajno že čuti jesen. \n  \nO prazniku …\nPraznik Marijinega rojstva ima svoje začetke v Jeruzalemu v 5. stoletju. Tedaj so tam\, kjer je po izročilu stala Marijina rojstna hiša\, zgradili cerkev v čast svete Ane\, Marijine matere\, t. i. baziliko rojstnega kraja sv. Marije. \nV spomin na to posvečenje se je razvil praznik v čast Marijinega rojstva: sprva na krščanskem Vzhodu\, od 7. stoletja pa na Zahodu. Po Jakobovem protoevangeliju\, ki je nastal v začetku 2. stoletja\, sta Marijina starša sv. Ana in Joahim živela v hiši pri Ovčjih vratih v Jeruzalemu\, kjer se je nahajal t. i. vodnjak Probatika (»probaton« – ovca). Tudi mnogi cerkveni očetje in škofje v svojih pridigah in pesmih opevajo ta kraj Marijinega rojstva. \nV koledarju svetnikov sicer običajno ne praznujemo zemeljskih rojstev\, ampak le dneve smrti kot »rojstne dneve za nebesa«. Izjeme so le pri treh osebah\, in sicer pri Jezusu (na Božič)\, Mariji in Janezu Krstniku\, to pa zato ker je bilo njihovo rojstvo res sveto. Rodili so se brez izvirnega greha. \nMarija je kot Odrešenikova mati vključena v samo jedro odrešenjskega načrta. \n  \n  \nO sveta Bogorodica\,\nti čast rodu človeškega!\nPoprej smo bili sužnji vsi\,\notroci luči smo sedaj.  \n  \nDevica si\, kraljevska hči\,\npotomka kralja Davida\,\nše več pa kot pradedov rod\nti slave je podelil Bog. \n  \nIztrgaj nas iz grešnosti\nin naravnaj nas na Boga:\npo tebi naj postanemo\nkraljevski in duhovski rod. \n  \nPriprošnja tvoja naj zdrobi\nprastarega dolga vezi\nin zasluženje tvoje naj\nnekoč privede nas v nebo. \n  \nSlavimo\, Troedini\, te\nob rojstvu Božje Matere\,\nizročil svoj si ji zaklad\,\nda posreduje ga še nam.  \nAmen. \n(Vir: brevir)\n  \nCerkve v Sloveniji\nPri nas je Marijinemu rojstvu posvečenih 20 cerkva (11 župnijskih\, 9 podružničnih) ter 1 kapela\, kot je razvidno iz spodnjih tabel. \n  \nŽUPNIJSKE CERKVE posvečene Marijinemu rojstvu:\n\n\n\nŠt.\nŽUPNIJA (škofija)\n\n\n1.\nCerknica (LJ nadškofija)\n\n\n2.\nHomec (LJ nadškofija)\n\n\n3.\nPolhov Gradec (LJ nadškofija)\n\n\n4.\nPrimskovo na Dolenjskem (LJ nadškofija)\n\n\n5.\nRob (LJ nadškofija)\n\n\n6.\nSveta gora (LJ nadškofija)\n\n\n7.\nŠmarje – Sap (LJ nadškofija)\n\n\n8.\nVelike Lašče (LJ nadškofija)\n\n\n9.\nNegova (MB nadškofija)\n\n\n10.\nSlivnica pri Mariboru (MB nadškofija)\n\n\n11.\nTišina (MS škofija)\n\n\n\n  \nPODRUŽNIČNE CERKVE posvečene Marijinemu rojstvu:\n\n\n\nŠt.\nŽUPNIJA (škofija)\nNASELJE s cerkvijo\n\n\n1.\nFojana (KP škofija)\nBarbana\n\n\n2.\nPodmelec (KP škofija)\nTemljane\n\n\n3.\nPomjan (KP škofija)\nPomjan\n\n\n4.\nŠentviška gora (KP škofija)\nPolice\n\n\n5.\nBloke (LJ nadškofija)\nRunarsko\n\n\n6.\nČrnomelj (NM škofija)\nVojna vas (++)\n\n\n7.\nSemič (NM škofija)\nVrčice\n\n\n8.\nŠentjernej (NM škofija)\nŠmarje (++)\n\n\n9.\nŠt. Peter – Otočec (NM škofija)\nTrška gora\n\n\n\nKAPELA\n\n\n\n\n1.\nLendava (MS škofija)\nČentiba (++)\n\n\n\n  \n  \nGradiva:\n \n\nMarijino rojstvo (v ang.) – 1:50 min: https://www.youtube.com/watch?v=ouBGmiCQ2HI\n\n  \n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/praznik-marijinega-rojstva-mali-smaren-mala-masa/2030-09-08/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/09/09.-08.-Marijino-rojstvo1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20300909
DTEND;VALUE=DATE:20300910
DTSTAMP:20260612T044205
CREATED:20210813T160617Z
LAST-MODIFIED:20260504T075849Z
UID:10005336-1915142400-1915228799@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Peter Klaver: Suženj črnskih sužnjev
DESCRIPTION:Sv. Peter Klaver je bil sicer mistik\, a Gospod ga je obdaril tudi s številnimi drugimi darovi in čudeži. \n  \nIz življenja …\nSv. Peter Klaver se je rodil leta 1580 v Španiji v globoko verni družini. Po rodu je bil Katalonec. \nŠtudiral je na jezuitski univerzi v Barceloni in vstopil k jezuitom. Študiral je teologijo in filozofijo. V tem času se je zbližal s sv. Alfonzom Rodriguezom\, ki je bil njegov duhovni voditelj. Nameraval je ostati le samostanski brat\, tako kot je bil sv. Alfonz\, a se je vendarle odločil za duhovništvo. Posvečen je bil leta 1616. \nPo posvečenju se je odpravil v Kolumbijo v misijone\, za kar ga je navdihnil sv. Alfonz. Tu se je posvetil služenju temnopoltim sužnjem\, ki so jih pripeljali iz Afrike. Krstil je več kot 30.000 črncev. \nKo je stregel kužnim bolnikom\, je pri tem tudi sam zbolel. Umrl je 8. septembra 1654. Bl. Marija Terezija Ledochovska je misijonsko družbo za Afriko imenovala po njem Družba sv. Petra Klaverja. \nZa svetnika je bil razglašen leta 1888 skupaj s sv. Alfonzom. \n  \nZavetnik\nSv. Peter Klaver je zavetnik črnskih misijonov in misijonskih sester sv. Petra Klaverja. \n  \nGradiva:\n \n\nSv. Peter Klaver (v hr.) – 4:11 min: https://www.youtube.com/watch?v=xg8-gvno0Wk\n\n  \n \n\nSv. Peter Klaver (v ang.) – 2:12 min: https://www.youtube.com/watch?v=aYikMp1Gu7Q\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-peter-klaver-suzenj-crnskih-suznjev/2030-09-09/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2021/08/Sv.-Peter-Klaver-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20300910
DTEND;VALUE=DATE:20300911
DTSTAMP:20260612T044205
CREATED:20200910T071556Z
LAST-MODIFIED:20260504T081928Z
UID:10005341-1915228800-1915315199@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Nikolaj Tolentinski: Zavetnik vernih duš v vicah
DESCRIPTION:Sv. Nikolaja Tolentinskega je leta 1884  papež Leon XIII. razglasil za zavetnika vernih duš v vicah. \n  \nIz življenja …\nSv. Nikolaj Tolentinski se je rodil že starejšim staršem leta 1245 v kraju Sant’Angelo v Potanu (Marken) v Italiji. Ker sta ga njegova starša izprosila na romanju na grob sv. Nikolaja (Miklavža) v Bari v Italiji\, sta svojemu sinu iz hvaležnosti\, ker ju je ta svetnik uslišal\, dala ime Nikolaj. \nNjun sin Nikolaj je pri šestnajstih letih v svojem domačem kraju pristopil k avguštincem in bil leta 1270 posvečen v duhovnika. Kot duhovnik je deloval v mnogih krajih\, dokler se ni leta 1275 ustalil v moralno in versko zapuščenem mestu Tolentinu. \nKot avguštinec je goreče gojil duhovno življenje. Bil je zelo strog do sebe. Veliko se je postil in bičal\, še zlasti ob petkih. Pogosto je trpel zaradi neprijetnih in hudih bolezni. Čeprav je bil spokornik do sebe\, sta ga odlikovali tudi budnost in dobrota do drugih. \nS posebno ljubeznijo se je posvečal revnim in bolnim ter s svojim darom čudežev tudi mnoge ozdravil. Obiskoval je bolnike in včasih namesto redovnega brata nabiral miloščino. Ob samostanskih vratih je razdeljeval hrano revnim. Bil je tako radodaren\, da so ga predstojniki reda sumničavo opazovali. Običaj avguštincev\, da razdeljujejo Miklavžev kruh\, izhaja iz enega od njegovih videnj. Skoraj vsak dan je pridigal\, pogosto je bil v spovednici. \nUmrl je 10. septembra 1305. Kmalu po njegovi smrti so nad njegovim grobom zgradili baziliko\, kjer se je po njegovi priprošnji zgodilo veliko čudežev ozdravitve. Med 16. in 18. stoletjem je bil sv. Nikolaj eden najbolj češčenih svetnikov v Evropi in Ameriki\, zlasti na Filipinih. \nLeta 1884 ga je papež Leon XIII. Razglasil za zavetnika vernih duš v vicah. \n  \nUpodobitve\nUmetniki sv. Nikolaja upodabljajo v črnem redovnem oblačilu z zvezdo na prsih\, z lilijo\, knjigo\, s pečenimi pticami\, kelihom\, križem\, bičem ali hudičem. \n  \nZavetnik\nJe zavetnik Rima\, Tolentina\, Benetk\, Genove\, Lime\, Antwerpn\, Kordove\, sozavetnik Bavarske\, vernih duš v vicah\, brodolomcev\, priprošnjik za vsakdanji kruh in svobodo. \n  \n  \nGradiva:\n \n\nSv. Nikolaj Tolentinski (v ang.) – 3:47 min: https://www.youtube.com/watch?v=kv5Nw9KGvWw\n\n  \n \n\nSv. Nikolaj Tolentinski (v hr.) – 2:40 min: https://www.youtube.com/watch?v=1Cjh__azQNY\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-nikolaj-tolentinski-zavetnik-vernih-dus-v-vicah/2030-09-10/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/09/09.-10.-sv.-Nikolaj-Tolentinski1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20300911
DTEND;VALUE=DATE:20300912
DTSTAMP:20260612T044205
CREATED:20200911T063542Z
LAST-MODIFIED:20260504T090938Z
UID:10005361-1915315200-1915401599@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Janez Gabrijel Perboyre: Mučenec na Kitajskem
DESCRIPTION:Janeza Gabrijela Perboyra je leta 1996 sv. papež Janez Pavel II. razglasil za svetnika. Bil je velik Marijin častilec.\n \n  \nIz življenja …\nSv. Janez Gabrijel Perboyre se je rodil leta 1802 kot eden od osmih otrok v pobožni kmečki družini v kraju Le Puech na jugu Francije. \nLeta 1820 je\, tako kot njegov brat Ludvik\, vstopil k lazaristom. Študiral je v Parizu in bil leta 1825 posvečen v duhovnika. Postal je profesor dogmatike in rektor semenišča. A v njem ni ugasnila želja\, zaradi katere je postal lazarist: želel si je postati misijonar na Kitajskem. \nVodstvo reda je končno ugodilo tej njegovi prošnji\, tako da je leta 1835 odšel na Kitajsko\, kjer je njegov brat umrl kot misijonar. Tu je goreče deloval kot misijonar. Naučil se je kitajskega jezika in se oblačil kot Kitajec. Pastoralno je skrbel je za približno 2000 kristjanov in živel v popolnem uboštvu. Bil je velik Marijin častilec. Ko se je septembra leta 1839 začelo preganjanje kristjanov\, so želeli prijeti vse duhovnike in katehete. Prijeli so tudi sv. Janeza Gabrijela in ga eno leto zasliševali ter kruto mučili. Ker se ni želel odpovedati krščanski veri\, so ga na današnji dan\, 11. septembra\, leta 1840 po cesarjevi potrditvi smrtne obsodbe počasi zadavili\, ko je bil razpet na križu. \nNjegovo telo so najprej pokopali na Kitajskem\, dvajset let kasneje pa so ga prenesli v matično hišo lazaristov v Franciji. \n  \nGradiva:\n \n\nSv. Janez Gabrijel Perboyre (v ang.) 3:57 min: https://www.youtube.com/watch?v=NjLlWH6Ddpg\n\n  \n\nSv. Janez Gabrijel Perboyre (v ang.) – 5:19 min: https://famvin.org/en/2019/09/13/feast-of-st-john-gabriel-perboyre-c-m/\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-janez-gabrijel-perboyre-mucenec-na-kitajskem/2030-09-11/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/09/09.-11.-sv.-Janez-Gabrijel-Pl1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20300912
DTEND;VALUE=DATE:20300913
DTSTAMP:20260612T044205
CREATED:20210830T100221Z
LAST-MODIFIED:20260504T083800Z
UID:10005346-1915401600-1915487999@portal.pridi.com
SUMMARY:Marijino ime: "Odslej me bodo blagrovali ..."
