BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//Zavod za pastoralno dejavnost Pridi.com - ECPv6.15.15//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-WR-CALNAME:Zavod za pastoralno dejavnost Pridi.com
X-ORIGINAL-URL:https://portal.pridi.com
X-WR-CALDESC:Dogodki za Zavod za pastoralno dejavnost Pridi.com
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:Europe/Ljubljana
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20290325T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20291028T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20300331T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20301027T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20310330T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20311026T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20320328T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20321031T010000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20300922
DTEND;VALUE=DATE:20300923
DTSTAMP:20260612T204403
CREATED:20200922T053600Z
LAST-MODIFIED:20260504T101754Z
UID:10005396-1916265600-1916351999@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Mavricij: Prvi temnopolti svetnik?
DESCRIPTION:Sv. Mavricija častijo predvsem na nemškem in francoskem jezikovnem področju; tam veliko otrok nosi njegovo ime. V Sloveniji so mu posvečene tri cerkve. \n  \nIz življenja …\nSv. Mavricij se je rodil okoli leta 250 po vsej verjetnosti na teritoriju današnjega Sudana\, kjer se je krščanstvo zgodaj ukoreninilo. Po izročilu je bil sv. Mavricij rimski poveljnik 6600 članske Tebajske legije\, ki je bila večinoma krščanska. Tebajska je imenovana zato\, ker so bili njeni vojaki večinoma iz pokrajine Tebaide v Gornjem Egiptu. Mavricij je skrbel za njihovo telesno in duhovno formacijo. \nMavricijevi legionarji so bili leta 285 poslani čez Alpe na ozemlje današnje Švice z nalogo\, da nekje naredijo red in ustavijo vzpon krščanstva. Ker so zavrnili ukaz cesarja Maksimijana v zvezi s pobijanjem nedolžnih ljudi in darovanjem malikom\, jih je leta 286 dal surovi in kruti cesar vse poklati na kraju\, kjer je danes mesto in opatija St. Maurice (St. Moritz) ob reki Rhoni v Švici. \n  \nUpodobitve\nUmetniki sv. Mavricija najpogosteje upodabljajo kot rimskega poveljnika ali viteza s kopjem in zastavo\, od leta 1250 tudi kot temnopoltega Mavra. Mavricij je bil namreč po vsej verjetnosti črnec\, kajti njegovo ime v latinščini pomeni Maver oz. zamorec (črnec) – v starem veku se je severozahodna Afrika imenovala Mavretanija. \n  \nZavetnik\nSv. Mavricij je zavetnik vojakov\, orožarjev\, konj\, trgovcev\, vinske trte\, barvarjev\, stekloslikarjev\, izdelovalcev klobukov idr. poklicev; je priprošnjik v bojih\, proti protinu in obsedenosti. \n  \nCerkve v Sloveniji\nPri nas sta sv. Mavriciju posvečeni dve župnijski cerkvi\, in sicer v župniji Jurklošter (celjska škofija) in Šmarca – Duplica (ljubljanska nadškofija) ter ena podružnična cerkev v župniji Dobrnič (kraj Šmaver Rdeči Kal). \n  \nGradivo:\n \n\nSv. Mavricij – Prvi temnopolti svetnik (v ang.)  – 14:40 min\n\n  \n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-mavricij-prvi-temnopolti-svetnik/2030-09-22/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/09/09.-22.-Sv.-Mavricij1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20300923
DTEND;VALUE=DATE:20300924
DTSTAMP:20260612T204403
CREATED:20200923T044222Z
LAST-MODIFIED:20260504T095807Z
UID:10005386-1916352000-1916438399@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti pater Pij: Stigmatik našega časa
DESCRIPTION:Vrsto let so se množice romarjev zbirale pri samostanu v italijanskem kraju San Giovanni Rotondo\, da bi videle duhovnika s stigmami. Kjerkoli Italijani živijo in delajo\, je zagotovo podoba p. Pija iz Pietrelcine. \nVsako leto njegov grob obišče okrog 7 milijonov ljudi\, to je dvakrat več kot Lurd. \n  \nIz življenja …\nSv. Pij se je rodil 25. maja 1887 kot drugi od osmih otrok v kmečki družini v Pietrelcini v Italiji. Že naslednji dan je bil krščen in dobil ime Frančišek (Francesco). Zgodaj so opazili\, da je veliko molil\, malo spal in iskal tišino. \nPri šestnajstih letih je vstopil h kapucinom in prevzel redovno ime Pij. Doma so bili vsi srečni. Leta 1910 je postal duhovnik. Do leta 1915 je služil kot kaplan v svojem kraju in iz zdravstvenih razlogov bival pri svojih starših. Leta 1916 so ga poslali v samostan San Giovanni Rotondo\, kjer je ostal do svoje smrti. Na mestu\, kjer je bila od leta 1910 opazna pordelost kože\, so se 20. septembra 1918 pojavile stigme – krvave rane na rokah in drugih mestih Kristusovih ran – ki so bile vidne vse do njegove smrti. Kljub temu\, da jih je skušal prikriti z rokavicami\, je p. Pij hitro zaslovel. V samostan so prihajali ljudje od daleč\, da bi bili pri njegovi sv. maši in spovedi\, da bi dobili njegov nasvet in tolažbo. Poleg drugih nadnaravnih sposobnosti je imel namreč tudi dar branja v dušah. Sredi tolikšnega občudovanja\, pa si je sam želel biti samo ubogi brat\, ki moli. Celi dan in velik del noči je preživel v pogovoru z Bogom. Ljubezen do bližnjega je v celoti izkazal tako\, da je več kot petdeset let sprejemal velike množice ljudi\, ki so se obračali nanj za spoved\, nasvet in tolažbo. »Nadlegovali« so ga povsod: v cerkvi\, zakristiji\, samostanu. A on ni nikogar zavrnil. Obujal jim je vero\, delil milost in prinašal luč. P. Pij je imel dar bilokacije\, torej je lahko bil hkrati na različnih krajih\, med drugim pa je Karlu Wojtyli napovedal izvolitev za papeža in poskus atentata leta 1981. \nHkrati pa je naraščal tudi skepticizem s strani njegovega reda in Vatikana. Leta 1922 so njegovo pastoralno delovanje omejili. To je bil hud udarec za p. Pija. Vernike pa to ni zanimalo. K njemu je prihajalo vedno več romarjev\, ki so jih organizirale v lastni režiji molitvene skupine\, p. Pij pa je nanje polagal roke. Zlasti v revnih\, trpečih in bolnih je videl Kristusovo podobo in se jim posebej daroval. Dolga leta je bolečine v ranah prenašal z osupljivo mirnostjo. Od leta 1940 je s pomočjo številnih donacij zgradil eno največjih klinik v Italiji\, ki se je odprla leta 1956. \nKo je leta 1968 umrl\, so ga v prisotnosti 100.000 ljudi pokopali v kripti samostanske cerkve. Za svetnika je bil razglašen leta 2002. \n»Svetost pomeni presegati sebe; pomeni popolno zmago nad vsemi našimi strastmi; pomeni resnično in stalno prezirati sebe in zemeljske stvari\, dokler nimamo rajši uboštva kot bogastva\, ponižanja bolj kot časti\, bolečine bolj kot užitka.« \n\nMolitev sv. patra Pija\nO Jezus\, moj Jezus\, daj mi otroško srce\, čisto in prozorno kakor studenec. \nBožja Mati\, izprosi mi preprosto srce\, ki ne bo preobčutljivo v trpljenju\, \nsrce velikodušno za žrtve\, nežno in sočutno\, \nzvesto in plemenito\, ki ne išče maščevanja za žalitve. \nNapravi blago in ponižno moje srce\, ki ljubi\, ne da bi zahtevalo ljubezen; \nveselo\, da ne pomeni nikomur nič\, da more živeti samo v Srcu tvojega Sina. \nNapravi moje srce veliko\, da ga nobena težava ne potre\, \nnobena nehvaležnost ne zapre\, nobena brezbrižnost ne utrudi; \nsrce\, ki bo trpelo samo za čast Jezusa Kristusa\, \nranjeno od Njegove ljubezni\, katere rana se zaceli samo v nebesih. Amen. \n\nMolimo\nDobri Oče\,  \nna priprošnjo sv. Pija iz Pietrelcine \nvzbudi v meni željo po molitvi in \npopolnem sprejemanju mojega križa. \nAmen. \n\nGradiva:\n \n\nPESEM bratov kapucinov – Pater Pij (3:35 min): https://www.youtube.com/watch?v=K3RcC0XDWAE\n\n  \n \n\nSv. Pij – dokumentarni FILM (v hr.) – 19:18 min: https://www.youtube.com/watch?v=-dOp4ybfRfE\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-p-pij-stigmatik-nasega-casa/2030-09-23/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/09/09.-23.-P.-Pij.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20300924
DTEND;VALUE=DATE:20300925
DTSTAMP:20260612T204403
CREATED:20200923T071631Z
LAST-MODIFIED:20260105T134814Z
UID:10004381-1916438400-1916524799@portal.pridi.com
SUMMARY:Bl. Anton Martin Slomšek: Prvi slovenski blaženi