DESCRIPTION:Znan je pregovor: »Kdor Marijino ime preklinja\, iz njegovega doma sreča izginja.« V Sloveniji je šest cerkva posvečenih Marijinemu imenu. Na ta dan so naši predniki ohranjali zanimiv običaj\, saj so imeli revni pravico po poljih pobirati preostalo zrnje. \nMarija je ob srečanju s svojo teto Elizabeto vzkliknila: »Odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.« In res nam je Marijino ime\, ime »tiste\, ki jo Bog ljubi«\, Jezusove Matere\, drago in sveto. \nIme Marija izhaja iz hebrejskega imena Mirjam. Pomeni pa »tista\, ki jo ljubi Bog«\, »razsvetljevalka«\, »gospa«\, »vzvišena«. \n  \nO prazniku …\nPraznik Marijinega imena so začeli praznovati v Španiji že leta 1513. Podobno kot praznik imena Jezusovega\, saj naj bi ime\, ki so ga judovski starši dali svojim otrokom\, izražalo tudi človekovo delovanje in smisel. Nekoč so ga praznovali 22. septembra\, ker so judovske deklice dobile ime šele dva tedna po rojstvu. \nTa praznik je papež Inocenc XI. po zmagi nad Turki pri Dunaju 12. septembra 1683 razširil na vesoljno Cerkev kot dan zmage. Ker je bila zmaga tako »čudežna« in nepričakovana\, je praznik Marijinega imena zahvalni praznik. Tako je ostalo do zadnje reforme koledarja\, ko se znova praznuje samo v krajevnih Cerkvah. \n  \nCerkve v Sloveniji\n\nV Sloveniji je šest cerkva posvečenih Marijinemu imenu. \n\n  \nGradivo:\n \nMarijino ime (v hr.) – 2:55 min: https://www.youtube.com/watch?v=DbHUL-I5Wxg \n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/marijino-ime-odslej-me-bodo-blagrovali/2030-09-12/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2021/08/Ime-Marije-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20300913
DTEND;VALUE=DATE:20300914
DTSTAMP:20260612T044205
CREATED:20210721T104754Z
LAST-MODIFIED:20260428T143205Z
UID:10005311-1915488000-1915574399@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Janez Zlatousti: Zavetnik pridigarjev
DESCRIPTION:Med številnimi mojstri pridige sv. Janez Zlatousti zasluži naziv »velemojster«. Upravičeno mu pripada vzdevek »Krizostom« – »Zlatousti«\, saj velja za največjega govornika Cerkve vseh časov. Veličina njegovega pridiganja je bila med drugim v njegovi posebni sposobnosti\, da svetopisemske besede poveže z resničnim življenjem in da je vsem jasen\, zato ga od leta 1908 častimo kot zavetnika pridigarjev.  \n  \nIz življenja …\nSv. Janez Zlatousti se je rodil okrog leta 345 v Antiohiji\, kjer je nekaj časa deloval tudi apostol Pavel\, ki mu je bil kasneje vzornik. Njegov oče\, visok častnik v rimski vojski\, je umrl kmalu po Janezovem rojstvu. Edinčka je vzgajala mati. Namenila ga je za državno službo in mu omogočila najboljšo vzgojo. Pri dvajsetih letih je Janez postal kristjan\, in hitro napredoval po Kristusovi poti\, ki ga je pripeljala do zemeljskega trpljenja\, pa tudi do mesta med štirimi velikimi vzhodnimi cerkvenimi očeti. \nVzljubil je Sveto pismo in se po krstu za nekaj časa umaknil v puščavsko samoto. V Antiohiji ga je škof Meletij posvetil v duhovnika. Kmalu so mu zaupali službo govornika v stolnici\, ki jo je opravljal dvanajst let zelo uspešno. Z veliko vnemo se je lotil oznanjevanja\, navdihnjen s Svetim pismom\, zlasti s Pavlovimi pismi\, ki jih je na novo prebral vsakih 14 dni. V pridigah\, ki do danes še niso izgubile svežine\, se Janez Zlatousti odlikuje z inteligenco\, izvirnostjo\, živahnostjo\, prodornostjo\, besednimi igrami\, dobrim psihološkim poznavanjem poslušalcev … Po potrebi je znal biti sarkastičen\, oster\, neposreden\, in vedno razumljiv vsem. Zato so ga imeli ljudje iz ljudstva še posebej radi. Zdelo se jim je\, da jih ta duhovnik resnično spoštuje. \nLeta 397 je postal carigrajski patriarh. Ko je Janez službo sprejel\, je začel z reformami … Za dvorne spletke se ni zmenil. Grajal je tudi napake dvora in si s tem nakopal sovraštvo cesarice Evdoksije in zavistnega aleksandrijskega patriarha Teofila. Spraviti sta ga želela s sveta ali pa vsaj daleč proč od Carigrada. Tako je moral sv. Janez Krizostom leta 404 v pregnanstvo v Armenijo\, nato pa še v zapuščeni kraj Pitius pod vznožjem Kavkaza. Umrl je 14. septembra 407. \nEvdoksijin sin cesar Teodozij II. je 27. januarja leta 438 z vsemi častmi sprejel svetnikove telesne ostanke\,da so jih pokopali v carigrajski cerkvi Svetih apostolov. Prosil je odpuščanja za napake svojih staršev. \nSv. Janez Krizostom je za seboj pustil vrsto del\, pridig in pisem. Najbolj znane so prav gotovo njegove knjige o duhovništvu\, lepa je njegova liturgija; zlasti še liturgične molitve. \n  \nGradiva:\n \nSv. Janez Krizostom (v hr.) – 4:01 min: https://www.youtube.com/watch?v=7qe-CScFq7I \n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-janez-krizostom-zavetnik-pridigarjev/2030-09-13/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2021/07/Sv.-Janez-Krizostom-1a.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20300914
DTEND;VALUE=DATE:20300915
DTSTAMP:20260612T044205
CREATED:20200913T162118Z
LAST-MODIFIED:20260504T084109Z
UID:10005351-1915574400-1915660799@portal.pridi.com
SUMMARY:Praznik Povišanja sv. Križa: O sveti križ\, življenja luč
DESCRIPTION:S Kristusovim Križem je bil premagan hudič\, podarjeno nam je bilo življenje ter povrnjeno upanje. Jezusov Križ je naše edino upanje! Zaradi tega Cerkev že od nekdaj ne časi le znamenje križa\, ampak tudi ostanke lesa\, na katerem je »viselo naše rešenje«.  \n  \nO prazniku …\nSkoraj 300 let sta bila Jezusov grob in križ globoko zakopana v zemlji. Ko je cesar Konstantin dal kristjanom svobodo (leta 313)\, je njegova mati sv. Helena prišla v Jeruzalem\, da bi počastila svete kraj\, kjer je Odrešenik trpel in umrl. Cesarica Helena je dala ukazala kopati na Kalvariji\, da bi našli Jezusov križ. Tako so našli grob in križ. Konstantin je tam dal zgraditi baziliki Božjega groba in Kalvarije. Cerkvi sta bili posvečeni 13. septembra leta 335. V veličastni cerkvi Božjega groba pa so naslednji dan\, to je 14. septembra\, prvič izpostavili relikvijo svetega križa v slovesno češčenje. Od tedaj naprej so vsako leto na ta dan praznovali »povišanje sv. Križa«. \nDejansko pa je pravi bogoslužni in svetopisemski vir praznika povišanja sv. Križa je velikonočna skrivnost. Ta praznik osmišlja naše vsakodnevne križe. Ne gre za pretirano poudarjanje križa in Jezusovih bolečin\, ampak s križa Jezus daje vsakemu človeku roko. Na križu je Jezus človeku najbližje\, ker trpi kot človek in se kot mi bori s težo križa. \n  \nMolimo\nSveti\, nesmrtni Bog\,\nJezus Kristus nas je s svojim križem odrešil za življenje\,\nnaj nas pripelje v slavo vstajenja\,\nkjer s teboj živi in kraljuje vekomaj. Amen \n  \nCerkve v Sloveniji\nPri nas je sv. Križu posvečenih skoraj 100 cerkva (27 župnijskih in 68 podružničnih) ter 46 kapel. \n  \nGradiva:\n\nPovišanje sv. Križa (v ang.) – 1:25 min\n\n  \n \n\nPovišanje sv. Križa (v ang.) – 2:01 min: https://www.youtube.com/watch?v=z_4ns_xzlVs\n\n  \n \nPovišanje sv. Križa (v hr.) – 3:24 min: https://www.youtube.com/watch?v=G1539-i-EJw \n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/praznik-povisanje-sv-kriza-o-sveti-kriz-zivljenja-luc/2030-09-14/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/09/09.-14.-Povišanje-sv.-križa1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20300915
DTEND;VALUE=DATE:20300916
DTSTAMP:20260612T044205
CREATED:20200915T070424Z
LAST-MODIFIED:20260504T084310Z
UID:10005356-1915660800-1915747199@portal.pridi.com
SUMMARY:Praznik Žalostne Matere Božje: Mati žalostna je stala...
DESCRIPTION:God Žalostne Matere Božje obhajamo takoj po prazniku Povišanja Sv. Križa. Marija je namreč v trpljenju najtesneje povezana s svojim Sinom\, saj je pod križem postala »kraljica mučencev«. \n  \nO prazniku …\n \nPobožnost in praznik Žalostne Matere Božje ima svoj svetopisemski temelj v Simeonovi prerokbi Mariji v Lukovem evangeliju: »In tvojo lastno dušo bo presunil meč!« (Lk 2\,35) \nV srednjem veku so o Marijinih žalostih pobožno razmišljali redovniki serviti\, temu pa so počasi sledili tudi drugi kristjani. Praznik Žalostne Matere Božje je uvedel papež Pij VII. leta 1814\, ko se je vrnil iz Napoleonovega jetništva. \nKrščanska pobožnost je v evangelijih opazila sedem trenutkov v Marijinem življenju\, ki so ji prizadeli veliko trpljenja\, »sedem bolečin«: \n\nžalost: Simeonova prerokba Marijine žalosti;\nžalost: Beg svete Družine v Egipt pred krutim Herodom;\nžalost: Dvanajstletni Jezus se »izgubi« v Jeruzalemskem templju;\nžalost: Marijino srečanje z Jezusom na križevem potu;\nžalost: Marijina žalost ob Jezusu\, pribitem na križu;\nžalost: Snemanje mrtvega Jezusa s križa in položitev njej v naročje (pieta);\nžalost: Polaganje Jezusa v grob.\n\n  \nCerkve v Sloveniji\nPri nas so Žalostni Materi Božji posvečene tri župnijske cerkve (v ljubljanski nadškofiji Breznica in Stična\, v novomeški škofiji pa Leskovec pri Krškem) ter 29 podružničnih cerkva in 26 kapel\, kot je razvidno iz spodnje tabele.\n \n  \nPODRUŽNIČNE CERKVE posvečene Žalostni Materi Božji:\n\n\n\n\nŽUPNIJA (škofija)\nNASELJE s cerkvijo\n\n\n1.\nIdrija (škofija KP)\nKalvarija Idrija (++)\n\n\n2.\nKočevska reka (škofija NM)\nZdihovo\n\n\n3.\nKresnice (nadškofija LJ)\nKresniške Poljane\n\n\n4.\nMetlika (škofija NM)\nTri fare\n\n\n5.\nMiren (škofija KP)\nGrad\n\n\n6.\nMokronog (škofija NM)\nŽalostna gora\n\n\n7.\nMozelj (škofija NM)\nZdihovo\n\n\n8.\nNovo mesto – Sv. Lenart (škofija NM)\nVeliki Slatnik (++)\n\n\n9.\nPodgraje (škofija KP)\nZabiče\n\n\n10.\nPodsreda (škofija CE)\nStare gore\n\n\n11.\nPodzemelj (škofija NM)\nKlošter (++)\n\n\n12.\nPoljane nad Škofjo Loko (nadškofija LJ)\nBukov vrh\n\n\n13.\nPreserje (nadškofija LJ)\nPrevalje\n\n\n14.\nRadeče (nadškofija LJ)\nŽebnik\n\n\n15.\nSenožeče (škofija KP)\nDolenja vas\n\n\n16.\nSlovenska Bistrica (nadškofija MB)\nSlovenska Bistrica\n\n\n17.\nSodražica (nadškofija LJ)\nStrmica\n\n\n18.\nSredišče ob Dravi (nadškofija MB)\nSredišče ob Dravi\n\n\n19.\nStudeno (škofija KP)\nPredjama (++)\n\n\n20.\nSv. Križ – Podbočje (škofija NM)\nBušeča vas\n\n\n21.\nSv. Marjeta ob Pesnici (nadškofija MB)\nVosek\n\n\n22.\nSv. Miklavž pri Ormožu (nadškofija MB)\nJeruzalem\n\n\n23.\nSv. Trojica Podlehnik (nadškofija MB)\nStanošina\n\n\n24.\nŠentjanž (škofija NM)\nLeskovec\n\n\n25.\nŠkofja Loka (nadškofija LJ)\nLontrg\n\n\n26.\nTrebnje (škofija NM)\nVinigorica\n\n\n27.\nVače (nadškofija LJ)\nVače (++)\n\n\n28.\nVišnja gora (nadškofija LJ)\nDedni dol\n\n\n29.\nZagorje (škofija KP)\nDrskovče\n\n\n\nKAPELE:\n\n\n\n1.\nBanja Loka (škofija NM)\nGora pri Ravnah\n\n\n2.\nBrdo (nadškofija LJ)\nBrdo\n\n\n3.\nČatež ob Savi (škofija NM)\nSobenja vas\n\n\n4.\nČrnomelj (škofija NM)\nČrnomelj\n\n\n5.\nDekani (škofija KP)\nDekani (++)\n\n\n6.\nDolenci (škofija MS)\nBudinci\n\n\n7.\nGoriče (nadškofija LJ)\nGolnik\n\n\n8.\nKostanjevica na Krki (škofija NM)\nGorjanci\n\n\n9.\nKriževci pri Ljutomeru (škofija MS)\nGrlava\n\n\n10.\nMala nedelja (škofija MS)\nMala nedelja (++)\n\n\n11.\nMoravče (nadškofija LJ)\nHribce\n\n\n12.\nNovo mesto – Kapitelj (škofija NM)\nLočna (++)\n\n\n13.\nPišece (škofija CE)\nPišece\n\n\n14.\nPolhov Gradec (nadškofija LJ)\nKalvarija\n\n\n15.\nPoljane nad Škofjo Loko (nadškofija LJ)\nBrezje\n\n\n16.\nPtuj – Sv. Peter in Pavel (nadškofija MB)\nRogoznica (++)\n\n\n17.\nRadovljica (nadškofija LJ)\nRadovljica – župnišče\n\n\n18.\nRibnica (nadškofija LJ)\nOtavice\n\n\n19.\nRibnica (nadškofija LJ)\nŽlebič\n\n\n20.\nSrednja vas v Bohinju (nadškofija LJ)\nUkanc (++)\n\n\n21.\nStari trg pri Ložu (nadškofija LJ)\nDolenje Poljane\n\n\n22.\nSv. Trojica v Slov. goricah (nadškofija MB)\nGornje Verjane\n\n\n23.\nŠentrupert (škofija NM)\nŠentrupert\n\n\n24.\nŠt. Ilj v Slovenskih goricah (nadškofija MB)\nŠtrihovec\n\n\n25.\nToplice (škofija NM)\nPleš\n\n\n26.\nToplice (škofija NM)\nDolenjske Toplice (++)\n\n\n\n  \nGradiva:\n \n\nŽalostna Mati Božja (v hr.) – 2:49 min: https://www.youtube.com/watch?v=dg0sQcxaK_8\n\n  \n \n\nPESEM Stabat Mater Dolorosa (v lat.) – 5:23)\n\n  \n \n\nPESEM Mati žalostna je stala (v slov.) – 3:32 min: https://www.youtube.com/watch?v=SfaNe-ZvDZM\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/praznik-zalostna-mati-bozja-mati-zalostna-je-stala/2030-09-15/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/09/09.-15.-Žalostna-Mati-Božja1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20300917
DTEND;VALUE=DATE:20300918
DTSTAMP:20260612T044205
CREATED:20200917T073833Z
LAST-MODIFIED:20260504T095003Z
UID:10005379-1915833600-1915919999@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Robert Bellarmino: Zavetnik katehistov\, katehumenov\, pisec bestsellerjev
DESCRIPTION:Sv. Robert Bellarmino je »pisec teoloških bestsellerjev 16. in 17. stoletja«. Že samo dejstvo\, da je njegov Mali katekizem za ljudstvo dosegel 400 izdaj in bil preveden v 60 jezikov (tudi v slovenščino)\, nas osupne in upraviči njegov naziv cerkvenega učitelja. \n  \nIz življenja …\nSv. Robert Bellarmino se je rodil leta 1542 v družini z dvanajstimi otroki v kraju Montepulciano v Italiji. Njegova pobožna mati je bila sestra papež Marcela II.\, ki si je želela\, da bi se jezuitom pridružilo vseh pet njenih sinov. Njene sanje je uresničil tretji sin po vrsti sv. Robert\, ki je k jezuitom vstopil leta 1560. \nPridno se je posvečal učenju in bil leta 1570 posvečen v duhovnika. Bil je odličen govornik in dober v pisanju. Papež Gregor XIII. ga je poklical v Rim za profesorja na Collegium Romanum (današnji Gregoriani). Iz njegovih predavanj je nastalo njegovo najbolj znano delo Razprave o spornih vprašanjih krščanske vere proti heretikom našega časa ali na kratko Controversiae. V štirih zvezkih tega obsežnega dela je sv. Robert Bellarmino sistematično analiziral vsa vprašanja\, ki jih je sprožil protestantizem. Z njim ni samo branil katoliške vere\, pač pa spreobrnil tudi mnogo protestantov. Delo je pisano brez žalitev in posmehovanja\, dialoško\, danes bi rekli ekumensko. Nekaterim v Katoliški Cerkvi se je to zdelo preveč spravljivo\, premalo ostro\, zato so Controversiae za kratek čas prišle na seznam prepovedanih knjig. \nSv. Robert je bil imenovan za kardinala. Po smrti papeža Klemena VIII. je bil celo v najožjem izboru za papeža\, a ni bil izvoljen. Novemu papežu Pavlu V. je postal najdragocenejši teološki svetovalec. Bil je tako ugleden\, spoštovan in svet\, da je s svojimi modrimi mnenji pogosto spreminjal poglede vseh preostalih kardinalov. Vse do svoje smrti\, 17. septembra 1621 je delal v različnih visokih službah papeške kurije. \nNa lastno željo je pokopan poleg sv. Alojzija Gonzage v cerkvi sv. Ignacija v Rimu. \n  \nZavetnik\nSv. Robert Bellarmino je zavetnik odvetnikov\, katehistov\, katehumenov. \n  \nUpodobitve\nUmetniki ga upodabljajo v jezuitski in kardinalski obleki s križem in knjigo. \n\nGradiva:\n\nDuhovne misli Benedikta XVI. za god sv. Roberta Bellarmina.html\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-robert-bellarmino-zavetnik-katehistov-katehumenov/2030-09-17/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/09/09.-17.-Robert-Bellarmino1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20300918
DTEND;VALUE=DATE:20300919
DTSTAMP:20260612T044205
CREATED:20210728T100018Z
LAST-MODIFIED:20260504T094545Z
UID:10005373-1915920000-1916006399@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Jožef Kupertinski: Leteči svetnik
DESCRIPTION:Ko je leta 1663 v Osimu umrl minorit Jožef Kupertinski\, je bilo njegovo ime znano že po vsej Evropi. Sodobniki so ga prepoznani kot dobrega spovednika\, velikega spokornika in molilca ter ponižnega meniha. Najbolj pa je bil znan po svojih izrednih darovih\, kot je dar lebdenja\, in zaradi česar so ga imenovali »leteči svetnik«. Je zavetnik letenja\, letalstva.\n \n\nIz življenja …\nJožef Marija Desa se je rodil 17. junija 1603 na jugu Italije\, v Copertinu\, kot najmlajši otrok. Otroštvo je preživel v revščini. Šolo je moral zaradi bolezni večkrat prekiniti. Zelo si je želel postati duhovnik\, a so ga številni samostani zavrnili kot neprimernega\, dokler ga leta 1626 končno niso sprejeli minoriti v samostanu della Grotella. Kljub velikemu trudi\, je težko napredoval na duhovniški poti in leta 1628 prejel duhovniško posvečenje. \nIn zdaj so se na zunaj začeli kazati njegovi mistični darovi (zamaknjenja\, dar čudežev in prerokovanja\, videnja\, videl je ljudem v srce in vest)\, ki so mu hitro prinesli slavo\, a tudi številne križe. Sam si je prizadeval ostati ponižen in se veliko pokoril. Živel je zelo ubožno\, v celici brez pohištva\, spal na odeji na podu. \nZaradi ekstaze in lebdenja je vzbudil sum\, da je prevarant. O njem je leta 1638 razpravljala inkvizicijska komisija v Neaplju in Rimu\, a ga niso mogli spoznati za krivega. Čudež se je ponovil v kapeli samostana sv. Gregorja pred inkvizicijskimi sodniki. Tudi oni so ga videli\, kako v zanosu lebdi v zraku. \nPredstojniki so ga poslali v Assisi\, kjer je ostal 14 let\, kjer je še naprej imel tiste izredne milosti. Ljudje so še naprej stalno prihajali k njemu\, tudi duhovniki in prelati\, ki so se mu priporočali in ga prosili za nasvet. Zadnja leta svojega življenja je svetnik preživel v samostanu sv. Frančiška v Osimu pri Anconi v Italiji. Umrl je 18. septembra 1663. Za blaženega je bil razglašen leta 1753\, za svetnika pa leta 1767. \n  \nZavetnik\n Je zavetnik letenja\, letalstva in vesoljcev. Priporočajo se mu dijaki in študentje\, zlasti tisti\, ki opravljajo izpite\, za srečo pri izpitih. \n  \nUpodobitve\nUmetniki sv. Jožefa Kupertinskega najpogosteje upodabljajo v minoritskem habitu\, največkrat kako lebdi v zraku ali leti. Ponekod ima upodobljen celo peruti. \n  \nGradiva:\n \n\nSv. Jožef Kupertinski (v hr.) – 2:42 min: https://www.youtube.com/watch?v=yI6AllA-HZc\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-jozef-kupertinski-leteci-svetnik/2030-09-18/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2021/07/Sv.-Jozef-Kupetinski-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20300919
DTEND;VALUE=DATE:20300920
DTSTAMP:20260612T044205
CREATED:20210729T132633Z
LAST-MODIFIED:20260504T091318Z
UID:10005367-1916006400-1916092799@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Januarij: "Čudež sv. Januarija"
DESCRIPTION:Sv. Januarij je zavetnik mesta Neapelj in čudodelnik. Znan je predvsem po »čudežu sv. Januarija«. \n  \nIz življenja …\nSv. Januarij se je rodil v Neaplju ali v Beneventu v Italiji ugledni plemiški družini. Živel je na prehodu iz 3. v 4. stoletje. Bil je škof v Neaplju (nekateri viri navajajo Benevent). \nOdločno je nasprotoval arijskemu krivoverstvu in bil zaradi tega napaden in preganjan. Mučeništvo je prestal v času Dioklecijana 19. septembra 305. \nStaro izročilo pravi\, da je med njegovim mučenjem eni od žena uspelo ujeti nekaj njegove krvi v posodo. To kri hranijo v katedrali v Neaplju in se vsako leto ob svetnikovih obletnicah (1. maja\, 19. septembra in 16. decembra) za nekaj časa utekočini\, nato pa se spet strdi. Ta »čudež sv. Januarija« je do danes nepojasnjen. Med Neapeljčani velja prepričanje\, da zanje ne bi bilo dobro\, če se kri v steklenih posodicah ne bi utekočinila. Če se čudež zgodi z zamudo ali pa se sploh ne\, je to znamenje za preplah. \n  \nZavetnik\nJe zavetnik Neaplja\, proti vulkanskim izbruhom. \n  \nUpodobitve\nUmetniki sv. Januarija najpogosteje upodabljajo kot škofa z mečem\, obdanega z zvermi\, stoječega sredi plamenov. Nad evangelijem ima v levici običajno steklenički s krvjo\, v desnici pa drži škofovsko palico. \n  \nGradiva:\n \n\n\n\nSv. Januarij (v hr.) – 1:51 min: https://www.youtube.com/watch?v=IKkrjoQ2-s8\n\n\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-januarij-cudez-sv-januarija/2030-09-19/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2021/07/Sv.-Januarij-cudez.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20300920
DTEND;VALUE=DATE:20300921
DTSTAMP:20260612T044205
CREATED:20210903T102714Z
LAST-MODIFIED:20260504T101632Z
UID:10005391-1916092800-1916179199@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Andrej Kim Taegon in drugi: Korejski mučenci
DESCRIPTION:Sv. Andrej Kim Taegon in Pavel Chong sta korejska mučenca. Krščansko se je prek Kitajske širilo v Korejo\, zlasti v 19. stoletju in pozneje. \n  \nO korejskih mučencih …\nTako kot v drugih deželah je bilo tudi v Koreji mnogo nasprotovanja\, preganjanja in mučenja zaradi krščanske vere. V Koreji je preganjanje potekalo v več časovnih obdobjih\, zlasti pa med leti 1839-1846 in 1866-1867. Mučenci so bili misijonarji\, ki so prihajali iz evropskih dežel\, pa tudi domači verniki in duhovniki. \nPapež Janez Pavel II. je leta 1984 razglasil za svete okoli sto mučencev\, ki so v Koreji neustrašno pričali za krščansko vero\, na čelu katerih sta duhovnik Andrej Kim Taegon in katehist Pavel Chong. Med njimi so trije škofje\, osem duhovnikov\, ostali pa so laiki (ne-poročeni\, mladi\, stari\, dečki). \n  \nGradiva:\n \nSv. Andrej Kim Taegorn (v hr.) – 2:48 min: https://www.youtube.com/watch?v=jLdJdt3cMg4 \n  \n \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-andrej-kim-taegon-in-drugi-korejski-mucenci/2030-09-20/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2021/09/20.-september-1a.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20300921
DTEND;VALUE=DATE:20300922
DTSTAMP:20260612T044205
CREATED:20210726T110824Z
LAST-MODIFIED:20260504T095547Z
UID:10005385-1916179200-1916265599@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Matej: Apostol in evangelist
DESCRIPTION:Sv. Matej je napisal Matejev evangelij\, v katerem poudarja\, da je Jezus Kristus Davidov\, Abrahamov sin\, in predvsem\, da je dopolnil Staro zavezo. Matejev evangelij je med evangeliji najdaljši; obsega 28 poglavij. \nČe je sv. Matevž vedren\, prijetna bo jesen. \n\nIz življenja …\nSv. Matej se je rodil v 1. stoletju v Galileji. Samega sebe imenuje Matej\, evangelist Marko pa ga imenuje Levi\, Alfejev sin. Bil je carinik\, Jud v službi rimskih okupatorjev. Takšne ljudi je narod sovražil. In prav takega carinika Jezus pokliče za apostola\, verjetno je na njem odkril tudi pozitivne lastnosti. Poklical ga je: »Hodi za menoj« in Matej je vstal in šel za njim. Jezus ga je navznoter ganil z nevidnim sunkom svoje milosti. \nMed Jezusovimi učenci je Matej veljal za bolj izobraženega; kot cestninar je bil gotovo vešč branja in pisanja\, pa tudi Stara zaveza mu ni bila tuja\, saj se je pogosto skliceval nanjo. \nNapisal je evangelij\, izročilo pravi da v Judeji in to v hebrejščini (aramejščini)\, ki je bil nato preveden v grščino. \nPotem ko je zapustil Palestino\, naj bi šel oznanjat evangelij v Etiopijo\, kjer naj bi pretrpel mučeniško smrt. Njegove relikvije hranijo v Salernu na jugozahodu italijanskega “škornja”. \n  \nZavetnik\nSv. Matej je zavetnik knjigovodij\, finančnih in bančnih uslužbencev\, carinikov\, priprošnjik proti alkoholizmu. \n  \nUpodobitve\nUmetniki sv. Mateja najpogosteje upodabljajo z angelom oz. otrokom (Sinom človekovim) ob sebi\, pogosto ima ob sebi zvitek ali knjigo. Upodobljen je kot starejši človek z dolgo brado. Njegovi drugi atributi so še: mošnjiček\, sekira\, meč\, plačilna miza. \n  \nGradiva:\n \nSv. Matej (v hr.) – 4:18 min: https://www.youtube.com/watch?v=6JXcV7JhqQ8 \n  \n \nSv. Matej (v ang.) – 2:10 min: https://www.youtube.com/watch?v=2A1bNBUpiKc \n  \n \nZgodba o sv. Mateju (v ang.) – 16:01 min: https://www.youtube.com/watch?v=RbPecmTJ-k8 \n  \nPoklic\, navdihnjenje in mučeništvo sv. Mateja\nKadarkoli pridem v Rim vedno pohitim v cerkev svetega Ludvika Francoskega in stopim po cerkvi do kapele\, ki se nahaja desno od glavnega oltarja. Ustavim se\, če ni več poletje\, vržem kovanec za 100 lir v avtomat\, da se prižgo luči in opazujem – bogve katerikrat – svetega Mateja\, ki ga je naslikal slikar Caravaggio. \nNa levi steni je predstavljen poklic svetega Mateja. Cariniki ostrih obrazov sedijo za mizo – med njimi je deček\, ki bo imel nekoč prav tako neusmiljen obraz – s pohlepnimi očmi preštevajo denar. Na vratih se je v senci pojavil človek\, ki je stegnil svojo dolgo roko. Eden izmed carinikov je dvignil glavo. Njegove oči so se srečale z neznancem na pragu in z njegovo dolgo iztegnjeno roko. Ne da bi umaknil pogled s Skrivnostnega\, je Matej pokazal nase in brez besed vprašal: »Ali jaz?« \nJezus je prišel v skrivališče bančnikov\, si med njimi enega izbral in ga poklical. Ni šel v tempelj\, kjer so bili dostojanstveniki in pismouki; njegovo oko se ni ustavilo na farizeju\, ki se je do malenkosti držal božjega zakona in preziral carinike\, ki niso bili tako tenkovestni. Jezus je iztegnil svojo roko iz polmraka k Mateju\, ki ni sovražil denarja\, ki je znal krasti in goljufati; ki je imel rad to\, kar se vidi in otipa in se ni prav nič zanimal za neminljivo. Ali jaz? Jezus je v zgodovini nadaljeval s tako prakso. Poklical je tiste\, ki so najmanj pričakovali; išče take\, ki zijajo od začudenja\, ko zagledajo njegovo roko\, ki prihaja iz mraka in se sprašujejo: »Ali jaz?« Gre mimo tistih\, ki se imajo za bolj poklicane\, bolj vredne in bolj pripravljene. Ali jaz? \nNa oltarju kapele je nesmrtni Caravaggio naslikal navdihnjenje svetega Mateja. To navdihnjenje je prišlo nepričakovano. Ni uspel niti sesti na stol\, le z eno nogo se je nekako usedel. Stol je v takem položaju\, da bo vsak trenutek padel\, ena noga je v zraku. Mateja pa to ne zanima\, ves se je predal angelu\, ki mu govori besede\, on pa si jih beleži s točnostjo bančnika in neposrednostjo cestninarja. Človeka\, ki ga je Jezus poklical in ki se je odločil\, da bo šel za njim in njegovim naukom\, je presenetilo navdihnjenje. Prišlo je v takem trenutku\, ki ga je lahko najmanj pričakoval in ni uspel niti sesti; sili ga\, da si to zapiše\, ne s peresom in črnilom\, ampak z delom in trudom\, ne na papirus\, ampak v knjigo življenja. Tako hitro\, tako nenadoma in tako nevarno. Če se stol premakne\, bo padel. \nNa desni strani je večni Caravaggio predstavil mučeništvo svetega Mateja. Apostol umira na tleh pod udarci\, obkrožen je z mišičastimi ljudmi; ali ni med nasilniki tudi deček z nežnim obrazom\, ki je bil v skrivališču takrat\, ko je Učenik poklical Mateja? Angel prihaja\, da bi Mateju izročil palmo mučeništva – palmo zmage. To je usoda\, ki doleti tistega\, ki je šel za dolgo iztegnjeno roko\, ki je vabila iz teme\, iz Skrivnosti; vržen je bil na tla zaradi svoje telesne slabosti in zaradi hudobije drugih. Toda palma nikoli ne ovene. \nKadarkoli pridem v Rim – to ni tako malokrat – pohitim v cerkev svetega Ludvika Francoskega in gledam – moj Bog\, kdove katerikrat – poklic\, navdihnjenje in mučeništvo svetega Mateja na Caraggiovem platnu. Ko boste prišli v Rim – prej ali slej – pojdite k svetemu Ludviku Francoskemu … Ali jaz? \nPovzeto po Ivanu Golubu in oblikovano v PPS Božji klic sv. Mateja \n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-matej-apostol-in-evangelist/2030-09-21/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2021/07/Poklicanje-sv.-Mateja-Carravagio-1-.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20300922
DTEND;VALUE=DATE:20300923
DTSTAMP:20260612T044205
CREATED:20200922T053600Z
LAST-MODIFIED:20260504T101754Z
UID:10005396-1916265600-1916351999@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Mavricij: Prvi temnopolti svetnik?