DESCRIPTION:God bl. Antona Martina Slomška obhajamo 24. septembra. Na nedeljo\, ki je po datumu najbližje njegovemu godu\, pa obhajamo t. i. Slomškovo nedeljo.  \n  \nIz življenja …\n\nBl. Anton Martin Slomšek se je rodil 26. novembra 1800 na Slomu pri Ponikvi kot prvi od osmih otrok v kmečki družini. Mati je na porodu osmega umrla. Na Ponikvi se je odlikoval kot najboljši učenec nedeljske šole\, ki jo je vodil kaplan Jakob Prašnikar. Čeprav naj bi na očetovo željo ostal na kmetiji\, sta mati in Prašnikar dosegla\, da je šolanje nadaljeval. Šolal se je v Celju\, Ljubljani\, Senju in Celovcu\, kjer je stopil v semenišče in bil 8. septembra 1824 posvečen v duhovnika. Ponudbo predstojnikov za doktorski študij je odklonil\, ker mu je bilo pri srcu dušno pastirstvo. \n \nKot kaplan je služboval na Bizeljskem in pri Novi Cerkvi. Od 1829 do 1838 je bil duhovni voditelj bogoslovcev v celovškem bogoslovju\, potem pa šest let župnik v Vuzenici\, kjer je napisal izredno uspeli priročnik za nedeljske šole z naslovom Blaže in Nežica v nedeljski šoli. Leta 1844 je postal kanonik na škofiji v Št. Andražu v Labotski dolini (v današnji Avstriji)\, a se je po dveh letih vrnil v Celje\, kjer je prevzel službi župnika in opata. Slomšek je bil odličen pridigar. Veliko je tudi pisal; tudi pesmi\, od katerih je mnogo ponarodelih. Kot veliki buditelj narodne zavesti je odločno zagovarjal slovenstvo\, vrednost materinega jezika in dolžnost živeli iz duhovnih in narodnih korenin. \nA. M. Slomšek\, Tomaž Perko\n5. julija 1846 je bil v salzburški stolnici posvečen v škofa. V letu 1859 je prenesel sedež škofije iz Št. Andraža na Koroškem v Maribor ter preuredil škofijske meje. Močno si je močno prizadeval za oblikovanje duhovnikov\, z ljudskimi misijoni in knjižicami pa je pri vernikih poglabljal vero. Umrl je 24. septembra 1862 v Mariboru; pokopali so ga na mariborskem mestnem pokopališču\, leta 1941 so njegove posmrtne ostanke prenesli v frančiškansko cerkev\, 1978 pa v stolnico. \nTik pred svojo smrtjo je zapisal: \n»Ko sem postal duhovnik\, sem upal da bom srečen; ko sem postal župnik\, sem začel biti zaskrbljen; in če kot škof premislim svoje dolžnosti\, veliko odgovornost in napore; tedaj se moram tresti…« \n\nPostopek za beatifikacijo\nPostopek je potekal v treh obdobjih. Prvo imenujemo pripravljalno in je trajalo do leta 1925 (63 let)\, sledil je škofijski del postopka v Mariboru. Leta 1962 je bila zbrana dokumentacija posredovana v Rim. Tam se je začel t. i. apostolski del postopka\, ki se je končal 19. septembra 1999\, ko je Antona Martina Slomška za blaženega slovesno razglasil papež Janez Pavel II. v Mariboru. \n \nPostulator \nMsgr. dr. Marjan Turnšek\, zaslužni nadškof \nMolitev za kanonizacijo\nNebeški Oče! \nBlaženi škof Anton Martin Slomšek \nje luč na poti našega krščanskega življenja. \nNaj nas spremlja njegov zgled \nin podpira njegova priprošnja\, \nda bomo v edinosti s teboj \nin med seboj napredovali v veri\, \nupanju in ljubezni in bodo uslišane \nnaše prošnje za njegovo kanonizacijo. \n To prosimo\, po Kristusu našem Gospodu. \nAmen. \n\nPo Slomšku je poimenovanih mnogo ustanov\, krajev in zgradb\nJe glavni zavetnik celjske škofije. V tej škofiji sta mu posvečeni kar dve župniji (Celje – Bl. Anton Martin Slomšek\, Velenje – Bl. Anton Martin Slomšek)\, a obe sta še brez župnijskih cerkva. \nCerkve v Sloveniji: Slomšku so posvečene tri cerkve\, ena župnijska (župnija Maribor – Košaki) in dve podružnični\, in sicer v župniji Sv. Jedrt Nad Laškim (v kraju Rečica) ter v župniji Črensovci (v kraju Gornja Bistrica). Posvečene so mu tudi kapele\, in sicer v župniji Beltinci\, Križevci pri Ljutomeru\, Sv. Duh – Veliki trn\, Maribor – Sv. Janez Krstnik v bogoslovnem semenišču) … \nOd leta 1985 mariborska škofija podeljuje Odličje škofa A. M. Slomška\, od leta 1999 se podeljuje Slomškovo bralno priznanje. Obstoji tudi Slomškova romarska pot. \n\nGradiva:\n \n\nVIDEO pesem Glej že sonce zahaja (A. M. Slomšek) – 4:13 min\n\n  \n\n \n\n\nPESEM o A. M. Slomšku – 3:18 min\n\n  \n\n \n\n\nVIDEO pesem En hribček bom kupil (A. M. Slomšek) – 2:30 min\nKNJIGA Otrok Luči. Zgodovinska povest o Antonu Martinu Slomšku\, F. Hrastelj\, Družina 2005.\nBlaženi Anton Martin Slomšek\, Majda Strašek Januš\, Ognjišče.\n\n\nVeč na spletni strani Nadškofije Maribor >>> \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n\n\n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/bl-anton-martin-slomsek-prvi-slovenski-blazeni/2030-09-24/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/09/09.-24.-bl.-Anton-Martin-Slomšek1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20300926
DTEND;VALUE=DATE:20300927
DTSTAMP:20260612T204403
CREATED:20200924T134633Z
LAST-MODIFIED:20260504T121056Z
UID:10005403-1916611200-1916697599@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Nikolaj iz Flüe: Zavetnik ločenih
DESCRIPTION:Svetega Nikolaja iz Flüe oz. brata Klausa so ljudje častili kot svetnika že za časa njegovega življenja. Zakaj? \n  \nIz življenja …\nSv. Nikolaj iz Flüe se je rodil leta 1417 v premožnejši kmečki družini na gori Flüe v Švici. Že v mladih letih je bil zelo pobožen in je kazal mistične darove. \n  \nPoročil se je z Dorotejo Wyss in imela sta deset otrok. Vedno in povsod je spodbujal mir. Ko je bil vpoklican v vojsko\, je ščitil žene in otroke ter zavzeto varoval in rešil številne samostane in cerkve. Pravijo\, da se je v eni roki boril z mečem\, v drugi pa z rožnim vencem. \nPo mnogih videnjih se je leta 1467 odločil za puščavniško življenje. V dogovoru s svojo ženo in otroci se je umaknil v sotesko Ranft\, kjer je puščavniško živel dvajset let. Jedel ni ničesar\, razen svetega obhajila. \nPri tem »živečem svetniku«\, ki so ga klicali »brat Klaus«\, so iskali nasvet ljudje vseh slojev od blizu in daleč. S svojim političnim vplivom je leta 1481 rešil enotnost švicarske konfederacije\, in zaradi česar velja za glavnega zavetnika Švice. Njegov kip je v poslopju zvezne vlade v Bernu. \nUmrl je v puščavi leta 1487\, star sedemdeset let. \n  \nUpodobitve\nSv. Nikolaja umetniki najpogosteje upodabljajo kot suhega bradatega puščavnika s palico in rožnim vencem. \n  \nZavetnik\nJe zavetnik Švice\, papeške švicarske garde\, v težavah v zakonu\, velikih družin\, ločenih zakoncev. \n  \nGradivo:\n \n\nNikolaj iz Flue – Brat Klaus (v nem.) 35:35 min: https://www.youtube.com/watch?v=iOEdE5DuZm4\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-nikolaj-brat-klaus-zavetnik-locenih/2030-09-26/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/09/09.-25.-Sv.-Nikolaj-iz-F1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20300929
DTEND;VALUE=DATE:20300930
DTSTAMP:20260612T204403
CREATED:20200929T062236Z
LAST-MODIFIED:20251215T102124Z
UID:10004371-1916870400-1916956799@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Mihael\, Gabrijel in Rafael: Nadangeli
DESCRIPTION:Na današnji dan Cerkev se s skupnim praznikom spominjamo vseh treh nadangelov oz. božjih poslancev s posebnimi nalogami\, ki jih omenja Sveto pismo: sv. Mihaela\, Gabrijela in Rafaela.  \nNa ta dan so namreč posvetili rimsko cerkev sv. Mihaela\, katerega praznik je znan že v 5. stoletju. \n  \nMolimo\nO\, vi\, sveti nadangeli\, pridite s svojimi trumami in svojo močjo!  \nPokažite nam\, ljudem\, svojo moč in pomoč\,  \nda se nam srce razvname v Božjo čast in  \nv čast Marijino\, vaše in naše Kraljice. Amen. \n  \nSv. Mihael\nSv. Mihael pomeni »Kdo je kakor Bog?« Nadangel Mihael je v Svetem pismu omenjen petkrat\, najpogosteje v Danielovi knjigi. Še posebno je pomembno besedilo v knjigi Razodetja (Raz 12\,7-9)\, zaradi katerega Mihael velja za vrhovnega angela in kneza nebeške vojske. V Stari zavezi je češčen kot varuh izvoljenega ljudstva\, v Novi zavezi pa kot zavetnik umirajočih\, ki tehta ob smrti duše. \n  \nMolimo\nSveti nadangel Mihael\, brani nas v boju\, \nbodi nam v pomoč zoper zlobnost in \nzalezovanje hudega duha. \nUkroti naj ga Bog\, ponižno zato prosimo. \nIn ti\, vodnik nebeške vojske\, \nsatana in druge hudobne duhove\, \nki hodijo po svetu v pogubo duš\, \nz božjo pomočjo v pekel pahni. \nAmen. \n  \nNastanek te molitve \nPapež Leon XIII. (1903) je imel nekoč po sv. maši videnje\, da satan in njegovi ne bodo dosegli svojega cilja\, in to zaradi molitev\, dobrih del in žrtev. Videl je tudi\, da bo v tem boju za življenje in smrt predvsem igral veliko vlogo nadangel Mihael\, ko bo delil najsilnejšo moč. Ta prikazen je napotila papeža\, da je napisal to molitev k njemu\, ki je bila še v 60-ih letih prejšnjega stoletja predpisana po vsaki sv. maši. Mnogi so jo uporabljali kot eksorcistično molitev za izganjanje hudega duha. Bog nam po njej daje mnogo milosti in veliko zaščito nadangela Mihaela. \n  \nSv. Gabrijel\nGabrijel pomeni »Božja moč«. Tudi on je omenjen v Danielovi knjigi (8\,16-26)\, a njegova najpomembnejša naloga je bila oznanjenje učlovečenja Božjega Sina (Lk 1\,26-38). Potem ko je Zahariji oznanil rojstvo Janeza Krstnika\, je šest mesecev kasneje Mariji oznanil rojstvo Božjega Sina in ji razložil\, kako se bo to zgodilo. \nPapež Pij XII. ga je razglasil za zavetnika telekomunikacij: telegrafa\, telefona\, radia in televizije. \n  \nSv. Rafael – Angel zdravljenja\n \n(Bogoslužni spomin nadangela Rafaela se je sprva obhajalo ločeno\, 24. oktobra\, pozneje pa je bil združen z godom že omenjenih dveh nadangelov in ga obhajamo tudi na današnji dan). \nRafael pomeni »Bog je ozdravil« ali »Božje zdravilo« in je omenjen v Tobitovi knjigi. Ozdravi Tobita in Saro. \nJe zavetnik potnikov. \n  \n  \n  \n\n\n\nCerkve v Sloveniji\nNadangelu Mihaelu je v Sloveniji posvečenih 66 cerkva (27 župnijskih\, 39 podružničnih) in šest kapel\, kot je razvidno iz spodnje tabele. \n  \nŽUPNIJSKE CERKVE posvečene nadangelu Mihaelu:\n\n\n\nŠt.