DESCRIPTION:Sv. Mavricija častijo predvsem na nemškem in francoskem jezikovnem področju; tam veliko otrok nosi njegovo ime. V Sloveniji so mu posvečene tri cerkve. \n  \nIz življenja …\nSv. Mavricij se je rodil okoli leta 250 po vsej verjetnosti na teritoriju današnjega Sudana\, kjer se je krščanstvo zgodaj ukoreninilo. Po izročilu je bil sv. Mavricij rimski poveljnik 6600 članske Tebajske legije\, ki je bila večinoma krščanska. Tebajska je imenovana zato\, ker so bili njeni vojaki večinoma iz pokrajine Tebaide v Gornjem Egiptu. Mavricij je skrbel za njihovo telesno in duhovno formacijo. \nMavricijevi legionarji so bili leta 285 poslani čez Alpe na ozemlje današnje Švice z nalogo\, da nekje naredijo red in ustavijo vzpon krščanstva. Ker so zavrnili ukaz cesarja Maksimijana v zvezi s pobijanjem nedolžnih ljudi in darovanjem malikom\, jih je leta 286 dal surovi in kruti cesar vse poklati na kraju\, kjer je danes mesto in opatija St. Maurice (St. Moritz) ob reki Rhoni v Švici. \n  \nUpodobitve\nUmetniki sv. Mavricija najpogosteje upodabljajo kot rimskega poveljnika ali viteza s kopjem in zastavo\, od leta 1250 tudi kot temnopoltega Mavra. Mavricij je bil namreč po vsej verjetnosti črnec\, kajti njegovo ime v latinščini pomeni Maver oz. zamorec (črnec) – v starem veku se je severozahodna Afrika imenovala Mavretanija. \n  \nZavetnik\nSv. Mavricij je zavetnik vojakov\, orožarjev\, konj\, trgovcev\, vinske trte\, barvarjev\, stekloslikarjev\, izdelovalcev klobukov idr. poklicev; je priprošnjik v bojih\, proti protinu in obsedenosti. \n  \nCerkve v Sloveniji\nPri nas sta sv. Mavriciju posvečeni dve župnijski cerkvi\, in sicer v župniji Jurklošter (celjska škofija) in Šmarca – Duplica (ljubljanska nadškofija) ter ena podružnična cerkev v župniji Dobrnič (kraj Šmaver Rdeči Kal). \n  \nGradivo:\n \n\nSv. Mavricij – Prvi temnopolti svetnik (v ang.)  – 14:40 min\n\n  \n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-mavricij-prvi-temnopolti-svetnik/2030-09-22/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/09/09.-22.-Sv.-Mavricij1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20300923
DTEND;VALUE=DATE:20300924
DTSTAMP:20260612T044205
CREATED:20200923T044222Z
LAST-MODIFIED:20260504T095807Z
UID:10005386-1916352000-1916438399@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti pater Pij: Stigmatik našega časa
DESCRIPTION:Vrsto let so se množice romarjev zbirale pri samostanu v italijanskem kraju San Giovanni Rotondo\, da bi videle duhovnika s stigmami. Kjerkoli Italijani živijo in delajo\, je zagotovo podoba p. Pija iz Pietrelcine. \nVsako leto njegov grob obišče okrog 7 milijonov ljudi\, to je dvakrat več kot Lurd. \n  \nIz življenja …\nSv. Pij se je rodil 25. maja 1887 kot drugi od osmih otrok v kmečki družini v Pietrelcini v Italiji. Že naslednji dan je bil krščen in dobil ime Frančišek (Francesco). Zgodaj so opazili\, da je veliko molil\, malo spal in iskal tišino. \nPri šestnajstih letih je vstopil h kapucinom in prevzel redovno ime Pij. Doma so bili vsi srečni. Leta 1910 je postal duhovnik. Do leta 1915 je služil kot kaplan v svojem kraju in iz zdravstvenih razlogov bival pri svojih starših. Leta 1916 so ga poslali v samostan San Giovanni Rotondo\, kjer je ostal do svoje smrti. Na mestu\, kjer je bila od leta 1910 opazna pordelost kože\, so se 20. septembra 1918 pojavile stigme – krvave rane na rokah in drugih mestih Kristusovih ran – ki so bile vidne vse do njegove smrti. Kljub temu\, da jih je skušal prikriti z rokavicami\, je p. Pij hitro zaslovel. V samostan so prihajali ljudje od daleč\, da bi bili pri njegovi sv. maši in spovedi\, da bi dobili njegov nasvet in tolažbo. Poleg drugih nadnaravnih sposobnosti je imel namreč tudi dar branja v dušah. Sredi tolikšnega občudovanja\, pa si je sam želel biti samo ubogi brat\, ki moli. Celi dan in velik del noči je preživel v pogovoru z Bogom. Ljubezen do bližnjega je v celoti izkazal tako\, da je več kot petdeset let sprejemal velike množice ljudi\, ki so se obračali nanj za spoved\, nasvet in tolažbo. »Nadlegovali« so ga povsod: v cerkvi\, zakristiji\, samostanu. A on ni nikogar zavrnil. Obujal jim je vero\, delil milost in prinašal luč. P. Pij je imel dar bilokacije\, torej je lahko bil hkrati na različnih krajih\, med drugim pa je Karlu Wojtyli napovedal izvolitev za papeža in poskus atentata leta 1981. \nHkrati pa je naraščal tudi skepticizem s strani njegovega reda in Vatikana. Leta 1922 so njegovo pastoralno delovanje omejili. To je bil hud udarec za p. Pija. Vernike pa to ni zanimalo. K njemu je prihajalo vedno več romarjev\, ki so jih organizirale v lastni režiji molitvene skupine\, p. Pij pa je nanje polagal roke. Zlasti v revnih\, trpečih in bolnih je videl Kristusovo podobo in se jim posebej daroval. Dolga leta je bolečine v ranah prenašal z osupljivo mirnostjo. Od leta 1940 je s pomočjo številnih donacij zgradil eno največjih klinik v Italiji\, ki se je odprla leta 1956. \nKo je leta 1968 umrl\, so ga v prisotnosti 100.000 ljudi pokopali v kripti samostanske cerkve. Za svetnika je bil razglašen leta 2002. \n»Svetost pomeni presegati sebe; pomeni popolno zmago nad vsemi našimi strastmi; pomeni resnično in stalno prezirati sebe in zemeljske stvari\, dokler nimamo rajši uboštva kot bogastva\, ponižanja bolj kot časti\, bolečine bolj kot užitka.« \n\nMolitev sv. patra Pija\nO Jezus\, moj Jezus\, daj mi otroško srce\, čisto in prozorno kakor studenec. \nBožja Mati\, izprosi mi preprosto srce\, ki ne bo preobčutljivo v trpljenju\, \nsrce velikodušno za žrtve\, nežno in sočutno\, \nzvesto in plemenito\, ki ne išče maščevanja za žalitve. \nNapravi blago in ponižno moje srce\, ki ljubi\, ne da bi zahtevalo ljubezen; \nveselo\, da ne pomeni nikomur nič\, da more živeti samo v Srcu tvojega Sina. \nNapravi moje srce veliko\, da ga nobena težava ne potre\, \nnobena nehvaležnost ne zapre\, nobena brezbrižnost ne utrudi; \nsrce\, ki bo trpelo samo za čast Jezusa Kristusa\, \nranjeno od Njegove ljubezni\, katere rana se zaceli samo v nebesih. Amen. \n\nMolimo\nDobri Oče\,  \nna priprošnjo sv. Pija iz Pietrelcine \nvzbudi v meni željo po molitvi in \npopolnem sprejemanju mojega križa. \nAmen. \n\nGradiva:\n \n\nPESEM bratov kapucinov – Pater Pij (3:35 min): https://www.youtube.com/watch?v=K3RcC0XDWAE\n\n  \n \n\nSv. Pij – dokumentarni FILM (v hr.) – 19:18 min: https://www.youtube.com/watch?v=-dOp4ybfRfE\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-p-pij-stigmatik-nasega-casa/2030-09-23/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/09/09.-23.-P.-Pij.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20300924
DTEND;VALUE=DATE:20300925
DTSTAMP:20260612T044206
CREATED:20200923T071631Z
LAST-MODIFIED:20260105T134814Z
UID:10004381-1916438400-1916524799@portal.pridi.com
SUMMARY:Bl. Anton Martin Slomšek: Prvi slovenski blaženi
DESCRIPTION:God bl. Antona Martina Slomška obhajamo 24. septembra. Na nedeljo\, ki je po datumu najbližje njegovemu godu\, pa obhajamo t. i. Slomškovo nedeljo.  \n  \nIz življenja …\n\nBl. Anton Martin Slomšek se je rodil 26. novembra 1800 na Slomu pri Ponikvi kot prvi od osmih otrok v kmečki družini. Mati je na porodu osmega umrla. Na Ponikvi se je odlikoval kot najboljši učenec nedeljske šole\, ki jo je vodil kaplan Jakob Prašnikar. Čeprav naj bi na očetovo željo ostal na kmetiji\, sta mati in Prašnikar dosegla\, da je šolanje nadaljeval. Šolal se je v Celju\, Ljubljani\, Senju in Celovcu\, kjer je stopil v semenišče in bil 8. septembra 1824 posvečen v duhovnika. Ponudbo predstojnikov za doktorski študij je odklonil\, ker mu je bilo pri srcu dušno pastirstvo. \n \nKot kaplan je služboval na Bizeljskem in pri Novi Cerkvi. Od 1829 do 1838 je bil duhovni voditelj bogoslovcev v celovškem bogoslovju\, potem pa šest let župnik v Vuzenici\, kjer je napisal izredno uspeli priročnik za nedeljske šole z naslovom Blaže in Nežica v nedeljski šoli. Leta 1844 je postal kanonik na škofiji v Št. Andražu v Labotski dolini (v današnji Avstriji)\, a se je po dveh letih vrnil v Celje\, kjer je prevzel službi župnika in opata. Slomšek je bil odličen pridigar. Veliko je tudi pisal; tudi pesmi\, od katerih je mnogo ponarodelih. Kot veliki buditelj narodne zavesti je odločno zagovarjal slovenstvo\, vrednost materinega jezika in dolžnost živeli iz duhovnih in narodnih korenin. \nA. M. Slomšek\, Tomaž Perko\n5. julija 1846 je bil v salzburški stolnici posvečen v škofa. V letu 1859 je prenesel sedež škofije iz Št. Andraža na Koroškem v Maribor ter preuredil škofijske meje. Močno si je močno prizadeval za oblikovanje duhovnikov\, z ljudskimi misijoni in knjižicami pa je pri vernikih poglabljal vero. Umrl je 24. septembra 1862 v Mariboru; pokopali so ga na mariborskem mestnem pokopališču\, leta 1941 so njegove posmrtne ostanke prenesli v frančiškansko cerkev\, 1978 pa v stolnico. \nTik pred svojo smrtjo je zapisal: \n»Ko sem postal duhovnik\, sem upal da bom srečen; ko sem postal župnik\, sem začel biti zaskrbljen; in če kot škof premislim svoje dolžnosti\, veliko odgovornost in napore; tedaj se moram tresti…« \n\nPostopek za beatifikacijo\nPostopek je potekal v treh obdobjih. Prvo imenujemo pripravljalno in je trajalo do leta 1925 (63 let)\, sledil je škofijski del postopka v Mariboru. Leta 1962 je bila zbrana dokumentacija posredovana v Rim. Tam se je začel t. i. apostolski del postopka\, ki se je končal 19. septembra 1999\, ko je Antona Martina Slomška za blaženega slovesno razglasil papež Janez Pavel II. v Mariboru. \n \nPostulator \nMsgr. dr. Marjan Turnšek\, zaslužni nadškof \nMolitev za kanonizacijo\nNebeški Oče! \nBlaženi škof Anton Martin Slomšek \nje luč na poti našega krščanskega življenja. \nNaj nas spremlja njegov zgled \nin podpira njegova priprošnja\, \nda bomo v edinosti s teboj \nin med seboj napredovali v veri\, \nupanju in ljubezni in bodo uslišane \nnaše prošnje za njegovo kanonizacijo. \n To prosimo\, po Kristusu našem Gospodu. \nAmen. \n\nPo Slomšku je poimenovanih mnogo ustanov\, krajev in zgradb\nJe glavni zavetnik celjske škofije. V tej škofiji sta mu posvečeni kar dve župniji (Celje – Bl. Anton Martin Slomšek\, Velenje – Bl. Anton Martin Slomšek)\, a obe sta še brez župnijskih cerkva. \nCerkve v Sloveniji: Slomšku so posvečene tri cerkve\, ena župnijska (župnija Maribor – Košaki) in dve podružnični\, in sicer v župniji Sv. Jedrt Nad Laškim (v kraju Rečica) ter v župniji Črensovci (v kraju Gornja Bistrica). Posvečene so mu tudi kapele\, in sicer v župniji Beltinci\, Križevci pri Ljutomeru\, Sv. Duh – Veliki trn\, Maribor – Sv. Janez Krstnik v bogoslovnem semenišču) … \nOd leta 1985 mariborska škofija podeljuje Odličje škofa A. M. Slomška\, od leta 1999 se podeljuje Slomškovo bralno priznanje. Obstoji tudi Slomškova romarska pot. \n\nGradiva:\n \n\nVIDEO pesem Glej že sonce zahaja (A. M. Slomšek) – 4:13 min\n\n  \n\n \n\n\nPESEM o A. M. Slomšku – 3:18 min\n\n  \n\n \n\n\nVIDEO pesem En hribček bom kupil (A. M. Slomšek) – 2:30 min\nKNJIGA Otrok Luči. Zgodovinska povest o Antonu Martinu Slomšku\, F. Hrastelj\, Družina 2005.\nBlaženi Anton Martin Slomšek\, Majda Strašek Januš\, Ognjišče.\n\n\nVeč na spletni strani Nadškofije Maribor >>> \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n\n\n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/bl-anton-martin-slomsek-prvi-slovenski-blazeni/2030-09-24/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/09/09.-24.-bl.-Anton-Martin-Slomšek1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20300926
DTEND;VALUE=DATE:20300927
DTSTAMP:20260612T044206
CREATED:20200924T134633Z
LAST-MODIFIED:20260504T121056Z
UID:10005403-1916611200-1916697599@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Nikolaj iz Flüe: Zavetnik ločenih
DESCRIPTION:Svetega Nikolaja iz Flüe oz. brata Klausa so ljudje častili kot svetnika že za časa njegovega življenja. Zakaj? \n  \nIz življenja …\nSv. Nikolaj iz Flüe se je rodil leta 1417 v premožnejši kmečki družini na gori Flüe v Švici. Že v mladih letih je bil zelo pobožen in je kazal mistične darove. \n  \nPoročil se je z Dorotejo Wyss in imela sta deset otrok. Vedno in povsod je spodbujal mir. Ko je bil vpoklican v vojsko\, je ščitil žene in otroke ter zavzeto varoval in rešil številne samostane in cerkve. Pravijo\, da se je v eni roki boril z mečem\, v drugi pa z rožnim vencem. \nPo mnogih videnjih se je leta 1467 odločil za puščavniško življenje. V dogovoru s svojo ženo in otroci se je umaknil v sotesko Ranft\, kjer je puščavniško živel dvajset let. Jedel ni ničesar\, razen svetega obhajila. \nPri tem »živečem svetniku«\, ki so ga klicali »brat Klaus«\, so iskali nasvet ljudje vseh slojev od blizu in daleč. S svojim političnim vplivom je leta 1481 rešil enotnost švicarske konfederacije\, in zaradi česar velja za glavnega zavetnika Švice. Njegov kip je v poslopju zvezne vlade v Bernu. \nUmrl je v puščavi leta 1487\, star sedemdeset let. \n  \nUpodobitve\nSv. Nikolaja umetniki najpogosteje upodabljajo kot suhega bradatega puščavnika s palico in rožnim vencem. \n  \nZavetnik\nJe zavetnik Švice\, papeške švicarske garde\, v težavah v zakonu\, velikih družin\, ločenih zakoncev. \n  \nGradivo:\n \n\nNikolaj iz Flue – Brat Klaus (v nem.) 35:35 min: https://www.youtube.com/watch?v=iOEdE5DuZm4\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-nikolaj-brat-klaus-zavetnik-locenih/2030-09-26/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/09/09.-25.-Sv.-Nikolaj-iz-F1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20300929
DTEND;VALUE=DATE:20300930
DTSTAMP:20260612T044206
CREATED:20200929T062236Z
LAST-MODIFIED:20251215T102124Z
UID:10004371-1916870400-1916956799@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Mihael\, Gabrijel in Rafael: Nadangeli
DESCRIPTION:Na današnji dan Cerkev se s skupnim praznikom spominjamo vseh treh nadangelov oz. božjih poslancev s posebnimi nalogami\, ki jih omenja Sveto pismo: sv. Mihaela\, Gabrijela in Rafaela.  \nNa ta dan so namreč posvetili rimsko cerkev sv. Mihaela\, katerega praznik je znan že v 5. stoletju. \n  \nMolimo\nO\, vi\, sveti nadangeli\, pridite s svojimi trumami in svojo močjo!  \nPokažite nam\, ljudem\, svojo moč in pomoč\,  \nda se nam srce razvname v Božjo čast in  \nv čast Marijino\, vaše in naše Kraljice. Amen. \n  \nSv. Mihael\nSv. Mihael pomeni »Kdo je kakor Bog?« Nadangel Mihael je v Svetem pismu omenjen petkrat\, najpogosteje v Danielovi knjigi. Še posebno je pomembno besedilo v knjigi Razodetja (Raz 12\,7-9)\, zaradi katerega Mihael velja za vrhovnega angela in kneza nebeške vojske. V Stari zavezi je češčen kot varuh izvoljenega ljudstva\, v Novi zavezi pa kot zavetnik umirajočih\, ki tehta ob smrti duše. \n  \nMolimo\nSveti nadangel Mihael\, brani nas v boju\, \nbodi nam v pomoč zoper zlobnost in \nzalezovanje hudega duha. \nUkroti naj ga Bog\, ponižno zato prosimo. \nIn ti\, vodnik nebeške vojske\, \nsatana in druge hudobne duhove\, \nki hodijo po svetu v pogubo duš\, \nz božjo pomočjo v pekel pahni. \nAmen. \n  \nNastanek te molitve \nPapež Leon XIII. (1903) je imel nekoč po sv. maši videnje\, da satan in njegovi ne bodo dosegli svojega cilja\, in to zaradi molitev\, dobrih del in žrtev. Videl je tudi\, da bo v tem boju za življenje in smrt predvsem igral veliko vlogo nadangel Mihael\, ko bo delil najsilnejšo moč. Ta prikazen je napotila papeža\, da je napisal to molitev k njemu\, ki je bila še v 60-ih letih prejšnjega stoletja predpisana po vsaki sv. maši. Mnogi so jo uporabljali kot eksorcistično molitev za izganjanje hudega duha. Bog nam po njej daje mnogo milosti in veliko zaščito nadangela Mihaela. \n  \nSv. Gabrijel\nGabrijel pomeni »Božja moč«. Tudi on je omenjen v Danielovi knjigi (8\,16-26)\, a njegova najpomembnejša naloga je bila oznanjenje učlovečenja Božjega Sina (Lk 1\,26-38). Potem ko je Zahariji oznanil rojstvo Janeza Krstnika\, je šest mesecev kasneje Mariji oznanil rojstvo Božjega Sina in ji razložil\, kako se bo to zgodilo. \nPapež Pij XII. ga je razglasil za zavetnika telekomunikacij: telegrafa\, telefona\, radia in televizije. \n  \nSv. Rafael – Angel zdravljenja\n \n(Bogoslužni spomin nadangela Rafaela se je sprva obhajalo ločeno\, 24. oktobra\, pozneje pa je bil združen z godom že omenjenih dveh nadangelov in ga obhajamo tudi na današnji dan). \nRafael pomeni »Bog je ozdravil« ali »Božje zdravilo« in je omenjen v Tobitovi knjigi. Ozdravi Tobita in Saro. \nJe zavetnik potnikov. \n  \n  \n  \n\n\n\nCerkve v Sloveniji\nNadangelu Mihaelu je v Sloveniji posvečenih 66 cerkva (27 župnijskih\, 39 podružničnih) in šest kapel\, kot je razvidno iz spodnje tabele. \n  \nŽUPNIJSKE CERKVE posvečene nadangelu Mihaelu:\n\n\n\nŠt.\nŽUPNIJA (Škofija)\n\n\n1.\nBiljana (KP škofija)\n\n\n2.\nBloke (LJ nadškofija)\n\n\n3.\nČatež – Zaplaz (NM škofija)\n\n\n4.\nČrešnjevec (MB nadškofija)\n\n\n5.\nDovje (LJ nadškofija)\n\n\n6.\nGorenje Polje (KP škofija)\n\n\n7.\nGrosuplje (LJ nadškofija)\n\n\n8.\nKamnje (KP škofija)\n\n\n9.\nKobjeglava (KP škofija)\n\n\n10.\nKrkavče (KP škofija)\n\n\n11.\nLjubljana – Barje (LJ nadškofija)\n\n\n12.\nLokev (KP škofija)\n\n\n13.\nMengeš (LJ nadškofija)\n\n\n14.\nNovo mesto – Šmihel (NM škofija)\n\n\n15.\nPilštajn (CE škofija)\n\n\n16.\nPišece (CE škofija)\n\n\n17.\nRadlje ob Dravi (MB nadškofija)\n\n\n18.\nRovte (LJ nadškofija)\n\n\n19.\nSkopo (KP škofija)\n\n\n20.\nŠmihel  (KP škofija)\n\n\n21.\nŠmihel nad Mozirjem (CE škofija)\n\n\n22.\nŠmihel pri Žužemberku (NM škofija)\n\n\n23.\nŠoštanj (CE škofija)\n\n\n24.\nTinjan (KP škofija)\n\n\n25.\nVeržej (MS škofija)\n\n\n26.\nVransko (CE škofija)\n\n\n27.\nŽetale (CE škofija)\n\n\n\n\nPODRUŽNIČNE CERKVE posvečene nadangelu Mihaelu:\n\n\n\nŠt.\nŽUPNIJA (Škofija)\nNASELJE s cerkvijo\n\n\n1.\nBanja Loka (NM škofija)\nBorovec – razvaline?\n\n\n2.\nBatuje (KP škofija)\nSelo (++)\n\n\n3.\nBoštanj (NM škofija)\nKompolje (++)\n\n\n4.\nBučka (NM škofija)\nDolenje Radulje\n\n\n5.\nČatež ob Savi (NM škofija)\nCerina\n\n\n6.\nČrmošnjice (NM škofija)\nNova Gora – razvaline\n\n\n7.\nČrnomelj (NM škofija)\nDesinec (++)\n\n\n8.\nDobovec (LJ nadškofija)\nZavršje\n\n\n9.\nDole pri Litiji (LJ nadškofija)\nVelika Goba (++)\n\n\n10.\nDuplje (LJ nadškofija)\nZgornje Duplje\n\n\n11.\nFram (MB nadškofija)\nFram (++)\n\n\n12.\nGoče (KP škofija)\nErzelj\n\n\n13.\nHinje (NM škofija)\nPolom\n\n\n14.\nHoče (MB nadškofija)\nRazvanje (++)\n\n\n15.\nHorjul (LJ nadškofija)\nSamotorica (++)\n\n\n16.\nHrenovice (KP škofija)\nŠmihel\n\n\n17.\nHrušica (KP škofija)\nMale Loče\n\n\n18.\nIg (LJ nadškofija)\nIška vas\n\n\n19.\nIlirska Bistrica  (KP škofija)\nDolnji Zemon\n\n\n20.\nKranj – Drulovka/Breg (LJ nadškofija)\nDrulovka\n\n\n21.\nLaško (CE škofija)\nŠmihel\n\n\n22.\nLog pod Mangartom (KP škofija)\nStrmec\n\n\n23.\nOsilnica (NM škofija)\nPapeži (++)\n\n\n24.\nPeče (LJ nadškofija)\nPeške Kandrše\n\n\n25.\nPlanina pri Rakeku (LJ nadškofija)\nJakovica\n\n\n26.\nPoljane – Dolenjske Toplice (NM škofija)\nNova gora\n\n\n27.\nRadmirje (CE škofija)\nRadmirje\n\n\n28.\nSemič (NM škofija)\nVavpča vas\n\n\n29.\nSladka gora (CE škofija)\nPod Nunsko goro\n\n\n30.\nSmlednik (LJ nadškofija)\nMoše\n\n\n31.\nSora (LJ nadškofija)\nDol\n\n\n32.\nŠempas (KP škofija)\nŠmihel\n\n\n33.\nŠenčur (LJ nadškofija)\nOlševek (++)\n\n\n34.\nTemnica (KP škofija)\nLipa\n\n\n35.\nTolmin (KP škofija)\nLjubinj\n\n\n36.\nTrebnje (NM škofija)\nDečja vas\n\n\n37.\nVeliki Gaber (LJ nadškofija)\nMali Gaber\n\n\n38.\nVidem – Krško (CE škofija)\nStara vas\n\n\n39.\nVinica (NM škofija)\nDamelj (++)\n\n\n\nKAPELE:\n\n\n\n\n1.\nAnkaran (KP škofija)\nLovran – Čampore (++)\n\n\n2.\nIzola (KP škofija)\nIzola (++)\n\n\n3.\nJarenina (MB nadškofija)\nJarenina (++)\n\n\n4.\nKubed (KP škofija)\nKubed (++)\n\n\n5.\nLibeliče (MB nadškofija)\nLibeliče\n\n\n6.\nSostro (LJ nadškofija)\nSostro (++)\n\n\n\n  \n  \nGradiva:\n \n\nPraznik nadangelov (v ang.) – 1:55 min: https://www.youtube.com/watch?v=nimeh0094yg\n\n  \n \n\nNadangeli sv. Mihael\, Gabrijel in Rafael (v hr.) – 5:04 min: https://www.youtube.com/watch?v=iGTtWKUp4gI\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-mihael-gabriel-in-rafael-nadangeli/2030-09-29/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/09/09.-29.-Nadangeli1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20301001
DTEND;VALUE=DATE:20301002
DTSTAMP:20260612T044206
CREATED:20200930T175847Z
LAST-MODIFIED:20251001T054412Z
UID:10004306-1917043200-1917129599@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveta Terezija Deteta Jezusa: "Mala cvetka" s svetniškimi starši
DESCRIPTION:Sv. Terezija Deteta Jezusa (god 1. oktober) je živela kratko\, skrito in zelo preprosto življenje\, po smrti in objavi njenih spisov pa je postala ena najbolj priljubljenih svetnic. Na smrtni postelji je obljubila\, da bo po smrti trosila vrtnice iz nebes. \nLeta 2015 sta bila za svetnika razglašena tudi njena pobožna starša (god 12. julija). \n  \nIz življenja …\nSv. Terezija Deteta Jezusa se je rodila kot Marija Terezija Frančiška 2. januarja 1873 kot deveti otrok dokaj premožnih zakoncev Ludvika (urar in draguljar) in Zelije Martin (izdelovalka čipk) v francoskem mestu Alençn. \nPo materini smrti se je oče vdovec preselil s svojimi petimi preživelimi hčerami v Lisieux. Kot deklica je v svojem duhovnem življenju čudežno napredovala. Po zgledu svojih starejših sester je želela takoj vstopiti v karmel\, a je morala čakati do šestnajstega leta. Šele tedaj je lahko vstopila v karmeličanski red v Lisieuxu z redovnim imenom svoje vzornice\, sv. Terezije Avilske. \n \n \nSv. Terezija Deteta Jezusa je živela kratko\, a zelo intenzivno in globoko duhovno življenje. Kmalu je ugotovila svoj poklic: na skrivaj moliti in svoje trpljenje žrtvovati za duhovnike\, pozabiti nase in delati majhna dela ljubezni\, ker ni verjela\, da bi lahko opravljala velika dela. \nPrebrala je dela sv. Janeza od Križa\, kar je bilo za mlado karmeličanko dokaj nenavadno\, občudovala je mučeništvo karmeličank iz Compiègne\, ki so bile žrtve francoske revolucije in leta 1894 zase končno našla »malo pot«\, s katero je pokazala\, da je svetost mogoče doseči tudi z opravljanjem vsakodnevnim malih del z veliko ljubezni in ostati majhna pred Bogom. \nPo naročilu predstojnice je začela pisati svoje spomine iz otroških let in razmišljanja. Ti spomini so izšli v knjigi z naslovom Povest duše\, ki je bila prevedena v številne jezike. \nUmrla je 30. septembra 1897 v Lisieuxu v sluhu svetosti\, stara komaj 24 let. Na smrtni postelji je obljubila\, da bo po smrti trosila vrtnice iz nebes – s tem je imela v mislih milosti\, ki jih je hotela iz ljubezni do vseh ljudi izprositi od Boga. \n  \nČeščenje\nNjeno češčenje se je hitro razširilo. Za svetnico je bila razglašena leta 1925\, dve leti kasneje pa imenovana skupaj s sv. Frančiškom Ksaverijem za zavetnico misijonov. Zaradi njenih dragocenih spisov jo je papež sv. Janez Pavel II. leta 1997 razglasil še za cerkveno učiteljico. Nad njenim grobom je zrasla mogočna bazilika\, v katero letno prihaja ogromno število vernikov in je takoj za Lurdom najbolj priljubljen romarski kraj v Franciji. \n  \nUpodabljanje\nUmetniki jo upodabljajo kot ljubko kodrasto deklico ali kot mlado karmeličansko milega obraza in pogleda\, s cvetjem v naročju in križem. \n  \nZavetnica\nJe zavetnica Francije\, karmeličank in misijonov. \n  \nCerkve v Sloveniji\n\nPri nas je Tereziji Deteta Jezusa posvečena župnijska cerkev Kodeljevo v Ljubljani. \n\n\nGradiva:\n\nMISLI Terezije Deteta Jezusa: “Po smrti bom trosila cvetje iz nebes”\n\n  \n\nKARMELIČANKE\, izdane knjige v slov.: http://karmelicanke.rkc.si/karmelski-svetniki/sv-terezija-deteta-jezusa-presvetega-oblicja/\n\n  \n \n\nSv. Terezija Deteta Jezusa (v hr.) – 4:27 min: https://www.youtube.com/watch?v=mcSOzM4FHhQ\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-terezija-deteta-jezusa-mala-cvetka-s-svetniskimi-starsi/2030-10-01/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/09/10.-1.-Mala-cvetka1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20301009
DTEND;VALUE=DATE:20301010
DTSTAMP:20260612T044206
CREATED:20201008T115609Z
LAST-MODIFIED:20260504T063903Z
UID:10004319-1917734400-1917820799@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Janez Henrik Newman: Svetnik\, ki nagovarja srce
DESCRIPTION:»Kakor se sončna ura ravna po SONCU\,  \ntako se hočem tudi jaz ravnati edinole po tebi\, Gospod\,  \nče me le hočeš sprejeti in me voditi.«  \n(J. H. Newman)\n  \nIz življenja …\nSv. Janez Henrik Newman (John Henry Newman) je bil rojen 1801 v Londonu kot najstarejši sin bankirja. Njegov oče je bil član prostozidarske lože\, mati pa kalvinske vere. Janez Henrik je že kot otrok je temeljito prebral Biblijo. Pri 16 letih je pod vplivom anglikanskega teologa Thomasa Scotta doživel svoje »prvo spreobrnjenje«. Po študiju literature\, matematike\, prava in nato še teologije na Oxfordu ter nekaj letih profesure je bil leta 1825 posvečen v duhovnika v anglikanski Cerkvi. Postal je vikar univerzitetne cerkve v Oxfordu. S svojimi poglobljenimi in bogatimi pridigami je nato osem let poučeval in vzgajal svoje poslušalce\, zlasti študente in učitelje. Newman je objavil pridige v seriji knjig\, v katerih se je zavzemal za anglikansko cerkev kot srednjo pot (»via media«) med protestantizmom in Katoliško cerkvijo\, zaradi česar je zaslovel po vsej državi\, a postal sumljiv pri hierarhiji. Želel je prenoviti anglikansko državno Cerkev z vrnitvijo k izvirom. Prenova je kasneje dobila ime oxfordsko gibanje. \n \nLeta 1842 se je Newman umaknil iz javnega življenja in se po treh letih obsežnih študij\, zlasti zgodnjih cerkvenih očetov in svetnikov\, spreobrnil v katoliško vero\, ki je bila takrat v Angliji povezana z družbenim izobčenjem. Zapuščal je Cerkev\, v kateri je bil rojen in krščen in jo je iskreno ljubil. \nZ nekaterimi prijatelji\, ki so tudi postali katoličani\, je odšel v Rim\, kjer je leta 1847 prejel duhovniško posvečenje. \nKo se je vrnil v Anglijo\, je v Birminghamu\, kasneje pa tudi v Londonu\, ustanovil oratorij\, duhovniške skupnosti po vzoru sv. Filipa Nerija. Po letu 1850\, ko je bila Katoliška cerkev v državi ponovno »dovoljena«\, je postal eden najbolj znanih cerkvenih obrazov v Angliji. Štiri leta je bil tudi rektor novoustanovljene katoliške univerze v Dublinu. Newman je učil\, da če smo sprejeli Kristusovo resnico in zastavili svoje življenje zanj\, ne more biti ločenosti med tem\, kar verujemo ter med tem\, kako živimo svoje življenje. \nNeutrudno si je prizadeval dvigniti vero in samozavest katoliških laikov – pogosto gre za irske delavce\, ki v viktorijanski dobi niso bili veliko cenjeni. \nPriznanja je Newman doživel šele na tara leta. Leta 1877 je bil imenovan za prvega častnega profesorja v Oxfordu\, leta 1879 ga je papež Leon XIII. imenoval za kardinala. Njegovo kardinalsko geslo je bilo: Srce govori srcu. Od leta 1886 je njegovo zdravje začelo pešati. \nUmrl je leta 1890 zaradi pljučnice v Birminghamu. \nZa njim je ostalo več kot 80 knjig pridig\, teoloških del\, dva romana in pesmi. \n  \nČeščenje\nPapež Benedikt XVI. ga je leta 2010 razglasil za blaženega\, papež Frančišek pa leta 2019 za svetega. \n  \nGradiva:\n\nSV. JANEZ HENRIK NEWMAN. ŠMARNICE za odrasle\, Bogdan Dolenc – slov.\n\n  \n\nMISLI sv. J. H. Newmana ob POSTNEM ČASU – slov.\n\n  \n\nMISLI sv. J. H. Newmana ob POSTNEM ČASU – slov.\n\n  \n\nKRIŽEV POT sv. J. H. Newmana – slov.\n\n  \n\nMISLI sv. J. H. Newmana pred VNEBOHODOM: Pot k Očetu – slov.\n\n  \n\nMOLITVE za pomoč v trpljenju sv. J. H. Newmana – slov.\n\n  \n \n\nsv. Janez Henrik Newman\, svetnik: https://www.youtube.com/watch?v=inTlXymu70s\n\n  \n \n\nŽivljenje sv. Janeza Henrika Newmana (v ang.): https://www.youtube.com/watch?v=AoChOhQ0Z1E\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-john-henry-newman-svetnik-ki-nagovarja-srce/2030-10-09/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/10/10.-9.-Newman1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20301014