\nŽUPNIJA (Škofija)\n\n\n1.\nBiljana (KP škofija)\n\n\n2.\nBloke (LJ nadškofija)\n\n\n3.\nČatež – Zaplaz (NM škofija)\n\n\n4.\nČrešnjevec (MB nadškofija)\n\n\n5.\nDovje (LJ nadškofija)\n\n\n6.\nGorenje Polje (KP škofija)\n\n\n7.\nGrosuplje (LJ nadškofija)\n\n\n8.\nKamnje (KP škofija)\n\n\n9.\nKobjeglava (KP škofija)\n\n\n10.\nKrkavče (KP škofija)\n\n\n11.\nLjubljana – Barje (LJ nadškofija)\n\n\n12.\nLokev (KP škofija)\n\n\n13.\nMengeš (LJ nadškofija)\n\n\n14.\nNovo mesto – Šmihel (NM škofija)\n\n\n15.\nPilštajn (CE škofija)\n\n\n16.\nPišece (CE škofija)\n\n\n17.\nRadlje ob Dravi (MB nadškofija)\n\n\n18.\nRovte (LJ nadškofija)\n\n\n19.\nSkopo (KP škofija)\n\n\n20.\nŠmihel  (KP škofija)\n\n\n21.\nŠmihel nad Mozirjem (CE škofija)\n\n\n22.\nŠmihel pri Žužemberku (NM škofija)\n\n\n23.\nŠoštanj (CE škofija)\n\n\n24.\nTinjan (KP škofija)\n\n\n25.\nVeržej (MS škofija)\n\n\n26.\nVransko (CE škofija)\n\n\n27.\nŽetale (CE škofija)\n\n\n\n\nPODRUŽNIČNE CERKVE posvečene nadangelu Mihaelu:\n\n\n\nŠt.\nŽUPNIJA (Škofija)\nNASELJE s cerkvijo\n\n\n1.\nBanja Loka (NM škofija)\nBorovec – razvaline?\n\n\n2.\nBatuje (KP škofija)\nSelo (++)\n\n\n3.\nBoštanj (NM škofija)\nKompolje (++)\n\n\n4.\nBučka (NM škofija)\nDolenje Radulje\n\n\n5.\nČatež ob Savi (NM škofija)\nCerina\n\n\n6.\nČrmošnjice (NM škofija)\nNova Gora – razvaline\n\n\n7.\nČrnomelj (NM škofija)\nDesinec (++)\n\n\n8.\nDobovec (LJ nadškofija)\nZavršje\n\n\n9.\nDole pri Litiji (LJ nadškofija)\nVelika Goba (++)\n\n\n10.\nDuplje (LJ nadškofija)\nZgornje Duplje\n\n\n11.\nFram (MB nadškofija)\nFram (++)\n\n\n12.\nGoče (KP škofija)\nErzelj\n\n\n13.\nHinje (NM škofija)\nPolom\n\n\n14.\nHoče (MB nadškofija)\nRazvanje (++)\n\n\n15.\nHorjul (LJ nadškofija)\nSamotorica (++)\n\n\n16.\nHrenovice (KP škofija)\nŠmihel\n\n\n17.\nHrušica (KP škofija)\nMale Loče\n\n\n18.\nIg (LJ nadškofija)\nIška vas\n\n\n19.\nIlirska Bistrica  (KP škofija)\nDolnji Zemon\n\n\n20.\nKranj – Drulovka/Breg (LJ nadškofija)\nDrulovka\n\n\n21.\nLaško (CE škofija)\nŠmihel\n\n\n22.\nLog pod Mangartom (KP škofija)\nStrmec\n\n\n23.\nOsilnica (NM škofija)\nPapeži (++)\n\n\n24.\nPeče (LJ nadškofija)\nPeške Kandrše\n\n\n25.\nPlanina pri Rakeku (LJ nadškofija)\nJakovica\n\n\n26.\nPoljane – Dolenjske Toplice (NM škofija)\nNova gora\n\n\n27.\nRadmirje (CE škofija)\nRadmirje\n\n\n28.\nSemič (NM škofija)\nVavpča vas\n\n\n29.\nSladka gora (CE škofija)\nPod Nunsko goro\n\n\n30.\nSmlednik (LJ nadškofija)\nMoše\n\n\n31.\nSora (LJ nadškofija)\nDol\n\n\n32.\nŠempas (KP škofija)\nŠmihel\n\n\n33.\nŠenčur (LJ nadškofija)\nOlševek (++)\n\n\n34.\nTemnica (KP škofija)\nLipa\n\n\n35.\nTolmin (KP škofija)\nLjubinj\n\n\n36.\nTrebnje (NM škofija)\nDečja vas\n\n\n37.\nVeliki Gaber (LJ nadškofija)\nMali Gaber\n\n\n38.\nVidem – Krško (CE škofija)\nStara vas\n\n\n39.\nVinica (NM škofija)\nDamelj (++)\n\n\n\nKAPELE:\n\n\n\n\n1.\nAnkaran (KP škofija)\nLovran – Čampore (++)\n\n\n2.\nIzola (KP škofija)\nIzola (++)\n\n\n3.\nJarenina (MB nadškofija)\nJarenina (++)\n\n\n4.\nKubed (KP škofija)\nKubed (++)\n\n\n5.\nLibeliče (MB nadškofija)\nLibeliče\n\n\n6.\nSostro (LJ nadškofija)\nSostro (++)\n\n\n\n  \n  \nGradiva:\n \n\nPraznik nadangelov (v ang.) – 1:55 min: https://www.youtube.com/watch?v=nimeh0094yg\n\n  \n \n\nNadangeli sv. Mihael\, Gabrijel in Rafael (v hr.) – 5:04 min: https://www.youtube.com/watch?v=iGTtWKUp4gI\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-mihael-gabriel-in-rafael-nadangeli/2030-09-29/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/09/09.-29.-Nadangeli1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20301001
DTEND;VALUE=DATE:20301002
DTSTAMP:20260612T204403
CREATED:20200930T175847Z
LAST-MODIFIED:20251001T054412Z
UID:10004306-1917043200-1917129599@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveta Terezija Deteta Jezusa: "Mala cvetka" s svetniškimi starši
DESCRIPTION:Sv. Terezija Deteta Jezusa (god 1. oktober) je živela kratko\, skrito in zelo preprosto življenje\, po smrti in objavi njenih spisov pa je postala ena najbolj priljubljenih svetnic. Na smrtni postelji je obljubila\, da bo po smrti trosila vrtnice iz nebes. \nLeta 2015 sta bila za svetnika razglašena tudi njena pobožna starša (god 12. julija). \n  \nIz življenja …\nSv. Terezija Deteta Jezusa se je rodila kot Marija Terezija Frančiška 2. januarja 1873 kot deveti otrok dokaj premožnih zakoncev Ludvika (urar in draguljar) in Zelije Martin (izdelovalka čipk) v francoskem mestu Alençn. \nPo materini smrti se je oče vdovec preselil s svojimi petimi preživelimi hčerami v Lisieux. Kot deklica je v svojem duhovnem življenju čudežno napredovala. Po zgledu svojih starejših sester je želela takoj vstopiti v karmel\, a je morala čakati do šestnajstega leta. Šele tedaj je lahko vstopila v karmeličanski red v Lisieuxu z redovnim imenom svoje vzornice\, sv. Terezije Avilske. \n \n \nSv. Terezija Deteta Jezusa je živela kratko\, a zelo intenzivno in globoko duhovno življenje. Kmalu je ugotovila svoj poklic: na skrivaj moliti in svoje trpljenje žrtvovati za duhovnike\, pozabiti nase in delati majhna dela ljubezni\, ker ni verjela\, da bi lahko opravljala velika dela. \nPrebrala je dela sv. Janeza od Križa\, kar je bilo za mlado karmeličanko dokaj nenavadno\, občudovala je mučeništvo karmeličank iz Compiègne\, ki so bile žrtve francoske revolucije in leta 1894 zase končno našla »malo pot«\, s katero je pokazala\, da je svetost mogoče doseči tudi z opravljanjem vsakodnevnim malih del z veliko ljubezni in ostati majhna pred Bogom. \nPo naročilu predstojnice je začela pisati svoje spomine iz otroških let in razmišljanja. Ti spomini so izšli v knjigi z naslovom Povest duše\, ki je bila prevedena v številne jezike. \nUmrla je 30. septembra 1897 v Lisieuxu v sluhu svetosti\, stara komaj 24 let. Na smrtni postelji je obljubila\, da bo po smrti trosila vrtnice iz nebes – s tem je imela v mislih milosti\, ki jih je hotela iz ljubezni do vseh ljudi izprositi od Boga. \n  \nČeščenje\nNjeno češčenje se je hitro razširilo. Za svetnico je bila razglašena leta 1925\, dve leti kasneje pa imenovana skupaj s sv. Frančiškom Ksaverijem za zavetnico misijonov. Zaradi njenih dragocenih spisov jo je papež sv. Janez Pavel II. leta 1997 razglasil še za cerkveno učiteljico. Nad njenim grobom je zrasla mogočna bazilika\, v katero letno prihaja ogromno število vernikov in je takoj za Lurdom najbolj priljubljen romarski kraj v Franciji. \n  \nUpodabljanje\nUmetniki jo upodabljajo kot ljubko kodrasto deklico ali kot mlado karmeličansko milega obraza in pogleda\, s cvetjem v naročju in križem. \n  \nZavetnica\nJe zavetnica Francije\, karmeličank in misijonov. \n  \nCerkve v Sloveniji\n\nPri nas je Tereziji Deteta Jezusa posvečena župnijska cerkev Kodeljevo v Ljubljani. \n\n\nGradiva:\n\nMISLI Terezije Deteta Jezusa: “Po smrti bom trosila cvetje iz nebes”\n\n  \n\nKARMELIČANKE\, izdane knjige v slov.: http://karmelicanke.rkc.si/karmelski-svetniki/sv-terezija-deteta-jezusa-presvetega-oblicja/\n\n  \n \n\nSv. Terezija Deteta Jezusa (v hr.) – 4:27 min: https://www.youtube.com/watch?v=mcSOzM4FHhQ\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-terezija-deteta-jezusa-mala-cvetka-s-svetniskimi-starsi/2030-10-01/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/09/10.-1.-Mala-cvetka1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20301009
DTEND;VALUE=DATE:20301010
DTSTAMP:20260612T204403
CREATED:20201008T115609Z
LAST-MODIFIED:20260504T063903Z
UID:10004319-1917734400-1917820799@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Janez Henrik Newman: Svetnik\, ki nagovarja srce