DTEND;VALUE=DATE:20301015
DTSTAMP:20260612T044206
CREATED:20201013T120255Z
LAST-MODIFIED:20251014T110110Z
UID:10004314-1918166400-1918252799@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Kalist I.: »Kalistove katakombe« v Rimu
DESCRIPTION:Sv. Kalist velja za enega najbolj »življenjskih« papežev svoje dobe. Papeževal je pet let (217-222)\, najbolj znan pa je po t. i. »Kalistovih katakombah« v Rimu\, ki jih je upravljal preden je postal papež. \n  \nIz življenja …\nO sv. Kalistu je znano\, da se je rodil kot suženj leta 155 v Rimu. Kot osvobojenec je bil po nedolžnem kaznovan zaradi poneverbe denarja na bičanje in prisilno delo v rudnikih na Sardiniji. Osvobodila ga ugledna Rimljanka Marija z drugimi kristjani. Papež Zefirin\, ki je poznal njegovo nadarjenost in pobožnost\, ga je poklical v Rim in posvetil v diakona. V upravo mu je izročil pokopališče\, danes tako imenovane »Kalistove katakombe« ob stari Apijski cesti. Skrbel je tudi za cerkveno premoženje\, s tem pa za reveže in trpeče kristjane. \nPo smrti papeža Zefirina so ga izvolili za papeža. Kot papež je ostal ponižen\, ohranil pa je velik čut za reveže in zapostavljene. \nHipolit in Teritulijan sta mu zamerila\, ker je bil prizanesljiv do tistih\, ki so odpadli od krščanske vere in se kasneje vrnili vanjo\, kakor tudi do nekaterih krivovercev. Nestrpnost do Kalista se je povečevala\, tako da ga je razjarjena množica vrgla skozi okno hiše\, kjer je z verniki obhajal bogoslužje. Umrl je leta 222 v Rimu. \nNjegove relikvije so kasneje prenesli v danes najstarejšo Marijino cerkev v mestni četrti Trastevere\, ki jo je dal zgraditi on sam; kot prvo cerkev v Rimu\, posvečeno Jezusovi materi Mariji. \n  \nUpodobitev\nUmetniki sv. Kalista upodabljajo kot bradatega papeža z mlinskim kamnom ali vodnjakom\, atributa njegovega domnevnega mučeništva. \n  \nZavetnik\nJe zavetnik grobarjev. \n  \nGradivo:\n\nMISLI sv. papeža Janeza XXIII. o Kalistovih katakombah: prostoru mučencev in upanja\n\n  \n \n\nKalist I.\, papež in mučenec (v hr.) – 2:32 min: https://www.youtube.com/watch?v=T6Vov3XzPE8\n\n  \n \n\nKalistove katakombe (v ang.) – 3:49 min: https://www.youtube.com/watch?v=EZ3IPc1bUuI\n\n  \n \n\nSv. Kalist (v ang.) – 1:37 min: https://www.youtube.com/watch?v=GNBg3GBK4qE\n\n  \n \n\nSv. Kalist (v ang.) – 1:56 min: https://www.youtube.com/watch?v=91g9I1XYJcM\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-kalist-i-kalistove-katakombe-v-rimu/2030-10-14/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/10/10.-14.-Sv.-Kalist1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20301021
DTEND;VALUE=DATE:20301022
DTSTAMP:20260612T044206
CREATED:20201019T164359Z
LAST-MODIFIED:20251030T061849Z
UID:10004316-1918771200-1918857599@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveta Uršula in tovarišice: Za dober zakon
DESCRIPTION:“Če je na sv. Uršule dan lepo\, bo lepa jesen in si bo tudi lenuh pripravil dovolj stelje”\, pravi vremenski pregovor. \n  \nIz življenja …\nRedko katera svetnica si je kot sv. Uršula pridobila toliko priljubljenosti in spoštovanja\, čeprav o njej dejansko ni znano skoraj nič. O obstoju te svetnice priča napis iz 4. ali 5. stoletja\, najdenem v Kölnu\, ki omenja mučeništvo Uršule in njenih tovarišic devic (na tem kraju je bila pozneje postavljena cerkev) in več različic čudovitih legend o njenem mučeništvu. \nPo eni izmed različici je bila Uršula hči krščanskega kralja v Bretaniji (današnji Franciji) v 5. stoletju. Bila je izjemno lepa in vsestransko nadarjena. Nadlegovali so jo snubci\, ona pa je vse zavrnila. Tako je bilo vse dokler je ni za svojega sina  zaprosil za roko sam angleški kralj Agripa. Uršula je tedaj dobro premislila\, kako zavrniti kralja? Zato si je za svoje soglasje izmislila tri »nemogoče« pogoje: prvič\, da ji pošlje deset najlepših devic kot spremljevalke\, vsaka od njih pa mora imeti tisoč svojih služabnic ter brodovje za vse; drugič\, da njej in njenim spremljevalkam tri leta pred poroko omogoči potovanja in romanja v velika svetišča; in tretjič\, da se princ in ves njegov dvor spreobrnejo v krščanstvo\, ker se ne bo poročila s poganom. \nPričakovala je hitro angleško opustitev poroke\, a njena modrost\, lepota in odločnost so mladega snubca tako očarali\, da se je strinjal z vsemi tremi pogoji. In tako se je zbralo 11.000 devic (verjetno jih je bilo le 11) – Uršulinih spremljevalk za romanje v Rim. \nNa poti nazaj so jih blizu Kölna napadli Huni in pobili vse\, razen Uršule. Z njo\, kot s kraljevo hčerjo\, se je želel poročiti vodja Hunov. Ko ga je odločno zavrnila\, ji je v srce izstrelil tri puščice. Po njeni smrti je z neba prišla vojska 11.000 angelov in pregnala Hune iz mesta. Prebivalci Kölna pa so jo slovesno pokopali in svoje mesto postavili pod zavetništvo sv. Uršule in njenih tovarišic. \n  \nAli ste vedeli?\nV srednjem veku so nastale številne bratovščine sv. Uršule\, katere člani so bili celo škofje in kralji\, ki so se ji priporočali kot priprošnjici za srečno smrt in prehod v večnost. V 16. stoletju pa je sv. Angela Merici ustanovila redovno družbo uršulinke\, za zavetnico katerih je izbrala sv. Uršulo\, zavetnico učiteljskega poklica\, šol in izobraževanja. Krištof Kolumb je nove otoke\, ki jih je odkril leta 1493\, v čast sv. Uršuli in njenim tovarišicam poimenoval Deviški otroki. \n  \nUpodobitev\nUmetniki sv. Uršulo najpogosteje upodabljajo kot princeso s krono\, puščico\, palmo\, golobom ali zastavo s križem\, z ladjo; včasih kot zavetnico s plaščem\, pod katerim ščiti svoje spremljevalke. \n  \nZavetnica\nJe zavetnica Kölna\, učiteljic in vzgojiteljic\, mladine\, bolnih otrok\, trgovcev s tkaninami; priporočajo se ji za dobro poroko in dober zakon ter srečno zadnjo uro. \n  \nCerkve v Sloveniji\nSv. Uršuli je pri nas posvečenih 12 cerkva\, kot je razvidno iz spodnjih tabel. \n\nŽUPNIJSKA CERKEV posvečena sv. Uršuli:\n\n\n\nŠt.\nŽUPNIJA (Škofija)\n\n\n1.\nJagršče (KP škofija)\n\n\n\nPODRUŽNIČNE CERKVE posvečene sv. Uršuli:\n\n\n\nŠt.\nŽUPNIJA (Škofija)\nNASELJE s cerkvijo\n\n\n1.\nKranj – Šmartin (LJ nadškofija)\nSrednje Bitnje\n\n\n2.\nMirna peč (NM škofija)\nGolobinjek\n\n\n3.\nPolhov gradec (LJ nadškofija)\nSetnica\n\n\n4.\nPoljane – Dolenjske Toplice (NM škofija)\nMali Rigelj\n\n\n5.\nStara Cerkev (NM škofija) – porušena\nStari Breg\n\n\n6.\nStara Loka (LJ nadškofija)\nPevno\n\n\n7.\nŠentjurij – Podkum (LJ nadškofija)\nBorovak\n\n\n8.\nŠkofljica (LJ nadškofija)\nLanišče\n\n\n9.\nDramlje (CE škofija)\nŠedina\n\n\n10.\nStari trg pri Slovenj Gradcu (MB nadškofija)\nUršlja gora\n\n\n11.\nSv. Martin na Pohorju (MB nadškofija)\nBojtina\n\n\n12.\nŠt. Janž na Dravskem polju – Starše (MB nadškofija)\nPrepolje\n\n\n\nKAPELA: \n\n\n\n\n1.\nSv. Danijel nad Prevaljami (MB nadškofija)\nŠentane\n\n\n\n\nGradiva:\n \n\nSv. Uršula (v hr.) – 1:34 min: https://www.youtube.com/watch?v=RVx456Ze6nU\n\n  \n \n\n11.000 devic – sv. Uršula (v ang.) – 28:11 min: https://www.youtube.com/watch?v=9w5FZw-UVOI\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-ursula-in-tovarisice-za-dober-zakon/2030-10-21/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/10/sv.-Ursula-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20301022
DTEND;VALUE=DATE:20301023
DTSTAMP:20260612T044206
CREATED:20201021T204639Z
LAST-MODIFIED:20251128T111825Z
UID:10004327-1918857600-1918943999@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Janez Pavel II.: Prvi slovanski papež
DESCRIPTION:Sv. Janez Pavel II. je prvi slovanski papež in po več stoletjih prvi papež\, ki ni Italijan.  \nJe eden od najmlajših papežev v zadnjem času\, njegov pontifikat pa med najdaljšimi v zgodovini Cerkve\, saj je trajal skoraj sedemindvajset let.  \nBil je karizmatičen papež\, sposoben zbrati velike množice. \n  \nIz življenja …\nKarol Wojtyła se je rodil 18. maja 1920 v Wadowicah na Poljskem kot najmlajši od treh otrok. Svoje sestre ni poznal\, saj je umrla pred njegovim rojstvom. \nKo je bil star devet let\, mu je umrla mati\, tri leta kasneje pa starejši brat. Karol je ostal sam z očetom. Po končani gimnaziji sta se z očetom preselila v Krakov\, kjer je Karol študiral literaturo in se posveti svoji strasti: igranju. \nKo se je začela vojna\, je začel delati v kamnolomu\, da bi se izognil deportaciji v Nemčijo. Leto kasneje (1941) mu je umrl tudi oče. \nKarol je začel »tajno« študirati tečaje teologije; tajno zato\, ker so nacisti preganjali poljsko duhovščino\, in bil leta v duhovnika posvečen leta 1946. Nato je za dve leti odšel izpopolnit svojo teološko izobrazbo v Rim\, da bi postal profesor etike v krakovskem bogoslovju in na teološki fakulteti v Lublinu. Leta 1958 je bil imenovan in posvečen kot najmlajši poljski pomožni škof v Krakovu. \nNjegov grb z napisom »Totus Tuus – Ves Tvoj«\, ki se nanaša na Božjo Mater Marijo\, ga je spremljal vse življenje. Sodeloval je na 2. Vatikanskem koncilu\, leta 1964 je bil imenovan za nadškofa v Krakovu\, leta 1967 pa za kardinala. \n16. oktobra 1978 so ga kardinali\, zbrani v konklavu\, izvolili za Petrovega naslednika. Privzel je ime Janez Pavel II. in 22. oktobra slovesno nastopil petrinsko službo (zato je tega dne njegov god). 13 maja 1981\, na obletnico Marijinih prikazovanj v Fatimi\, je bil hudo ranjen v poskusu atentata na Trgu sv. Petra. Kasneje je svojega atentatorja obiskal v zaporu in mu odpustil. \nV svojem dolgem pontifikatu vodenja Cerkve je okrepil upanje vernikov; govoril s svetom\, nagovarjal narode (dvakrat je obiskal Slovenijo)\, govoril z državniki\, umetniki\, igralci\, športniki; pogosto je komuniciral z novinarji; hodil je v zapore\, obiskoval zanemarjene in zapuščene. Iz njegove neizmerne ljubezni do mladih so se leta 1985 rodila svetovna srečanja mladih\, ki so na različnih koncih sveta združila milijone mladih. \nRazglasil je 1.345 blaženih in 483 svetnikov. \nLeta 2003 je bila uradno potrjena njegova Parkinskonova bolezen\, a se ni umaknil\, vse dokler so ga noge nosile. \nZ velikim sočutjem prebivalstva je umrl v Vatikanu 2. aprila 2005\, na predvečer nedelje Božjega usmiljenja\, ki jo je sam razglasil nekaj let prej. \nNa nedeljo Božjega usmiljenja 2011 ga je papež Benedikt XVI. razglasil za blaženega\, leta 2014 pa ga je papež Frančišek razglasil skupaj s papežem Janezom XXIII. za svetega. \n  \nGradiva:\n \n\nNajslajši trenutki Janeza Pavla II. ob GLASBI – 5:35 min: https://www.youtube.com/watch?v=P498ZWdGIjU\n\n  \n \n\nPapež Janez Pavel II. mladim v Postojni (v slov.) – 9:18 min: https://www.youtube.com/watch?v=rlQkIQMcQyg\n\n  \n \n\nŽivljenje Karola Wojtyła – animirani film (v slov.) – 26:13 min: https://www.youtube.com/watch?v=5q8QuKdDaAc&list=PLuL_MDcWQgzzJYnR4idLP1fjNB3LOzygN&index=8\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-janez-pavel-ii-prvi-slovanski-papez/2030-10-22/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/10/Janez-Pavel-II-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20301027
DTEND;VALUE=DATE:20301028
DTSTAMP:20260612T044206
CREATED:20251128T114616Z
LAST-MODIFIED:20251128T114616Z
UID:10004332-1919289600-1919372399@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Evarist: Četrti papež
DESCRIPTION:Sv. Evarist\, rojen v 1. stoletju v Antiohiji\, je bil četrti papež po sv. Petru. Rimsko Cerkev je vodil pod cesarjem Trajanom. \n  \nIz življenja …\nPapež sv. Evarist je Rim razdelil na sedem diakonatov. Rim je tako razdelil na 25 župnij. Papeževal je osem let. \nPosvetil je petnajst škofov\, sedemnajst duhovnikov in sedem diakonov. \nV njegovem času so v Rim pripeljali škofa sv. Ignacija Antiohijskega\, da bi ga kot kristjana vrgli zverem. Sv. Evarist je verjetno pretrpel mučeništvo\, in to leta 108. \nPokopan je v Vatikanu\, blizu groba apostola Petra. \n  \nGradiva:\n \nSv. Evarist I.\, papež (v hr.) – 1:50 min: https://www.youtube.com/watch?v=O0d5v0Q9Fe8 \n  \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-evarist-cetrti-papez-2/2030-10-27/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2021/10/sant-evaristo-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20301029
DTEND;VALUE=DATE:20301030
DTSTAMP:20260612T044206
CREATED:20241029T132505Z
LAST-MODIFIED:20251128T115333Z
UID:10004338-1919462400-1919548799@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveta Ermelinda: Puščavnica v imenitnih oblačilih
DESCRIPTION:Sv. Hermelinda ali Ermelinda (skrajšano Linda) je laikinja puščavnica.  \n  \nIz življenja …\nSv. Ermelinda se je rodila leta 510 v Lovenjoelu v Belgiji v plemiški družini\, ki je bila v sorodstvu z družino Pipin. \nImela je veliko snubcev\, a se je že v otroštvu zaobljubila devištvu. Kljub želji staršev\, da bi se dobro poročila\, je zavrnila poroko in se umaknila na del družinskega posestva\, kjer je živela v molitvi\, tišini in pokori. Želela je več miru\, zato se je preselila drugam\, kjer je živela strogo življenje v samoti. \nTežave je imela z dvema mladima snubcema\, zaradi česar je pobegnila v Meldret in tam ostala do svoje smrti. \nUmrla je 29. oktobra leta 590. Na njenem grobu je bil postavljen ženski samostan. \n  \nUpodobitve\nUmetniki sv. Lindo najpogosteje upodabljajo kot puščavnico v imenitnih oblačilih. \n  \nZavetnik\nSv. Linda je zavetnica proti očesnim boleznim\, vročici in boleznim sklepov. \n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-ermelinda-puscavnica-v-imenitnih-oblacilih-2/2030-10-29/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/10/Sv.-Ermelinda-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20301101
DTEND;VALUE=DATE:20301102
DTSTAMP:20260612T044206
CREATED:20201029T204038Z
LAST-MODIFIED:20251128T103127Z
UID:10004324-1919721600-1919807999@portal.pridi.com
SUMMARY:Zapovedani praznik vseh svetih: Ko je število svetih tako naraslo ...