DESCRIPTION:»Kakor se sončna ura ravna po SONCU\,  \ntako se hočem tudi jaz ravnati edinole po tebi\, Gospod\,  \nče me le hočeš sprejeti in me voditi.«  \n(J. H. Newman)\n  \nIz življenja …\nSv. Janez Henrik Newman (John Henry Newman) je bil rojen 1801 v Londonu kot najstarejši sin bankirja. Njegov oče je bil član prostozidarske lože\, mati pa kalvinske vere. Janez Henrik je že kot otrok je temeljito prebral Biblijo. Pri 16 letih je pod vplivom anglikanskega teologa Thomasa Scotta doživel svoje »prvo spreobrnjenje«. Po študiju literature\, matematike\, prava in nato še teologije na Oxfordu ter nekaj letih profesure je bil leta 1825 posvečen v duhovnika v anglikanski Cerkvi. Postal je vikar univerzitetne cerkve v Oxfordu. S svojimi poglobljenimi in bogatimi pridigami je nato osem let poučeval in vzgajal svoje poslušalce\, zlasti študente in učitelje. Newman je objavil pridige v seriji knjig\, v katerih se je zavzemal za anglikansko cerkev kot srednjo pot (»via media«) med protestantizmom in Katoliško cerkvijo\, zaradi česar je zaslovel po vsej državi\, a postal sumljiv pri hierarhiji. Želel je prenoviti anglikansko državno Cerkev z vrnitvijo k izvirom. Prenova je kasneje dobila ime oxfordsko gibanje. \n \nLeta 1842 se je Newman umaknil iz javnega življenja in se po treh letih obsežnih študij\, zlasti zgodnjih cerkvenih očetov in svetnikov\, spreobrnil v katoliško vero\, ki je bila takrat v Angliji povezana z družbenim izobčenjem. Zapuščal je Cerkev\, v kateri je bil rojen in krščen in jo je iskreno ljubil. \nZ nekaterimi prijatelji\, ki so tudi postali katoličani\, je odšel v Rim\, kjer je leta 1847 prejel duhovniško posvečenje. \nKo se je vrnil v Anglijo\, je v Birminghamu\, kasneje pa tudi v Londonu\, ustanovil oratorij\, duhovniške skupnosti po vzoru sv. Filipa Nerija. Po letu 1850\, ko je bila Katoliška cerkev v državi ponovno »dovoljena«\, je postal eden najbolj znanih cerkvenih obrazov v Angliji. Štiri leta je bil tudi rektor novoustanovljene katoliške univerze v Dublinu. Newman je učil\, da če smo sprejeli Kristusovo resnico in zastavili svoje življenje zanj\, ne more biti ločenosti med tem\, kar verujemo ter med tem\, kako živimo svoje življenje. \nNeutrudno si je prizadeval dvigniti vero in samozavest katoliških laikov – pogosto gre za irske delavce\, ki v viktorijanski dobi niso bili veliko cenjeni. \nPriznanja je Newman doživel šele na tara leta. Leta 1877 je bil imenovan za prvega častnega profesorja v Oxfordu\, leta 1879 ga je papež Leon XIII. imenoval za kardinala. Njegovo kardinalsko geslo je bilo: Srce govori srcu. Od leta 1886 je njegovo zdravje začelo pešati. \nUmrl je leta 1890 zaradi pljučnice v Birminghamu. \nZa njim je ostalo več kot 80 knjig pridig\, teoloških del\, dva romana in pesmi. \n  \nČeščenje\nPapež Benedikt XVI. ga je leta 2010 razglasil za blaženega\, papež Frančišek pa leta 2019 za svetega. \n  \nGradiva:\n\nSV. JANEZ HENRIK NEWMAN. ŠMARNICE za odrasle\, Bogdan Dolenc – slov.\n\n  \n\nMISLI sv. J. H. Newmana ob POSTNEM ČASU – slov.\n\n  \n\nMISLI sv. J. H. Newmana ob POSTNEM ČASU – slov.\n\n  \n\nKRIŽEV POT sv. J. H. Newmana – slov.\n\n  \n\nMISLI sv. J. H. Newmana pred VNEBOHODOM: Pot k Očetu – slov.\n\n  \n\nMOLITVE za pomoč v trpljenju sv. J. H. Newmana – slov.\n\n  \n \n\nsv. Janez Henrik Newman\, svetnik: https://www.youtube.com/watch?v=inTlXymu70s\n\n  \n \n\nŽivljenje sv. Janeza Henrika Newmana (v ang.): https://www.youtube.com/watch?v=AoChOhQ0Z1E\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-john-henry-newman-svetnik-ki-nagovarja-srce/2030-10-09/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/10/10.-9.-Newman1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20301014
DTEND;VALUE=DATE:20301015
DTSTAMP:20260612T204403
CREATED:20201013T120255Z
LAST-MODIFIED:20251014T110110Z
UID:10004314-1918166400-1918252799@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Kalist I.: »Kalistove katakombe« v Rimu
DESCRIPTION:Sv. Kalist velja za enega najbolj »življenjskih« papežev svoje dobe. Papeževal je pet let (217-222)\, najbolj znan pa je po t. i. »Kalistovih katakombah« v Rimu\, ki jih je upravljal preden je postal papež. \n  \nIz življenja …\nO sv. Kalistu je znano\, da se je rodil kot suženj leta 155 v Rimu. Kot osvobojenec je bil po nedolžnem kaznovan zaradi poneverbe denarja na bičanje in prisilno delo v rudnikih na Sardiniji. Osvobodila ga ugledna Rimljanka Marija z drugimi kristjani. Papež Zefirin\, ki je poznal njegovo nadarjenost in pobožnost\, ga je poklical v Rim in posvetil v diakona. V upravo mu je izročil pokopališče\, danes tako imenovane »Kalistove katakombe« ob stari Apijski cesti. Skrbel je tudi za cerkveno premoženje\, s tem pa za reveže in trpeče kristjane. \nPo smrti papeža Zefirina so ga izvolili za papeža. Kot papež je ostal ponižen\, ohranil pa je velik čut za reveže in zapostavljene. \nHipolit in Teritulijan sta mu zamerila\, ker je bil prizanesljiv do tistih\, ki so odpadli od krščanske vere in se kasneje vrnili vanjo\, kakor tudi do nekaterih krivovercev. Nestrpnost do Kalista se je povečevala\, tako da ga je razjarjena množica vrgla skozi okno hiše\, kjer je z verniki obhajal bogoslužje. Umrl je leta 222 v Rimu. \nNjegove relikvije so kasneje prenesli v danes najstarejšo Marijino cerkev v mestni četrti Trastevere\, ki jo je dal zgraditi on sam; kot prvo cerkev v Rimu\, posvečeno Jezusovi materi Mariji. \n  \nUpodobitev\nUmetniki sv. Kalista upodabljajo kot bradatega papeža z mlinskim kamnom ali vodnjakom\, atributa njegovega domnevnega mučeništva. \n  \nZavetnik\nJe zavetnik grobarjev. \n  \nGradivo:\n\nMISLI sv. papeža Janeza XXIII. o Kalistovih katakombah: prostoru mučencev in upanja\n\n  \n \n\nKalist I.\, papež in mučenec (v hr.) – 2:32 min: https://www.youtube.com/watch?v=T6Vov3XzPE8\n\n  \n \n\nKalistove katakombe (v ang.) – 3:49 min: https://www.youtube.com/watch?v=EZ3IPc1bUuI\n\n  \n \n\nSv. Kalist (v ang.) – 1:37 min: https://www.youtube.com/watch?v=GNBg3GBK4qE\n\n  \n \n\nSv. Kalist (v ang.) – 1:56 min: https://www.youtube.com/watch?v=91g9I1XYJcM\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-kalist-i-kalistove-katakombe-v-rimu/2030-10-14/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/10/10.-14.-Sv.-Kalist1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20301021
DTEND;VALUE=DATE:20301022
DTSTAMP:20260612T204403
CREATED:20201019T164359Z
LAST-MODIFIED:20251030T061849Z
UID:10004316-1918771200-1918857599@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveta Uršula in tovarišice: Za dober zakon
DESCRIPTION:“Če je na sv. Uršule dan lepo\, bo lepa jesen in si bo tudi lenuh pripravil dovolj stelje”\, pravi vremenski pregovor. \n  \nIz življenja …\nRedko katera svetnica si je kot sv. Uršula pridobila toliko priljubljenosti in spoštovanja\, čeprav o njej dejansko ni znano skoraj nič. O obstoju te svetnice priča napis iz 4. ali 5. stoletja\, najdenem v Kölnu\, ki omenja mučeništvo Uršule in njenih tovarišic devic (na tem kraju je bila pozneje postavljena cerkev) in več različic čudovitih legend o njenem mučeništvu. \nPo eni izmed različici je bila Uršula hči krščanskega kralja v Bretaniji (današnji Franciji) v 5. stoletju. Bila je izjemno lepa in vsestransko nadarjena. Nadlegovali so jo snubci\, ona pa je vse zavrnila. Tako je bilo vse dokler je ni za svojega sina  zaprosil za roko sam angleški kralj Agripa. Uršula je tedaj dobro premislila\, kako zavrniti kralja? Zato si je za svoje soglasje izmislila tri »nemogoče« pogoje: prvič\, da ji pošlje deset najlepših devic kot spremljevalke\, vsaka od njih pa mora imeti tisoč svojih služabnic ter brodovje za vse; drugič\, da njej in njenim spremljevalkam tri leta pred poroko omogoči potovanja in romanja v velika svetišča; in tretjič\, da se princ in ves njegov dvor spreobrnejo v krščanstvo\, ker se ne bo poročila s poganom. \nPričakovala je hitro angleško opustitev poroke\, a njena modrost\, lepota in odločnost so mladega snubca tako očarali\, da se je strinjal z vsemi tremi pogoji. In tako se je zbralo 11.000 devic (verjetno jih je bilo le 11) – Uršulinih spremljevalk za romanje v Rim. \nNa poti nazaj so jih blizu Kölna napadli Huni in pobili vse\, razen Uršule. Z njo\, kot s kraljevo hčerjo\, se je želel poročiti vodja Hunov. Ko ga je odločno zavrnila\, ji je v srce izstrelil tri puščice. Po njeni smrti je z neba prišla vojska 11.000 angelov in pregnala Hune iz mesta. Prebivalci Kölna pa so jo slovesno pokopali in svoje mesto postavili pod zavetništvo sv. Uršule in njenih tovarišic. \n  \nAli ste vedeli?\nV srednjem veku so nastale številne bratovščine sv. Uršule\, katere člani so bili celo škofje in kralji\, ki so se ji priporočali kot priprošnjici za srečno smrt in prehod v večnost. V 16. stoletju pa je sv. Angela Merici ustanovila redovno družbo uršulinke\, za zavetnico katerih je izbrala sv. Uršulo\, zavetnico učiteljskega poklica\, šol in izobraževanja. Krištof Kolumb je nove otoke\, ki jih je odkril leta 1493\, v čast sv. Uršuli in njenim tovarišicam poimenoval Deviški otroki. \n  \nUpodobitev\nUmetniki sv. Uršulo najpogosteje upodabljajo kot princeso s krono\, puščico\, palmo\, golobom ali zastavo s križem\, z ladjo; včasih kot zavetnico s plaščem\, pod katerim ščiti svoje spremljevalke. \n  \nZavetnica\nJe zavetnica Kölna\, učiteljic in vzgojiteljic\, mladine\, bolnih otrok\, trgovcev s tkaninami; priporočajo se ji za dobro poroko in dober zakon ter srečno zadnjo uro. \n  \nCerkve v Sloveniji\nSv. Uršuli je pri nas posvečenih 12 cerkva\, kot je razvidno iz spodnjih tabel. \n\nŽUPNIJSKA CERKEV posvečena sv. Uršuli:\n\n\n\nŠt.\nŽUPNIJA (Škofija)\n\n\n1.\nJagršče (KP škofija)\n\n\n\nPODRUŽNIČNE CERKVE posvečene sv. Uršuli:\n\n\n\nŠt.\nŽUPNIJA (Škofija)\nNASELJE s cerkvijo\n\n\n1.\nKranj – Šmartin (LJ nadškofija)\nSrednje Bitnje\n\n\n2.\nMirna peč (NM škofija)\nGolobinjek\n\n\n3.\nPolhov gradec (LJ nadškofija)\nSetnica\n\n\n4.\nPoljane – Dolenjske Toplice (NM škofija)\nMali Rigelj\n\n\n5.\nStara Cerkev (NM škofija) – porušena\nStari Breg\n\n\n6.\nStara Loka (LJ nadškofija)\nPevno\n\n\n7.\nŠentjurij – Podkum (LJ nadškofija)\nBorovak\n\n\n8.\nŠkofljica (LJ nadškofija)\nLanišče\n\n\n9.\nDramlje (CE škofija)\nŠedina\n\n\n10.\nStari trg pri Slovenj Gradcu (MB nadškofija)\nUršlja gora\n\n\n11.\nSv. Martin na Pohorju (MB nadškofija)\nBojtina\n\n\n12.\nŠt. Janž na Dravskem polju – Starše (MB nadškofija)\nPrepolje\n\n\n\nKAPELA: \n\n\n\n\n1.\nSv. Danijel nad Prevaljami (MB nadškofija)\nŠentane\n\n\n\n\nGradiva:\n \n\nSv. Uršula (v hr.) – 1:34 min: https://www.youtube.com/watch?v=RVx456Ze6nU\n\n  \n \n\n11.000 devic – sv. Uršula (v ang.) – 28:11 min: https://www.youtube.com/watch?v=9w5FZw-UVOI\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-ursula-in-tovarisice-za-dober-zakon/2030-10-21/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/10/sv.-Ursula-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20301022
DTEND;VALUE=DATE:20301023
DTSTAMP:20260612T204403
CREATED:20201021T204639Z
LAST-MODIFIED:20251128T111825Z
UID:10004327-1918857600-1918943999@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Janez Pavel II.: Prvi slovanski papež
DESCRIPTION:Sv. Janez Pavel II. je prvi slovanski papež in po več stoletjih prvi papež\, ki ni Italijan.  \nJe eden od najmlajših papežev v zadnjem času\, njegov pontifikat pa med najdaljšimi v zgodovini Cerkve\, saj je trajal skoraj sedemindvajset let.  \nBil je karizmatičen papež\, sposoben zbrati velike množice. \n  \nIz življenja …\nKarol Wojtyła se je rodil 18. maja 1920 v Wadowicah na Poljskem kot najmlajši od treh otrok. Svoje sestre ni poznal\, saj je umrla pred njegovim rojstvom. \nKo je bil star devet let\, mu je umrla mati\, tri leta kasneje pa starejši brat. Karol je ostal sam z očetom. Po končani gimnaziji sta se z očetom preselila v Krakov\, kjer je Karol študiral literaturo in se posveti svoji strasti: igranju. \nKo se je začela vojna\, je začel delati v kamnolomu\, da bi se izognil deportaciji v Nemčijo. Leto kasneje (1941) mu je umrl tudi oče. \nKarol je začel »tajno« študirati tečaje teologije; tajno zato\, ker so nacisti preganjali poljsko duhovščino\, in bil leta v duhovnika posvečen leta 1946. Nato je za dve leti odšel izpopolnit svojo teološko izobrazbo v Rim\, da bi postal profesor etike v krakovskem bogoslovju in na teološki fakulteti v Lublinu. Leta 1958 je bil imenovan in posvečen kot najmlajši poljski pomožni škof v Krakovu. \nNjegov grb z napisom »Totus Tuus – Ves Tvoj«\, ki se nanaša na Božjo Mater Marijo\, ga je spremljal vse življenje. Sodeloval je na 2. Vatikanskem koncilu\, leta 1964 je bil imenovan za nadškofa v Krakovu\, leta 1967 pa za kardinala. \n16. oktobra 1978 so ga kardinali\, zbrani v konklavu\, izvolili za Petrovega naslednika. Privzel je ime Janez Pavel II. in 22. oktobra slovesno nastopil petrinsko službo (zato je tega dne njegov god). 13 maja 1981\, na obletnico Marijinih prikazovanj v Fatimi\, je bil hudo ranjen v poskusu atentata na Trgu sv. Petra. Kasneje je svojega atentatorja obiskal v zaporu in mu odpustil. \nV svojem dolgem pontifikatu vodenja Cerkve je okrepil upanje vernikov; govoril s svetom\, nagovarjal narode (dvakrat je obiskal Slovenijo)\, govoril z državniki\, umetniki\, igralci\, športniki; pogosto je komuniciral z novinarji; hodil je v zapore\, obiskoval zanemarjene in zapuščene. Iz njegove neizmerne ljubezni do mladih so se leta 1985 rodila svetovna srečanja mladih\, ki so na različnih koncih sveta združila milijone mladih. \nRazglasil je 1.345 blaženih in 483 svetnikov. \nLeta 2003 je bila uradno potrjena njegova Parkinskonova bolezen\, a se ni umaknil\, vse dokler so ga noge nosile. \nZ velikim sočutjem prebivalstva je umrl v Vatikanu 2. aprila 2005\, na predvečer nedelje Božjega usmiljenja\, ki jo je sam razglasil nekaj let prej. \nNa nedeljo Božjega usmiljenja 2011 ga je papež Benedikt XVI. razglasil za blaženega\, leta 2014 pa ga je papež Frančišek razglasil skupaj s papežem Janezom XXIII. za svetega. \n  \nGradiva:\n \n\nNajslajši trenutki Janeza Pavla II. ob GLASBI – 5:35 min: https://www.youtube.com/watch?v=P498ZWdGIjU\n\n  \n \n\nPapež Janez Pavel II. mladim v Postojni (v slov.) – 9:18 min: https://www.youtube.com/watch?v=rlQkIQMcQyg\n\n  \n \n\nŽivljenje Karola Wojtyła – animirani film (v slov.) – 26:13 min: https://www.youtube.com/watch?v=5q8QuKdDaAc&list=PLuL_MDcWQgzzJYnR4idLP1fjNB3LOzygN&index=8\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-janez-pavel-ii-prvi-slovanski-papez/2030-10-22/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/10/Janez-Pavel-II-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20301027
DTEND;VALUE=DATE:20301028
DTSTAMP:20260612T204403
CREATED:20251128T114616Z
LAST-MODIFIED:20251128T114616Z
UID:10004332-1919289600-1919372399@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Evarist: Četrti papež
DESCRIPTION:Sv. Evarist\, rojen v 1. stoletju v Antiohiji\, je bil četrti papež po sv. Petru. Rimsko Cerkev je vodil pod cesarjem Trajanom. \n  \nIz življenja …\nPapež sv. Evarist je Rim razdelil na sedem diakonatov. Rim je tako razdelil na 25 župnij. Papeževal je osem let. \nPosvetil je petnajst škofov\, sedemnajst duhovnikov in sedem diakonov. \nV njegovem času so v Rim pripeljali škofa sv. Ignacija Antiohijskega\, da bi ga kot kristjana vrgli zverem. Sv. Evarist je verjetno pretrpel mučeništvo\, in to leta 108. \nPokopan je v Vatikanu\, blizu groba apostola Petra. \n  \nGradiva:\n \nSv. Evarist I.\, papež (v hr.) – 1:50 min: https://www.youtube.com/watch?v=O0d5v0Q9Fe8 \n  \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-evarist-cetrti-papez-2/2030-10-27/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2021/10/sant-evaristo-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20301029
DTEND;VALUE=DATE:20301030
DTSTAMP:20260612T204403
CREATED:20241029T132505Z
LAST-MODIFIED:20251128T115333Z
UID:10004338-1919462400-1919548799@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveta Ermelinda: Puščavnica v imenitnih oblačilih
DESCRIPTION:Sv. Hermelinda ali Ermelinda (skrajšano Linda) je laikinja puščavnica.  \n  \nIz življenja …\nSv. Ermelinda se je rodila leta 510 v Lovenjoelu v Belgiji v plemiški družini\, ki je bila v sorodstvu z družino Pipin. \nImela je veliko snubcev\, a se je že v otroštvu zaobljubila devištvu. Kljub želji staršev\, da bi se dobro poročila\, je zavrnila poroko in se umaknila na del družinskega posestva\, kjer je živela v molitvi\, tišini in pokori. Želela je več miru\, zato se je preselila drugam\, kjer je živela strogo življenje v samoti. \nTežave je imela z dvema mladima snubcema\, zaradi česar je pobegnila v Meldret in tam ostala do svoje smrti. \nUmrla je 29. oktobra leta 590. Na njenem grobu je bil postavljen ženski samostan. \n  \nUpodobitve\nUmetniki sv. Lindo najpogosteje upodabljajo kot puščavnico v imenitnih oblačilih. \n  \nZavetnik\nSv. Linda je zavetnica proti očesnim boleznim\, vročici in boleznim sklepov. \n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-ermelinda-puscavnica-v-imenitnih-oblacilih-2/2030-10-29/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/10/Sv.-Ermelinda-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20301101
DTEND;VALUE=DATE:20301102
DTSTAMP:20260612T204403
CREATED:20201029T204038Z
LAST-MODIFIED:20251128T103127Z
UID:10004324-1919721600-1919807999@portal.pridi.com
SUMMARY:Zapovedani praznik vseh svetih: Ko je število svetih tako naraslo ...
DESCRIPTION:Danes je praznik vseh svetih: tistih\, ki jih je Cerkev uradno razglasila za svete in tistih\, ki jih Cerkev uradno ni razglasila za svete\, so pa pri Bogu v nebesih.  \nVsi sveti so zapovedani praznik\, kar pomeni\, da naj bi se verniki tega dne udeležili sv. maše. \nIn še nekaj: Na vse svete ima god vsak kristjan. Zato blagoslovljeno praznovanje godu! \n  \nIz življenja … \nGre za starokrščanski praznik\, na katerega se častijo vsi sveti. \nIzvor tega praznika je treba iskati v 4. stoletju na Vzhodu\, ko so v Antiohiji prvo nedeljo po binkoštih praznovali praznik vseh svetih mučencev. V 7. stoletju je papež Bonifacij IV. v Rimu poganski tempelj Panteon\, posvečen vsem bogovom\, spremenil v cerkev svete Matere Božje in vseh svetih mučencev. \nPapež Gregor IV. (827-844) je praznik svetih prestavil na 1. november in ukazal\, naj se ta dan slovesno praznuje v vsej Cerkvi. Ta praznik je Cerkev med drugim uvedla tudi zato\, ker je število svetnikov tako naraslo\, da ni bilo več mogoče spominjati se vsakega posebej pri bogoslužju. \nTega dne se spominjamo vseh rajnih\, ki so sedaj pri Bogu – znane in neznane! Še posebej se spominjamo rajnih svetih\, ki niso bili nikoli razglašeni za svetnike. V molitvi se jim priporočimo tudi mi\, naj pri Bogu posredujejo za nas\, da se jim bomo nekoč pridružili tudi mi. \nBogoslužje tega praznika nas spominja\, da je svetost izvirna poklicanost vsakega krščenega. Zato je ta praznik ugodna priložnost\, da dvignemo pogled od minljivih zemeljskih resničnosti k Božji razsežnosti večnosti in svetosti. \n  \nMolimo\nVsemogočni večni Bog\, tvoja Cerkev se danes veseli skupnega praznika vseh svetnikov in slavi njihove zasluge.  \nProsimo\, naj nam nepregledna množica naših svetih bratov in sester izprosi tvoje obilno usmiljenje. Amen. \n  \nGradiva: \n\nGradivo za družino ob prazniku vseh svetih – Slovenski katehetski urad (v slov.): http://sku.rkc.si/2020/10/30/praznik-vseh-svetih/\n\n  \n \n\nSvetniki ob glasbi – Veroučni kotiček (v slov.) – 2:43 min: https://www.youtube.com/watch?v=Rje8J00Vc9M&list=PLuL_MDcWQgzzJYnR4idLP1fjNB3LOzygN&index=13\n\n  \n \n\nNaredi si sam … – Veroučni kotiček (v slov.) – 0:26 min: https://www.youtube.com/watch?v=NOEVeo3rRzA&list=PLuL_MDcWQgzzJYnR4idLP1fjNB3LOzygN&index=12\n\n  \n \n\nPraznik vseh svetih (v hr.) – 4:08 min: https://www.youtube.com/watch?v=2FHQX5M7UtQ\n\n  \n \n\nVsi sveti – ob svetnikih in PESMI (v ang.) – 4:38 min: https://www.youtube.com/watch?v=oNlgG_-wjpM\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/zapovedani-praznik-vsi-sveti/2030-11-01/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/10/11.-1.-Vsi-sveti1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20301103