DESCRIPTION:Danes je praznik vseh svetih: tistih\, ki jih je Cerkev uradno razglasila za svete in tistih\, ki jih Cerkev uradno ni razglasila za svete\, so pa pri Bogu v nebesih.  \nVsi sveti so zapovedani praznik\, kar pomeni\, da naj bi se verniki tega dne udeležili sv. maše. \nIn še nekaj: Na vse svete ima god vsak kristjan. Zato blagoslovljeno praznovanje godu! \n  \nIz življenja … \nGre za starokrščanski praznik\, na katerega se častijo vsi sveti. \nIzvor tega praznika je treba iskati v 4. stoletju na Vzhodu\, ko so v Antiohiji prvo nedeljo po binkoštih praznovali praznik vseh svetih mučencev. V 7. stoletju je papež Bonifacij IV. v Rimu poganski tempelj Panteon\, posvečen vsem bogovom\, spremenil v cerkev svete Matere Božje in vseh svetih mučencev. \nPapež Gregor IV. (827-844) je praznik svetih prestavil na 1. november in ukazal\, naj se ta dan slovesno praznuje v vsej Cerkvi. Ta praznik je Cerkev med drugim uvedla tudi zato\, ker je število svetnikov tako naraslo\, da ni bilo več mogoče spominjati se vsakega posebej pri bogoslužju. \nTega dne se spominjamo vseh rajnih\, ki so sedaj pri Bogu – znane in neznane! Še posebej se spominjamo rajnih svetih\, ki niso bili nikoli razglašeni za svetnike. V molitvi se jim priporočimo tudi mi\, naj pri Bogu posredujejo za nas\, da se jim bomo nekoč pridružili tudi mi. \nBogoslužje tega praznika nas spominja\, da je svetost izvirna poklicanost vsakega krščenega. Zato je ta praznik ugodna priložnost\, da dvignemo pogled od minljivih zemeljskih resničnosti k Božji razsežnosti večnosti in svetosti. \n  \nMolimo\nVsemogočni večni Bog\, tvoja Cerkev se danes veseli skupnega praznika vseh svetnikov in slavi njihove zasluge.  \nProsimo\, naj nam nepregledna množica naših svetih bratov in sester izprosi tvoje obilno usmiljenje. Amen. \n  \nGradiva: \n\nGradivo za družino ob prazniku vseh svetih – Slovenski katehetski urad (v slov.): http://sku.rkc.si/2020/10/30/praznik-vseh-svetih/\n\n  \n \n\nSvetniki ob glasbi – Veroučni kotiček (v slov.) – 2:43 min: https://www.youtube.com/watch?v=Rje8J00Vc9M&list=PLuL_MDcWQgzzJYnR4idLP1fjNB3LOzygN&index=13\n\n  \n \n\nNaredi si sam … – Veroučni kotiček (v slov.) – 0:26 min: https://www.youtube.com/watch?v=NOEVeo3rRzA&list=PLuL_MDcWQgzzJYnR4idLP1fjNB3LOzygN&index=12\n\n  \n \n\nPraznik vseh svetih (v hr.) – 4:08 min: https://www.youtube.com/watch?v=2FHQX5M7UtQ\n\n  \n \n\nVsi sveti – ob svetnikih in PESMI (v ang.) – 4:38 min: https://www.youtube.com/watch?v=oNlgG_-wjpM\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/zapovedani-praznik-vsi-sveti/2030-11-01/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/10/11.-1.-Vsi-sveti1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20301103
DTEND;VALUE=DATE:20301104
DTSTAMP:20260612T044206
CREATED:20201031T163222Z
LAST-MODIFIED:20251128T115658Z
UID:10004345-1919894400-1919980799@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Viktorin Ptujski: Prvi razlagalec Svetega pisma
DESCRIPTION:Viktorin Ptujski je bil cerkveni oče\, škof na teritoriju današnjega slovenskega ozemlja ob koncu 3. stoletja. Velja za prvega latinskega eksegeta (razlagalca) Svetega pisma. Da ga Slovenci bolje ne poznamo in častimo\, je “krivo” večstoletno napačno prepričanje\, češ da je bil škof v francoskem mestu Poitiers\, in ne v Ptuju.  \nŠele z zgodovinopisnimi popravki in s posredovanjem bl. Antona Martina Slomška v Vatikanu\, ki je leta 1848 dosegel\, da se sme Viktorinu v mariborski škofiji izkazovati javna čast pri bogoslužnih opravilih\, se je češčenje Viktorina začelo tudi pri nas. \n  \nIz življenja …\n \nSv. Viktorin Ptujski se je rodil okoli leta 240. O njegovem izvoru obstajajo različne teze: po eni naj bi prišel z vzhoda\, iz Grčije\, saj sv. Hieronim omenja\, da je bolje znal grško kot latinsko. Po drugi domnevi pa naj bi bil domačin. \nBil je škof v rimskem mestu Petovio\, današnjem Ptuju\, ob koncu 3. stoletja. Petoviona je tedaj štela preko 30.000 prebivalcev\, od tega je bilo verjetno okrog tisoč vernikov. \nVero je širil z govorjeno in pisano besedo\, zaradi česar ga uvrščamo tudi med prve znane literarne ustvarjalce na našem ozemlju. Bil je prvi latinski ekseget. Njegovi spisi so močno vplivali na nadaljnjo latinsko svetopisemsko eksegezo. Ohranila sta se le dva spisa: O zgradbi sveta in Razlaga Razodetja. \nBil je zelo izobražen in vzornega življenja. \nUmrl je 2. novembra 303 med Dioklecijanovim preganjanjem kristjanov\, in sicer mučeniške smrti – domnevno z obglavljenjem. \n  \nUpodobitve\nUmetniki sv. Viktorina najpogosteje upodabljajo v škofovski obleki s palmovo vejo in mečem v roki. \n  \nGradiva:\n\nViktorin Ptujski in deset devic: http://oddaje.ognjisce.si/ocetjevveri/2013/11/14/11-oddaja-viktorin-ptujski-in-deset-devic\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-viktorin-ptujski-prvi-razlagalec-svetega-pisma-na-nasih-tleh/2030-11-03/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/10/11.-3.-Viktorin-Ptujski1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20301106
DTEND;VALUE=DATE:20301107
DTSTAMP:20260612T044206
CREATED:20201104T080223Z
LAST-MODIFIED:20251128T124731Z
UID:10004351-1920153600-1920239999@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Lenart: Zavetnik živine in kmetov
DESCRIPTION:Sv. Lenart je eden izmed najbolj priljubljenih svetnikov v Franciji in deželah srednje Evrope. Menijo\, da mu je posvečenih okoli 600 cerkva.  \nŽe zgolj v Sloveniji mu jih je posvečenih skoraj 60.  \nZakaj je tako priljubljen? \n  \nIz življenja …\nSv. Lenart se je rodil okoli leta 500 v Orleansu v plemiški družini\, ki je bila v prijateljskih odnosih s krščanskim frankovskim kraljem Klodvikom. Vzgajali so ga za viteza\, a je kasneje postal kraljev svetovalec. Na dvor pa je zahajal tudi reimski nadškof sv. Remigij (god 1. oktober)\, ki je sv. Lenarta seznanil s krščanstvom in ga kasneje tudi krstil. \nSv. Lenart je kasneje postal puščavnik v gozdu blizu Limogesu v Franciji. V svoji puščavniški celici je živel molitveno in spokorno samotarsko življenje. Postal naj bi škof v Reimsu (nekateri viri poročajo\, da je dejansko prejel tudi škofovsko posvečenje)\, a on se je odločil\, da bo ostal puščavnik. K njemu so prihajali številni iskalci pomoči; pridigal je in zdravil. \nŠe posebno skrb pa je imel za jetnike. Za mnoge je pri kralju dosegel izpustitev. Včasih so jetniki zgolj izgovarjali njegovo ime in okovi so jim odpadli. Le te so potem prinesli sv. Lenartu v njegovo puščavniško celico.  \nTe verige so kasneje njegovi častilci razlagali kot verige za govedo\, zaradi česar je sv. Lenart kasneje postal zavetnik živine in kmetov. \nIzročilo pripoveduje\, kako je sv. Lenart nekoč s svojimi molitvami pomagal noseči kraljici\, ki je imela v bližini njegove puščavniške celice med lovom njenega moža popadke\, da je srečno rodila sina. V zahvalo mu je kralj Klodvik podaril del zemljišča\, na katerem je kmalu zrasla cerkev\, posvečena Materi Božji\, zraven cerkve pa nov samostan\, okoli katerega se je razvilo mestece Saint-Léonard-de-Noblat. Tu so nekdanje jetnike izučili rokodelska dela\, da so si lahko pošteno služili svoj vsakdanji kruh. \nSv. Lenart je svojo skupnost vodil kot opat vse do svoje smrti leta 559. \n  \nUpodobitve\nUmetniki ga najpogosteje upodabljajo kot opata v črnem meniškem oblačilu z razbitimi verigami\, knjigo\, voli ali konji. \n  \nZavetnik\nSv. Lenart je zavetnik kmetov\, jetnikov\, hlapcev\, ključavničarjev\, kovačev\, živine\, konjev\, porodnic\, za dober porod; je priprošnjik proti glavobolu in duševnim boleznim. \n  \nVremenski pregovor\n“Kakršno je vreme na Lenartovo\, tako bo do božiča.” \n  \nCerkve na Slovenskem\nPri nas je sv. Lenartu posvečenih 59 cerkva (17 župnijskih\, 42 podružničnih). \n  \nŽUPNIJSKE CERKVE posvečene sv. Andreju:\n\n\n\nŠt.\nŽUPNIJA (Škofija)\n\n\n1.\nBukovo (KP škofija)\n\n\n2.\nCol (KP škofija)\n\n\n3.\nČrni vrh (LJ nadškofija)\n\n\n4.\nJesenice (LJ nadškofija)\n\n\n5.\nKropa (LJ nadškofija)\n\n\n6.\nLenart v Slovenskih Goricah (MB nadškofija)\n\n\n7.\nLoški Potok (LJ nadškofija)\n\n\n8.\nMozelj (NM škofija)\n\n\n9.\nNova Cerkev (CE škofija)\n\n\n10.\nNovo mesto – Sv. Lenart (NM škofija)\n\n\n11.\nSostro (LJ nadškofija)\n\n\n12.\nSpodnja Branica (KP škofija)\n\n\n13.\nSv. Lenart – Podgorci (MB nadškofija)\n\n\n14.\nSv. Lenart (LJ nadškofija)\n\n\n15.\nSv. Lenart nad Laškim (CE škofija)\n\n\n16.\nVolče (KP škofija)\n\n\n17.\nZabukovje (CE škofija)\n\n\n\n\nPODRUŽNIČNE CERKVE posvečene sv. Lenartu:\n\n\n\nŠt.\nŽUPNIJA (Škofija)\nNASELJE s cerkvijo\n\n\n1.\nBegunje pri Cerknici (LJ nadškofija)\nDobec\n\n\n2.\nBrežice (CE škofija)\nBrežice – frančiškani\n\n\n3.\nCerovo (KP škofija)\nDolenje Cerovo\n\n\n4.\nČemšenik (LJ nadškofija)\nVrhe\n\n\n5.\nČešnjice (LJ nadškofija)\nPšajnovica\n\n\n6.\nDob (LJ nadškofija)\nKrtina (++)\n\n\n7.\nDravograd (MB nadškofija)\nVič\n\n\n8.\nFara pri Kočevju (NM škofija)\nKrkovo\n\n\n9.\nGornji Grad (CE škofija)\nLenart pri Gornjem Gradu\n\n\n10.\nHoče (MB nadškofija)\nPivola / Pohorje\n\n\n11.\nIg (LJ nadškofija)\nGornji Ig\n\n\n12.\nKebelj (MB nadškofija)\nKoritno\n\n\n13.\nKostrivnica (CE škofija)\nDrevenik\n\n\n14.\nKred (KP škofija)\nStaro Selo\n\n\n15.\nMakole (MB nadškofija)\nMakole\n\n\n16.\nMavčiče (LJ nadškofija)\nJama\n\n\n17.\nMežica (MB nadškofija)\nPlat\n\n\n18.\nNovo mesto – Sv. Lenart (NM škofija)\nGotna vas\n\n\n19.\nPodbrdo (KP škofija)\nBača nad Podbrdom\n\n\n20.\nPreddvor (LJ nadškofija)\nBreg\n\n\n21.\nPtujska gora (MB nadškofija)\nPtujska gora (++)\n\n\n22.\nRaka (NM škofija)\nRavno\n\n\n23.\nRibnica (LJ nadškofija)\nNemška vas\n\n\n24.\nRibnica na Pohorju (MB nadškofija)\nRibnica na Pohorju (++)\n\n\n25.\nRibno (LJ nadškofija)\nBodešče\n\n\n26.\nRob (LJ nadškofija)\nKrvava Peč (++)\n\n\n27.\nSemič (NM škofija)\nKal\n\n\n28.\nStudeno (KP škofija)\nGorenje\n\n\n29.\nŠentjurij – Podkum (LJ nadškofija)\nRodež\n\n\n30.\nŠenturška gora (LJ nadškofija)\nSveti Lenart\n\n\n31.\nŠentvid pri Stični (LJ nadškofija)\nPungert\n\n\n32.\nŠmarjeta (NM škofija)\nKoglo Sela pri Zburah\n\n\n33.\nŠmartno pod Šmarno goro (LJ nadškofija)\nSpodnje Gameljne\n\n\n34.\nŠt. Ilj pod Turjakom (MB nadškofija)\nMislinja\n\n\n35.\nTrnje (KP škofija)\nKlenik\n\n\n36.\nTržišče (NM škofija)\nGabrijele (++)\n\n\n37.\nVače (LJ nadškofija)\nVaške Kandrše\n\n\n38.\nVišnja gora (LJ nadškofija)\nNova vas\n\n\n39.\nVrhnika (LJ nadškofija)\nMala Ligojna\n\n\n40.\nVrhnika (LJ nadškofija)\nStara Vrhnika (++)\n\n\n41.\nVrhnika (LJ nadškofija)\nVrhnika\n\n\n42.\nŽiri (LJ nadškofija)\nDobračeva (++)\n\n\n\n  \n  \nGradiva:\n \n\nSv. Lenart\, puščavnik (v hr.) – 2:40 min: https://www.youtube.com/watch?v=Tje9qpV5IBQ\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-lenart-priprosnjik-proti-dusevnim-boleznim/2030-11-06/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/11/11.-6.-Sv.-Lenart1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20301111
DTEND;VALUE=DATE:20301112
DTSTAMP:20260612T044206
CREATED:20201109T110228Z
LAST-MODIFIED:20251128T094706Z
UID:10004322-1920585600-1920671999@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Martin: Eden najbolj priljubljenih škofov vseh časov