DTEND;VALUE=DATE:20301104
DTSTAMP:20260612T204403
CREATED:20201031T163222Z
LAST-MODIFIED:20251128T115658Z
UID:10004345-1919894400-1919980799@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Viktorin Ptujski: Prvi razlagalec Svetega pisma
DESCRIPTION:Viktorin Ptujski je bil cerkveni oče\, škof na teritoriju današnjega slovenskega ozemlja ob koncu 3. stoletja. Velja za prvega latinskega eksegeta (razlagalca) Svetega pisma. Da ga Slovenci bolje ne poznamo in častimo\, je “krivo” večstoletno napačno prepričanje\, češ da je bil škof v francoskem mestu Poitiers\, in ne v Ptuju.  \nŠele z zgodovinopisnimi popravki in s posredovanjem bl. Antona Martina Slomška v Vatikanu\, ki je leta 1848 dosegel\, da se sme Viktorinu v mariborski škofiji izkazovati javna čast pri bogoslužnih opravilih\, se je češčenje Viktorina začelo tudi pri nas. \n  \nIz življenja …\n \nSv. Viktorin Ptujski se je rodil okoli leta 240. O njegovem izvoru obstajajo različne teze: po eni naj bi prišel z vzhoda\, iz Grčije\, saj sv. Hieronim omenja\, da je bolje znal grško kot latinsko. Po drugi domnevi pa naj bi bil domačin. \nBil je škof v rimskem mestu Petovio\, današnjem Ptuju\, ob koncu 3. stoletja. Petoviona je tedaj štela preko 30.000 prebivalcev\, od tega je bilo verjetno okrog tisoč vernikov. \nVero je širil z govorjeno in pisano besedo\, zaradi česar ga uvrščamo tudi med prve znane literarne ustvarjalce na našem ozemlju. Bil je prvi latinski ekseget. Njegovi spisi so močno vplivali na nadaljnjo latinsko svetopisemsko eksegezo. Ohranila sta se le dva spisa: O zgradbi sveta in Razlaga Razodetja. \nBil je zelo izobražen in vzornega življenja. \nUmrl je 2. novembra 303 med Dioklecijanovim preganjanjem kristjanov\, in sicer mučeniške smrti – domnevno z obglavljenjem. \n  \nUpodobitve\nUmetniki sv. Viktorina najpogosteje upodabljajo v škofovski obleki s palmovo vejo in mečem v roki. \n  \nGradiva:\n\nViktorin Ptujski in deset devic: http://oddaje.ognjisce.si/ocetjevveri/2013/11/14/11-oddaja-viktorin-ptujski-in-deset-devic\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-viktorin-ptujski-prvi-razlagalec-svetega-pisma-na-nasih-tleh/2030-11-03/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/10/11.-3.-Viktorin-Ptujski1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20301106
DTEND;VALUE=DATE:20301107
DTSTAMP:20260612T204403
CREATED:20201104T080223Z
LAST-MODIFIED:20251128T124731Z
UID:10004351-1920153600-1920239999@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Lenart: Zavetnik živine in kmetov
DESCRIPTION:Sv. Lenart je eden izmed najbolj priljubljenih svetnikov v Franciji in deželah srednje Evrope. Menijo\, da mu je posvečenih okoli 600 cerkva.  \nŽe zgolj v Sloveniji mu jih je posvečenih skoraj 60.  \nZakaj je tako priljubljen? \n  \nIz življenja …\nSv. Lenart se je rodil okoli leta 500 v Orleansu v plemiški družini\, ki je bila v prijateljskih odnosih s krščanskim frankovskim kraljem Klodvikom. Vzgajali so ga za viteza\, a je kasneje postal kraljev svetovalec. Na dvor pa je zahajal tudi reimski nadškof sv. Remigij (god 1. oktober)\, ki je sv. Lenarta seznanil s krščanstvom in ga kasneje tudi krstil. \nSv. Lenart je kasneje postal puščavnik v gozdu blizu Limogesu v Franciji. V svoji puščavniški celici je živel molitveno in spokorno samotarsko življenje. Postal naj bi škof v Reimsu (nekateri viri poročajo\, da je dejansko prejel tudi škofovsko posvečenje)\, a on se je odločil\, da bo ostal puščavnik. K njemu so prihajali številni iskalci pomoči; pridigal je in zdravil. \nŠe posebno skrb pa je imel za jetnike. Za mnoge je pri kralju dosegel izpustitev. Včasih so jetniki zgolj izgovarjali njegovo ime in okovi so jim odpadli. Le te so potem prinesli sv. Lenartu v njegovo puščavniško celico.  \nTe verige so kasneje njegovi častilci razlagali kot verige za govedo\, zaradi česar je sv. Lenart kasneje postal zavetnik živine in kmetov. \nIzročilo pripoveduje\, kako je sv. Lenart nekoč s svojimi molitvami pomagal noseči kraljici\, ki je imela v bližini njegove puščavniške celice med lovom njenega moža popadke\, da je srečno rodila sina. V zahvalo mu je kralj Klodvik podaril del zemljišča\, na katerem je kmalu zrasla cerkev\, posvečena Materi Božji\, zraven cerkve pa nov samostan\, okoli katerega se je razvilo mestece Saint-Léonard-de-Noblat. Tu so nekdanje jetnike izučili rokodelska dela\, da so si lahko pošteno služili svoj vsakdanji kruh. \nSv. Lenart je svojo skupnost vodil kot opat vse do svoje smrti leta 559. \n  \nUpodobitve\nUmetniki ga najpogosteje upodabljajo kot opata v črnem meniškem oblačilu z razbitimi verigami\, knjigo\, voli ali konji. \n  \nZavetnik\nSv. Lenart je zavetnik kmetov\, jetnikov\, hlapcev\, ključavničarjev\, kovačev\, živine\, konjev\, porodnic\, za dober porod; je priprošnjik proti glavobolu in duševnim boleznim. \n  \nVremenski pregovor\n“Kakršno je vreme na Lenartovo\, tako bo do božiča.” \n  \nCerkve na Slovenskem\nPri nas je sv. Lenartu posvečenih 59 cerkva (17 župnijskih\, 42 podružničnih). \n  \nŽUPNIJSKE CERKVE posvečene sv. Andreju:\n\n\n\nŠt.\nŽUPNIJA (Škofija)\n\n\n1.\nBukovo (KP škofija)\n\n\n2.\nCol (KP škofija)\n\n\n3.\nČrni vrh (LJ nadškofija)\n\n\n4.\nJesenice (LJ nadškofija)\n\n\n5.\nKropa (LJ nadškofija)\n\n\n6.\nLenart v Slovenskih Goricah (MB nadškofija)\n\n\n7.\nLoški Potok (LJ nadškofija)\n\n\n8.\nMozelj (NM škofija)\n\n\n9.\nNova Cerkev (CE škofija)\n\n\n10.\nNovo mesto – Sv. Lenart (NM škofija)\n\n\n11.\nSostro (LJ nadškofija)\n\n\n12.\nSpodnja Branica (KP škofija)\n\n\n13.\nSv. Lenart – Podgorci (MB nadškofija)\n\n\n14.\nSv. Lenart (LJ nadškofija)\n\n\n15.\nSv. Lenart nad Laškim (CE škofija)\n\n\n16.\nVolče (KP škofija)\n\n\n17.\nZabukovje (CE škofija)\n\n\n\n\nPODRUŽNIČNE CERKVE posvečene sv. Lenartu:\n\n\n\nŠt.\nŽUPNIJA (Škofija)\nNASELJE s cerkvijo\n\n\n1.\nBegunje pri Cerknici (LJ nadškofija)\nDobec\n\n\n2.\nBrežice (CE škofija)\nBrežice – frančiškani\n\n\n3.\nCerovo (KP škofija)\nDolenje Cerovo\n\n\n4.\nČemšenik (LJ nadškofija)\nVrhe\n\n\n5.\nČešnjice (LJ nadškofija)\nPšajnovica\n\n\n6.\nDob (LJ nadškofija)\nKrtina (++)\n\n\n7.\nDravograd (MB nadškofija)\nVič\n\n\n8.\nFara pri Kočevju (NM škofija)\nKrkovo\n\n\n9.\nGornji Grad (CE škofija)\nLenart pri Gornjem Gradu\n\n\n10.\nHoče (MB nadškofija)\nPivola / Pohorje\n\n\n11.\nIg (LJ nadškofija)\nGornji Ig\n\n\n12.\nKebelj (MB nadškofija)\nKoritno\n\n\n13.\nKostrivnica (CE škofija)\nDrevenik\n\n\n14.\nKred (KP škofija)\nStaro Selo\n\n\n15.\nMakole (MB nadškofija)\nMakole\n\n\n16.\nMavčiče (LJ nadškofija)\nJama\n\n\n17.\nMežica (MB nadškofija)\nPlat\n\n\n18.\nNovo mesto – Sv. Lenart (NM škofija)\nGotna vas\n\n\n19.\nPodbrdo (KP škofija)\nBača nad Podbrdom\n\n\n20.\nPreddvor (LJ nadškofija)\nBreg\n\n\n21.\nPtujska gora (MB nadškofija)\nPtujska gora (++)\n\n\n22.\nRaka (NM škofija)\nRavno\n\n\n23.\nRibnica (LJ nadškofija)\nNemška vas\n\n\n24.\nRibnica na Pohorju (MB nadškofija)\nRibnica na Pohorju (++)\n\n\n25.\nRibno (LJ nadškofija)\nBodešče\n\n\n26.\nRob (LJ nadškofija)\nKrvava Peč (++)\n\n\n27.\nSemič (NM škofija)\nKal\n\n\n28.\nStudeno (KP škofija)\nGorenje\n\n\n29.\nŠentjurij – Podkum (LJ nadškofija)\nRodež\n\n\n30.\nŠenturška gora (LJ nadškofija)\nSveti Lenart\n\n\n31.\nŠentvid pri Stični (LJ nadškofija)\nPungert\n\n\n32.\nŠmarjeta (NM škofija)\nKoglo Sela pri Zburah\n\n\n33.\nŠmartno pod Šmarno goro (LJ nadškofija)\nSpodnje Gameljne\n\n\n34.\nŠt. Ilj pod Turjakom (MB nadškofija)\nMislinja\n\n\n35.\nTrnje (KP škofija)\nKlenik\n\n\n36.\nTržišče (NM škofija)\nGabrijele (++)\n\n\n37.\nVače (LJ nadškofija)\nVaške Kandrše\n\n\n38.\nVišnja gora (LJ nadškofija)\nNova vas\n\n\n39.\nVrhnika (LJ nadškofija)\nMala Ligojna\n\n\n40.\nVrhnika (LJ nadškofija)\nStara Vrhnika (++)\n\n\n41.\nVrhnika (LJ nadškofija)\nVrhnika\n\n\n42.\nŽiri (LJ nadškofija)\nDobračeva (++)\n\n\n\n  \n  \nGradiva:\n \n\nSv. Lenart\, puščavnik (v hr.) – 2:40 min: https://www.youtube.com/watch?v=Tje9qpV5IBQ\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-lenart-priprosnjik-proti-dusevnim-boleznim/2030-11-06/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/11/11.-6.-Sv.-Lenart1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20301111
DTEND;VALUE=DATE:20301112
DTSTAMP:20260612T204403
CREATED:20201109T110228Z
LAST-MODIFIED:20251128T094706Z
UID:10004322-1920585600-1920671999@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Martin: Eden najbolj priljubljenih škofov vseh časov
DESCRIPTION:Znan je pregovor\, da na martinovo »svet’ Martin nar’di iz mošta vin.« \n  \nKdo je bil sv. Martin?\nSv. Martin iz Toursa je v svojem življenju »prehodil pot« od poganskega vojaka do enega najbolj priljubljenih škofov vseh časov.  \nRodil se je okoli leta 315 na teritoriju današnjega Sombotela na Madžarskem. To pomeni\, da se je rodil dve leti potem\, ko je krščanstvo postalo svobodna vera v rimskem cesarstvu. Martinovi starši so bili pogani. Oče je bil častnik rimske vojske\, zato je bila tudi za Martina vojaška služba neizbežna. Pri dvanajstih letih se je začel zanimati za krščansko vero in postal katehumen. \n  \nRazpolovitev plašča\nProti svoji volji je postal vojaški častnik. Iz tega časa je dogodek\, ki je popolnoma spremenil Martinovo življenje. Pred mestnimi vrati je v mrzlem zimskem jutru zagledal premraženega berača\, ki je prosil miloščino. Ker pri sebi ni imel denarja\, je z mečem razpolovil svoj plašč in s polovico ogrnil reveža. To je bil začetek Martinovega spreobrnjenja. Iste noči se mu je v sanjah prikazal Jezus\, ogrnjen z darovano polovico plašča. Martin je tedaj zapustil vojaško službo in se oklenil škofa sv. Hiarija iz Poitiersa\, s katerim sta ustanovila samostan in začel »boj« je proti krivovercem. \n  \n \nGos ga je izdala\nKo so prebivalci Toursa leta 371 iskali novega škofa\, so izvolili sv. Martina\, ker so vedeli za njegovo ljubezen in pravičnost do vseh\, tako sužnjev kot najrevnejših. Ena od legend pravi\, da Martin zaradi skromnosti sploh ni želel sprejeti škofovske mitre\, zato se je skril pred odposlanci\, ki so prišli ponj. Toda v bližini je bila gos\, ki je s svojim gaganjem razkrila skromnega škofa. \nV 27-ih letih svoje škofovske službe je sv. Martin naredil veliko dobrega. Bil je dejaven škof in razširjevalec vere. \n  \nMartinova gos\nOb njegovem godu se pripravljajo Martinove pojedine s pokušino novega vina. Ne manjka pa tudi Martinova gos\, navadno z mlinci in rdečim zeljem\, ter seveda vino. Zakaj? \nPo legendi so gosi sv. Martina z gaganjem izdale\, ko se je skril pred ljudmi\, ki so ga želeli postaviti za škofa. Nekateri pa menijo\, da je bila gos tega dne že mnogo prej na jedilniku in da je šlo po vsej verjetnosti za daritveno žival. \n  \nPrvi svetnik nemučenec?\nPostal je eden izmed prvih svetnikov\, ki ni umrl mučeniške smrti. \nUmrl je 8. novembra leta 397 v kraju Candes\, ki leži severno od Toursa. Pokopali so ga 11. novembra. \n  \nUpodobitve\nUmetniki ga najpogosteje upodabljajo\, kako še kot vojak deli plašč z beračem\, redkeje kot škofa z gosko. \n  \nZavetnik\nJe zavetnik revnih\, jetnikov\, vojakov\, konjenikov\, konj\, vinogradnikov\, gostilničarjev\, domačih živali … \n  \nVremenski pregovori\nLjudska modrost je skozi stoletja spremljala god svetega Martina\, ki je v srcih ljudi povezal delo na polju\, praznovanje vina in hvaležnost za Božje darove. \nPregovori o vremenu in letini so odsev spoštovanja do narave in zaupanja v Boga\, ki skrbi za človeka: \n»Če je na Martina jasen in sončen dan\, bosta v treh dneh pobeljena hrib in plan.« \n»Če se oblači na Martina\, bo nestanovitna zima.« \n»Če sv. Martin listje obdrži\, huda zima sledi.« \n»Če Martinova gos po ledu plazi\, o božiču navadno po blatu gazi.« \n»Sv. Martin naj bo suh\, da pozimi raste kruh.« \n  \n  \nMolitev sv. Martina\nV moji zapuščenosti me obišči\, Gospod\,  \nv moji samoti me objemi\, v moji bedi me ozdravi.  \nSveto v meni naj prebudi moje čute\,  \nvid v meni naj vidi Tvoje stvarstvo\,  \nsluh v meni naj sliši peti angele.  \nŽelim živeti\, preživeti\, častiti te in te slaviti.  \nDaj mi moči\, poguma in Tvoje ljubezni.  \nPrebudi mi srce\, da ne bom sovražil\,  \nampak da bom odpuščal in  \nv Tvojem večnem miru živel. Amen. \n  \n  \nCerkve na Slovenskem\nPri nas je sv. Martinu posvečenih kar 85 cerkva (42 župnijskih\, 43 podružničnih)\, kot je razvidno iz spodnjih tabel. \n  \nŽUPNIJSKE CERKVE posvečene sv. Martinu:\n\n\n\nŠt.\nŽUPNIJA (Škofija)\n\n\n1.\nAvče (KP škofija)\n\n\n2.\nBled (LJ nadškofija)\n\n\n3.\nDob (LJ nadškofija)\n\n\n4.\nGrgar (KP škofija)\n\n\n5.\nHajdina (MB nadškofija)\n\n\n6.\nHrenovice (KP škofija)\n\n\n7.\nIg (LJ nadškofija)\n\n\n8.\nKamnica (MB nadškofija)\n\n\n9.\nKobilje (MS škofija)\n\n\n10.\nKostanjevica na Krasu (KP škofija)\n\n\n11.\nKranj – Šmartin (LJ nadškofija)\n\n\n12.\nLaško (CE škofija)\n\n\n13.\nLibeliče (MB nadškofija)\n\n\n14.\nLjubljana – Šmartno ob Savi (LJ nadškofija)\n\n\n15.\nMartjanci (MS škofija)\n\n\n16.\nMoravče (LJ nadškofija)\n\n\n17.\nNotranje Gorice (LJ nadškofija)\n\n\n18.\nOsek (KP škofija)\n\n\n19.\nPodzemelj (NM škofija)\n\n\n20.\nPoljane nad Škofjo Loko (LJ nadškofija)\n\n\n21.\nPonikva (CE škofija)\n\n\n22.\nSečovlje (KP škofija)\n\n\n23.\nSežana (KP škofija)\n\n\n24.\nSlivje (KP škofija)\n\n\n25.\nSrednja vas v Bohinju (LJ nadškofija)\n\n\n26.\nSromlje (CE škofija)\n\n\n27.\nSv. Martin na Pohorju (MB nadškofija)\n\n\n28.\nSv. Martin pri Vurberku (MB nadškofija)\n\n\n29.\nŠmartno ob Dreti (CE škofija)\n\n\n30.\nŠmartno ob Paki (CE škofija)\n\n\n31.\nŠmartno pod Šmarno Goro (LJ nadškofija)\n\n\n32.\nŠmartno pri Litiji (LJ nadškofija)\n\n\n33.\nŠmartno pri Slovenjem Gradcu (MB nadškofija)\n\n\n34.\nŠmartno v Brdih (KP škofija)\n\n\n35.\nŠmartno v Rožni Dolini (CE škofija)\n\n\n36.\nŠmartno v Tuhinju (LJ nadškofija)\n\n\n37.\nTeharje (CE škofija)\n\n\n38.\nTrbovlje (CE škofija)\n\n\n39.\nTrstenik (LJ nadškofija)\n\n\n40.\nUnec (LJ nadškofija)\n\n\n41.\nVelenje – Sv. Martin (CE škofija)\n\n\n42.\nŽiri (LJ nadškofija)\n\n\n\n\nPODRUŽNIČNE CERKVE posvečene sv. Martinu:\n\n\n\nŠt.\nŽUPNIJA (Škofija)\nNASELJE s cerkvijo\n\n\n1.\nBreznica (LJ nadškofija)\nŽirovnica\n\n\n2.\nBrje (KP škofija)\nSveti Martin\n\n\n3.\nBučka (NM škofija)\nBučka\n\n\n4.\nCerklje na Gorenjskem (LJ nadškofija)\nŠmartno\n\n\n5.\nČatež ob Savi (NM škofija)\nVelike Malence (++)\n\n\n6.\nDobrepolje – Videm (LJ nadškofija)\nPodpeč\n\n\n7.\nDobrova (LJ nadškofija)\nPodsmreka\n\n\n8.\nHinje (NM škofija)\nVeliko Lipje (++)\n\n\n9.\nKočevje (NM škofija)\nHrib  – porušena\n\n\n10.\nKoprivnica (CE škofija)\nVeliki Kamen\n\n\n11.\nLeskovec pri Krškem (NM škofija)\nVelika vas\n\n\n12.\nMetlika (NM škofija)\nMetlika\n\n\n13.\nMokronog (NM škofija)\nSlepšek\n\n\n14.\nPodgrad (KP škofija)\nSabonje (++)\n\n\n15.\nPolhov Gradec (LJ nadškofija)\nSetnik\n\n\n16.\nPrečna (NM škofija)\nZalog\n\n\n17.\nPredloka (KP škofija)\nZazid\n\n\n18.\nRadeče (LJ nadškofija)\nVrhovo (++)\n\n\n19.\nRadlje ob Dravi (MB nadškofija)\nSpodnja Vižinga\n\n\n20.\nSemič (NM škofija)\nTopličica – porušena\n\n\n21.\nSevnica (CE škofija)\nLamperče\n\n\n22.\nSočerga (KP škofija)\nTrebeše\n\n\n23.\nStari trg pri Ložu (LJ nadškofija)\nPodcerkev (++)\n\n\n24.\nŠentjanž (NM škofija)\nKal\n\n\n25.\nŠentjernej (NM škofija)\nGroblje\n\n\n26.\nŠentjurij pri Grosupljem (LJ nadškofija)\nGorenji Rogatec\n\n\n27.\nŠmarjeta (NM škofija)\nVinica\n\n\n28.\nŠturje (KP škofija)\nŽapuže\n\n\n29.\nToplice (NM škofija)\nLoška vas\n\n\n30.\nTrebelno (NM škofija)\nŠtatenberk\n\n\n31.\nTruške (KP škofija)\nLabor\n\n\n32.\nVelike Žablje (KP škofija)\nGaberje\n\n\n33.\nVeliki Gaber (LJ nadškofija)\nBič\n\n\n34.\nVišnja Gora (LJ nadškofija)\nZgornja Draga\n\n\n35.\nVrabče (KP škofija)\nGriže\n\n\n36.\nVransko (CE škofija)\nPodvrh\n\n\n37.\nZagorje (KP škofija)\nTabor\n\n\n38.\nZagradec (NM škofija)\nValična vas\n\n\n39.\nZreče (MB nadškofija)\nZlakova\n\n\n40.\nŽalna (LJ nadškofija)\nVeliko Mlačevo Boštanj (++)\n\n\n\nKAPELE: \n\n\n\n\n1.\nJavor (LJ nadškofija)\nJavor\n\n\n2.\nSrednja vas v Bohinju (LJ nadškofija)\nSpodnje Podjelje\n\n\n3.\nSv. Peter pod Svetimi gorami (CE škofija)\nSvete gore\n\n\n\n\n\nGradiva:\n\n3 VPRAŠANJA o sv. Martinu: Razpolovitev vojaškega plašča kaznivo dejanje?!\n\n  \n\nOb svetem Martinu: Bumerang dobrote (VIDEO)\n\n  \n \n\nSv. Martin in njegov plašč – Veroučni kotiček (v sl.) – 3:50 min: https://www.youtube.com/watch?v=BLWG8qQEk1s&list=PLuL_MDcWQgzzJYnR4idLP1fjNB3LOzygN&index=3\n\n  \n \n\nSv. Martin iz Toursa (v hr.) – 3:16 min: https://www.youtube.com/watch?v=AvAlmbSBUew\n\n  \n \n\nSv. Martin iz Toursa (v ang.) – 3:34 min: https://www.youtube.com/watch?v=rtpApoFt55U\n\n  \n \n\nSv. Martin iz Toursa ANIMIRANI FILM (v špan.) – 3:38 min: https://www.youtube.com/watch?v=fGkd73qlzj4\n\n  \nNaslovna foto: zajem zaslona\, https://www.youtube.com/watch?v=rtpApoFt55U\nFoto v prispevku: pixabay\nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-martin-naredi-iz-mosta-vin/2030-11-11/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/11/sv.-Martin-.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20301125