DESCRIPTION:Znan je pregovor\, da na martinovo »svet’ Martin nar’di iz mošta vin.« \n  \nKdo je bil sv. Martin?\nSv. Martin iz Toursa je v svojem življenju »prehodil pot« od poganskega vojaka do enega najbolj priljubljenih škofov vseh časov.  \nRodil se je okoli leta 315 na teritoriju današnjega Sombotela na Madžarskem. To pomeni\, da se je rodil dve leti potem\, ko je krščanstvo postalo svobodna vera v rimskem cesarstvu. Martinovi starši so bili pogani. Oče je bil častnik rimske vojske\, zato je bila tudi za Martina vojaška služba neizbežna. Pri dvanajstih letih se je začel zanimati za krščansko vero in postal katehumen. \n  \nRazpolovitev plašča\nProti svoji volji je postal vojaški častnik. Iz tega časa je dogodek\, ki je popolnoma spremenil Martinovo življenje. Pred mestnimi vrati je v mrzlem zimskem jutru zagledal premraženega berača\, ki je prosil miloščino. Ker pri sebi ni imel denarja\, je z mečem razpolovil svoj plašč in s polovico ogrnil reveža. To je bil začetek Martinovega spreobrnjenja. Iste noči se mu je v sanjah prikazal Jezus\, ogrnjen z darovano polovico plašča. Martin je tedaj zapustil vojaško službo in se oklenil škofa sv. Hiarija iz Poitiersa\, s katerim sta ustanovila samostan in začel »boj« je proti krivovercem. \n  \n \nGos ga je izdala\nKo so prebivalci Toursa leta 371 iskali novega škofa\, so izvolili sv. Martina\, ker so vedeli za njegovo ljubezen in pravičnost do vseh\, tako sužnjev kot najrevnejših. Ena od legend pravi\, da Martin zaradi skromnosti sploh ni želel sprejeti škofovske mitre\, zato se je skril pred odposlanci\, ki so prišli ponj. Toda v bližini je bila gos\, ki je s svojim gaganjem razkrila skromnega škofa. \nV 27-ih letih svoje škofovske službe je sv. Martin naredil veliko dobrega. Bil je dejaven škof in razširjevalec vere. \n  \nMartinova gos\nOb njegovem godu se pripravljajo Martinove pojedine s pokušino novega vina. Ne manjka pa tudi Martinova gos\, navadno z mlinci in rdečim zeljem\, ter seveda vino. Zakaj? \nPo legendi so gosi sv. Martina z gaganjem izdale\, ko se je skril pred ljudmi\, ki so ga želeli postaviti za škofa. Nekateri pa menijo\, da je bila gos tega dne že mnogo prej na jedilniku in da je šlo po vsej verjetnosti za daritveno žival. \n  \nPrvi svetnik nemučenec?\nPostal je eden izmed prvih svetnikov\, ki ni umrl mučeniške smrti. \nUmrl je 8. novembra leta 397 v kraju Candes\, ki leži severno od Toursa. Pokopali so ga 11. novembra. \n  \nUpodobitve\nUmetniki ga najpogosteje upodabljajo\, kako še kot vojak deli plašč z beračem\, redkeje kot škofa z gosko. \n  \nZavetnik\nJe zavetnik revnih\, jetnikov\, vojakov\, konjenikov\, konj\, vinogradnikov\, gostilničarjev\, domačih živali … \n  \nVremenski pregovori\nLjudska modrost je skozi stoletja spremljala god svetega Martina\, ki je v srcih ljudi povezal delo na polju\, praznovanje vina in hvaležnost za Božje darove. \nPregovori o vremenu in letini so odsev spoštovanja do narave in zaupanja v Boga\, ki skrbi za človeka: \n»Če je na Martina jasen in sončen dan\, bosta v treh dneh pobeljena hrib in plan.« \n»Če se oblači na Martina\, bo nestanovitna zima.« \n»Če sv. Martin listje obdrži\, huda zima sledi.« \n»Če Martinova gos po ledu plazi\, o božiču navadno po blatu gazi.« \n»Sv. Martin naj bo suh\, da pozimi raste kruh.« \n  \n  \nMolitev sv. Martina\nV moji zapuščenosti me obišči\, Gospod\,  \nv moji samoti me objemi\, v moji bedi me ozdravi.  \nSveto v meni naj prebudi moje čute\,  \nvid v meni naj vidi Tvoje stvarstvo\,  \nsluh v meni naj sliši peti angele.  \nŽelim živeti\, preživeti\, častiti te in te slaviti.  \nDaj mi moči\, poguma in Tvoje ljubezni.  \nPrebudi mi srce\, da ne bom sovražil\,  \nampak da bom odpuščal in  \nv Tvojem večnem miru živel. Amen. \n  \n  \nCerkve na Slovenskem\nPri nas je sv. Martinu posvečenih kar 85 cerkva (42 župnijskih\, 43 podružničnih)\, kot je razvidno iz spodnjih tabel. \n  \nŽUPNIJSKE CERKVE posvečene sv. Martinu:\n\n\n\nŠt.\nŽUPNIJA (Škofija)\n\n\n1.\nAvče (KP škofija)\n\n\n2.\nBled (LJ nadškofija)\n\n\n3.\nDob (LJ nadškofija)\n\n\n4.\nGrgar (KP škofija)\n\n\n5.\nHajdina (MB nadškofija)\n\n\n6.\nHrenovice (KP škofija)\n\n\n7.\nIg (LJ nadškofija)\n\n\n8.\nKamnica (MB nadškofija)\n\n\n9.\nKobilje (MS škofija)\n\n\n10.\nKostanjevica na Krasu (KP škofija)\n\n\n11.\nKranj – Šmartin (LJ nadškofija)\n\n\n12.\nLaško (CE škofija)\n\n\n13.\nLibeliče (MB nadškofija)\n\n\n14.\nLjubljana – Šmartno ob Savi (LJ nadškofija)\n\n\n15.\nMartjanci (MS škofija)\n\n\n16.\nMoravče (LJ nadškofija)\n\n\n17.\nNotranje Gorice (LJ nadškofija)\n\n\n18.\nOsek (KP škofija)\n\n\n19.\nPodzemelj (NM škofija)\n\n\n20.\nPoljane nad Škofjo Loko (LJ nadškofija)\n\n\n21.\nPonikva (CE škofija)\n\n\n22.\nSečovlje (KP škofija)\n\n\n23.\nSežana (KP škofija)\n\n\n24.\nSlivje (KP škofija)\n\n\n25.\nSrednja vas v Bohinju (LJ nadškofija)\n\n\n26.\nSromlje (CE škofija)\n\n\n27.\nSv. Martin na Pohorju (MB nadškofija)\n\n\n28.\nSv. Martin pri Vurberku (MB nadškofija)\n\n\n29.\nŠmartno ob Dreti (CE škofija)\n\n\n30.\nŠmartno ob Paki (CE škofija)\n\n\n31.\nŠmartno pod Šmarno Goro (LJ nadškofija)\n\n\n32.\nŠmartno pri Litiji (LJ nadškofija)\n\n\n33.\nŠmartno pri Slovenjem Gradcu (MB nadškofija)\n\n\n34.\nŠmartno v Brdih (KP škofija)\n\n\n35.\nŠmartno v Rožni Dolini (CE škofija)\n\n\n36.\nŠmartno v Tuhinju (LJ nadškofija)\n\n\n37.\nTeharje (CE škofija)\n\n\n38.\nTrbovlje (CE škofija)\n\n\n39.\nTrstenik (LJ nadškofija)\n\n\n40.\nUnec (LJ nadškofija)\n\n\n41.\nVelenje – Sv. Martin (CE škofija)\n\n\n42.\nŽiri (LJ nadškofija)\n\n\n\n\nPODRUŽNIČNE CERKVE posvečene sv. Martinu:\n\n\n\nŠt.\nŽUPNIJA (Škofija)\nNASELJE s cerkvijo\n\n\n1.\nBreznica (LJ nadškofija)\nŽirovnica\n\n\n2.\nBrje (KP škofija)\nSveti Martin\n\n\n3.\nBučka (NM škofija)\nBučka\n\n\n4.\nCerklje na Gorenjskem (LJ nadškofija)\nŠmartno\n\n\n5.\nČatež ob Savi (NM škofija)\nVelike Malence (++)\n\n\n6.\nDobrepolje – Videm (LJ nadškofija)\nPodpeč\n\n\n7.\nDobrova (LJ nadškofija)\nPodsmreka\n\n\n8.\nHinje (NM škofija)\nVeliko Lipje (++)\n\n\n9.\nKočevje (NM škofija)\nHrib  – porušena\n\n\n10.\nKoprivnica (CE škofija)\nVeliki Kamen\n\n\n11.\nLeskovec pri Krškem (NM škofija)\nVelika vas\n\n\n12.\nMetlika (NM škofija)\nMetlika\n\n\n13.\nMokronog (NM škofija)\nSlepšek\n\n\n14.\nPodgrad (KP škofija)\nSabonje (++)\n\n\n15.\nPolhov Gradec (LJ nadškofija)\nSetnik\n\n\n16.\nPrečna (NM škofija)\nZalog\n\n\n17.\nPredloka (KP škofija)\nZazid\n\n\n18.\nRadeče (LJ nadškofija)\nVrhovo (++)\n\n\n19.\nRadlje ob Dravi (MB nadškofija)\nSpodnja Vižinga\n\n\n20.\nSemič (NM škofija)\nTopličica – porušena\n\n\n21.\nSevnica (CE škofija)\nLamperče\n\n\n22.\nSočerga (KP škofija)\nTrebeše\n\n\n23.\nStari trg pri Ložu (LJ nadškofija)\nPodcerkev (++)\n\n\n24.\nŠentjanž (NM škofija)\nKal\n\n\n25.\nŠentjernej (NM škofija)\nGroblje\n\n\n26.\nŠentjurij pri Grosupljem (LJ nadškofija)\nGorenji Rogatec\n\n\n27.\nŠmarjeta (NM škofija)\nVinica\n\n\n28.\nŠturje (KP škofija)\nŽapuže\n\n\n29.\nToplice (NM škofija)\nLoška vas\n\n\n30.\nTrebelno (NM škofija)\nŠtatenberk\n\n\n31.\nTruške (KP škofija)\nLabor\n\n\n32.\nVelike Žablje (KP škofija)\nGaberje\n\n\n33.\nVeliki Gaber (LJ nadškofija)\nBič\n\n\n34.\nVišnja Gora (LJ nadškofija)\nZgornja Draga\n\n\n35.\nVrabče (KP škofija)\nGriže\n\n\n36.\nVransko (CE škofija)\nPodvrh\n\n\n37.\nZagorje (KP škofija)\nTabor\n\n\n38.\nZagradec (NM škofija)\nValična vas\n\n\n39.\nZreče (MB nadškofija)\nZlakova\n\n\n40.\nŽalna (LJ nadškofija)\nVeliko Mlačevo Boštanj (++)\n\n\n\nKAPELE: \n\n\n\n\n1.\nJavor (LJ nadškofija)\nJavor\n\n\n2.\nSrednja vas v Bohinju (LJ nadškofija)\nSpodnje Podjelje\n\n\n3.\nSv. Peter pod Svetimi gorami (CE škofija)\nSvete gore\n\n\n\n\n\nGradiva:\n\n3 VPRAŠANJA o sv. Martinu: Razpolovitev vojaškega plašča kaznivo dejanje?!\n\n  \n\nOb svetem Martinu: Bumerang dobrote (VIDEO)\n\n  \n \n\nSv. Martin in njegov plašč – Veroučni kotiček (v sl.) – 3:50 min: https://www.youtube.com/watch?v=BLWG8qQEk1s&list=PLuL_MDcWQgzzJYnR4idLP1fjNB3LOzygN&index=3\n\n  \n \n\nSv. Martin iz Toursa (v hr.) – 3:16 min: https://www.youtube.com/watch?v=AvAlmbSBUew\n\n  \n \n\nSv. Martin iz Toursa (v ang.) – 3:34 min: https://www.youtube.com/watch?v=rtpApoFt55U\n\n  \n \n\nSv. Martin iz Toursa ANIMIRANI FILM (v špan.) – 3:38 min: https://www.youtube.com/watch?v=fGkd73qlzj4\n\n  \nNaslovna foto: zajem zaslona\, https://www.youtube.com/watch?v=rtpApoFt55U\nFoto v prispevku: pixabay\nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-martin-naredi-iz-mosta-vin/2030-11-11/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/11/sv.-Martin-.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20301125
DTEND;VALUE=DATE:20301126
DTSTAMP:20260612T044206
CREATED:20201124T181537Z
LAST-MODIFIED:20251128T134312Z
UID:10004353-1921795200-1921881599@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveta Katarina Aleksandrijska: Ena izmed 14-ih pomočnikov v stiski
DESCRIPTION:Sv. Katarina Aleksandrijska je ena izmed 14-ih pomočnikov v stiski. Spomin nanjo je ohranjen tudi v naših ljudskih pesmih. \n  \nIz življenja …\nNjen življenjepis je prepleten z legendami\, ki jo prikazujejo v zelo lepi podobi. \nSv. Katarina je živela v 3. stoletju v Aleksandriji v Egiptu. Bila je iz ugledne družine\, nekateri pravijo\, da celo iz kraljevske. Bila je zelo lepa in izobražena o delih največjih filozofov in antičnih učiteljev. O krščanski veri jo je poučil puščavnik in jo krstil. To je bil čas treh cesarjev\, ki so si razdelili veliko rimsko cesarstvo. Aleksandrija se je nahajala v cesarstvu Maksimina II.\, ki je preganjal kristjane. Sv. Katarina je pred cesarjem protestirala\, ker preganja kristjane. \nDa bi jo spametoval\, jo je cesar postavil pred učene filozofe in govornike\, sam pa ji obljubljal darila in jo celo zasnubil. Ker je sv. Katarina vse učene može prepričala za krščanske vrednote\, jih je cesar dal usmrtiti\, njo pa mučiti. Ker se ni želela odpovedati krščanski veri\, jo je obsodil na smrt s kolesi. \nNjeno telo so angeli odnesli na Sinaj\, kjer je še danes samostan\, ki je posvečen njej in kjer iz njenega groba teče zdravilno olje. \n  \nZavetnica\nSv. Katarina je zavetnica samskih deklet nad 25 let\, univerz in študentov\, filozofov\, znanstvenikov\, teologov\, braniteljev vere\, tiskarjev\, knjižničarjev in številnih drugih poklicev. Je priprošnjica  v raznih boleznih (migrena\, jecljanje …). \n  \nUpodobitve\nUmetniki sv. Katarino najpogosteje prikazujejo s kolesom\, mečem in palmo. \n  \nCerkve v Sloveniji\nPri nas je sv. Katarini posvečenih 32 cerkva\, od tega osem župnijskih\, kot je razvidno iz spodnje tabele. \n  \nŽUPNIJSKE CERKVE posvečene sv. Katarini:\n\n\n\nŠt.\nŽUPNIJA (Škofija)\n\n\n1.\nBorjana (KP škofija)\n\n\n2.\nBranica (KP škofija)\n\n\n3.\nKapla na Kozjaku (MB nadškofija)\n\n\n4.\nLendava (MS škofija)\n\n\n5.\nLom (LJ nadškofija)\n\n\n6.\nOtalež (KP škofija)\n\n\n7.\nRova (LJ nadškofija)\n\n\n8.\nSv. Katarina – Topol (LJ nadškofija)\n\n\n\n  \nPODRUŽNIČNE CERKVE posvečene sv. Katarini:\n\n\n\nŠt.\nŽUPNIJA (Škofija)\nNASELJE s cerkvijo\n\n\n1.\nBranik (KP škofija)\nPreserje\n\n\n2.\nBrdo (LJ nadškofija)\nRafolče (++)\n\n\n3.\nCirkulane (MB nadškofija)\nCirkulane\n\n\n4.\nDol pri Ljubljani (LJ nadškofija)\nZaboršt\n\n\n5.\nDole pri Litiji (LJ nadškofija)\nDobovica (++)\n\n\n6.\nGrosuplje (LJ nadškofija)\nMala Stara vas (++)\n\n\n7.\nLaško (CE škofija)\nKuretno\n\n\n8.\nLitija (LJ nadškofija)\nBreg\n\n\n9.\nNova Cerkev (CE škofija)\nLemberg\n\n\n10.\nPolšnik (LJ nadškofija)\nOstrež\n\n\n11.\nPostojna (KP škofija)\nVeliki Otok\n\n\n12.\nRadeče (LJ nadškofija)\nJelovo\n\n\n13.\nRečica ob Savinji (CE škofija)\nLačja vas\n\n\n14.\nSela pri Šumberku (NM škofija)\nŠumberk\n\n\n15.\nSemič (NM škofija)\nBrezova Reber (++)\n\n\n16.\nSv. Ema (CE škofija)\nNezbiše\n\n\n17.\nSv. Križ – Podbočje (NM škofija)\nFrluga\n\n\n18.\nŠenčur (LJ nadškofija)\nSrednja vas\n\n\n19.\nŠmihel pri Žužemberku (NM škofija)\nPlešivica – razvaline\n\n\n20.\nŠtjak (KP škofija)\nTabor – Štjaški\n\n\n21.\nTrbovlje (CE škofija)\nČeče\n\n\n22.\nVransko (CE škofija)\nČreta\n\n\n23.\nZasip (LJ nadškofija)\nHom\n\n\n24.\nZavratec (KP škofija)\nMedvedje Brdo\n\n\n\n  \nGradiva:\n \n\nSv. Katarina Aleksandrijska (v hr.) – 2:27 min: https://www.youtube.com/watch?v=r23nKNKePHM\n\n  \n \n\nSv. Katarina Aleksandrijska (v ang.) – 2:49 min: https://www.youtube.com/watch?v=5rQh9sraDvY\n\n  \n \n\nZgodba o sv. Katarini Aleksandrijski – animirani FILM (v ang.) – 11:11 min: https://www.youtube.com/watch?v=GCusjGlKVsg\n\n  \nFoto: zajem zaslona \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-katarina-aleksandrijska-zavetnica-znanstvenikov/2030-11-25/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/11/11.-25.-Sv.-Katarina-Aleksandrijska1.jpg
END:VEVENT
END:VCALENDAR