DTEND;VALUE=DATE:20301126
DTSTAMP:20260612T204403
CREATED:20201124T181537Z
LAST-MODIFIED:20251128T134312Z
UID:10004353-1921795200-1921881599@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveta Katarina Aleksandrijska: Ena izmed 14-ih pomočnikov v stiski
DESCRIPTION:Sv. Katarina Aleksandrijska je ena izmed 14-ih pomočnikov v stiski. Spomin nanjo je ohranjen tudi v naših ljudskih pesmih. \n  \nIz življenja …\nNjen življenjepis je prepleten z legendami\, ki jo prikazujejo v zelo lepi podobi. \nSv. Katarina je živela v 3. stoletju v Aleksandriji v Egiptu. Bila je iz ugledne družine\, nekateri pravijo\, da celo iz kraljevske. Bila je zelo lepa in izobražena o delih največjih filozofov in antičnih učiteljev. O krščanski veri jo je poučil puščavnik in jo krstil. To je bil čas treh cesarjev\, ki so si razdelili veliko rimsko cesarstvo. Aleksandrija se je nahajala v cesarstvu Maksimina II.\, ki je preganjal kristjane. Sv. Katarina je pred cesarjem protestirala\, ker preganja kristjane. \nDa bi jo spametoval\, jo je cesar postavil pred učene filozofe in govornike\, sam pa ji obljubljal darila in jo celo zasnubil. Ker je sv. Katarina vse učene može prepričala za krščanske vrednote\, jih je cesar dal usmrtiti\, njo pa mučiti. Ker se ni želela odpovedati krščanski veri\, jo je obsodil na smrt s kolesi. \nNjeno telo so angeli odnesli na Sinaj\, kjer je še danes samostan\, ki je posvečen njej in kjer iz njenega groba teče zdravilno olje. \n  \nZavetnica\nSv. Katarina je zavetnica samskih deklet nad 25 let\, univerz in študentov\, filozofov\, znanstvenikov\, teologov\, braniteljev vere\, tiskarjev\, knjižničarjev in številnih drugih poklicev. Je priprošnjica  v raznih boleznih (migrena\, jecljanje …). \n  \nUpodobitve\nUmetniki sv. Katarino najpogosteje prikazujejo s kolesom\, mečem in palmo. \n  \nCerkve v Sloveniji\nPri nas je sv. Katarini posvečenih 32 cerkva\, od tega osem župnijskih\, kot je razvidno iz spodnje tabele. \n  \nŽUPNIJSKE CERKVE posvečene sv. Katarini:\n\n\n\nŠt.\nŽUPNIJA (Škofija)\n\n\n1.\nBorjana (KP škofija)\n\n\n2.\nBranica (KP škofija)\n\n\n3.\nKapla na Kozjaku (MB nadškofija)\n\n\n4.\nLendava (MS škofija)\n\n\n5.\nLom (LJ nadškofija)\n\n\n6.\nOtalež (KP škofija)\n\n\n7.\nRova (LJ nadškofija)\n\n\n8.\nSv. Katarina – Topol (LJ nadškofija)\n\n\n\n  \nPODRUŽNIČNE CERKVE posvečene sv. Katarini:\n\n\n\nŠt.\nŽUPNIJA (Škofija)\nNASELJE s cerkvijo\n\n\n1.\nBranik (KP škofija)\nPreserje\n\n\n2.\nBrdo (LJ nadškofija)\nRafolče (++)\n\n\n3.\nCirkulane (MB nadškofija)\nCirkulane\n\n\n4.\nDol pri Ljubljani (LJ nadškofija)\nZaboršt\n\n\n5.\nDole pri Litiji (LJ nadškofija)\nDobovica (++)\n\n\n6.\nGrosuplje (LJ nadškofija)\nMala Stara vas (++)\n\n\n7.\nLaško (CE škofija)\nKuretno\n\n\n8.\nLitija (LJ nadškofija)\nBreg\n\n\n9.\nNova Cerkev (CE škofija)\nLemberg\n\n\n10.\nPolšnik (LJ nadškofija)\nOstrež\n\n\n11.\nPostojna (KP škofija)\nVeliki Otok\n\n\n12.\nRadeče (LJ nadškofija)\nJelovo\n\n\n13.\nRečica ob Savinji (CE škofija)\nLačja vas\n\n\n14.\nSela pri Šumberku (NM škofija)\nŠumberk\n\n\n15.\nSemič (NM škofija)\nBrezova Reber (++)\n\n\n16.\nSv. Ema (CE škofija)\nNezbiše\n\n\n17.\nSv. Križ – Podbočje (NM škofija)\nFrluga\n\n\n18.\nŠenčur (LJ nadškofija)\nSrednja vas\n\n\n19.\nŠmihel pri Žužemberku (NM škofija)\nPlešivica – razvaline\n\n\n20.\nŠtjak (KP škofija)\nTabor – Štjaški\n\n\n21.\nTrbovlje (CE škofija)\nČeče\n\n\n22.\nVransko (CE škofija)\nČreta\n\n\n23.\nZasip (LJ nadškofija)\nHom\n\n\n24.\nZavratec (KP škofija)\nMedvedje Brdo\n\n\n\n  \nGradiva:\n \n\nSv. Katarina Aleksandrijska (v hr.) – 2:27 min: https://www.youtube.com/watch?v=r23nKNKePHM\n\n  \n \n\nSv. Katarina Aleksandrijska (v ang.) – 2:49 min: https://www.youtube.com/watch?v=5rQh9sraDvY\n\n  \n \n\nZgodba o sv. Katarini Aleksandrijski – animirani FILM (v ang.) – 11:11 min: https://www.youtube.com/watch?v=GCusjGlKVsg\n\n  \nFoto: zajem zaslona \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-katarina-aleksandrijska-zavetnica-znanstvenikov/2030-11-25/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/11/11.-25.-Sv.-Katarina-Aleksandrijska1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20301201
DTEND;VALUE=DATE:20301202
DTSTAMP:20260612T204403
CREATED:20201130T171903Z
LAST-MODIFIED:20260409T055045Z
UID:10005274-1922313600-1922399999@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Karel de Foucauld: Sam postal živi evangelij
DESCRIPTION:“Charles mali Jezusov brat”\, kakor se je sam imenoval\, je ustanovitelj skupnosti malih Jezusovih bratov in sester.  \nEvangelij je živel tako močno\, da je sam postal živi evangelij. \n  \nIz življenja …\nSv. Karel de Foucauld (Charles de Foucauld) je bil rojen 1858 v bogati družini v Strasbourgu. Pri šestih letih je osirotel. Njega in njegovo sestro je vzgajal stari oče. Kot otrok je bil zelo veren\, kasneje pa je živel precej razuzdano\, čemur se ni odrekel tudi kot častnik v francoski vojski\, in zaradi česar so ga iz vojske nečastno odpustili. Med ekspedicijo po severni Afriki\, ko je živel kot pustolovski raziskovalec in prevajalec\, se je navdušil nad tišino veličastne puščave in doživel spreobrnjenje. Vstopil je v sirski samostan trapistov\, ki ga je po sedmih letih zapustil\, da bi živel bolj ubožno in preprosto. Tri leta je v Nazaretu živel puščavniško življenje; veliko je molil in premišljeval evangelij. V tem času je spoznal svoj klic za duhovnika in se vrnil v Francijo študirati teologijo. \nLeta 1901 je bil posvečen v duhovnika\, nato pa je odšel misijonariti v alžirsko Saharo\, kjer je ustanovil novo skupnost v upanju\, da se mu bo kdo pridružil. Čutil je\, da je poklican za delovanje med najbolj ubogimi in zapuščenimi. Za življenjsko geslo si je izbral besedi Jesus Caritas\, za simbol pa srce in križ nad njim. Vsak dan je enajst ur molil\, šest ur delal in le nekaj ur spal. Temelj njegove duhovnosti  je bila telesna povezanost z Jezusom v evangeliju\, evharistiji in na križu. Odpoved neposrednemu misijonarskemu delu in iskreno zanimanje za ljudi okoli sebe – med drugim je izdelal slovar njihovega jezika – sta mu prislužila spoštovanje tamkajšnjih ljudi. \nPonoči 1. decembra 1916 je bil v roparskem napadu ustreljen in umorjen. \n  \nNova skupnost\nNjegova želja po ustanovitvi nove skupnosti se je uresničila leta 1933 z ustanovitvijo “malih Jezusovih bratov”; šest let kasneje so sledile “male Jezusove sestre”. Po njegovem zgledu živijo med ljudmi\, se preživljajo z delom svojih rok in z življenjskim zgledom v svojo okolico prenašajo dobro novico. Skoraj 20 drugih skupnosti se sklicuje na njegovo duhovnost. \n  \nUpodobitve\nOhranjenih je nekaj njegovih fotografij\, na katerih je kot bradati mož oblečen v belo redovno obleko malih Jezusovih bratov z vezenim rdečim srcem in križem na prsih. \n  \nZavetnik\nSv. Karel de Foucauld je bil leta 2005 razglašen za blaženega\, papež Frančišek ga je maja 2021 razglasil za svetnika. \nJe zavetnik malih Jezusovih bratov in sester. \n  \nGradiva:\n\nCITATI o trpljenju in molitvi – Sv. Karel de Foucauld: https://portal.pridi.com/2025/11/17/citati-sv-karla-de-foucauld-o-trpljenju-in-molitvi/\n\n  \n\nCITATI o Jezusovem trpljenju in šoli molitve v preizkušnji – Sv. Karel de Foucauld: https://portal.pridi.com/2025/11/17/sv-karel-de-foucauld-o-jezusovem-trpljenju-in-soli-molitve-v-preizkusnji/\n\n  \n\nMISLI ob Kristusovem vstajenju – Sv. Karel de Foucauld: https://portal.pridi.com/2026/03/25/sv-karel-de-foucauld-moj-bog-kako-moram-biti-srecen/\n\n  \n \n\nCharles de Foucauld (v ang.) – 8:51 min: https://www.youtube.com/watch?v=fbPFYIuuxq8\n\n  \n \n\nCharles de Foucauld (v ang.) – 33:10 min: https://www.youtube.com/watch?v=gxgFgd849NY\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/bl-charles-de-foucauld-zivi-evangelij/2030-12-01/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/11/12.-01.-Charles-de-F1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20301203
DTEND;VALUE=DATE:20301204
DTSTAMP:20260612T204403
CREATED:20201202T102325Z
LAST-MODIFIED:20251203T062341Z
UID:10004354-1922486400-1922572799@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Frančišek Ksaverij: Zavetnik misijonarjev\, poleg apostola Pavla največji misijonar
DESCRIPTION:Sv. Frančišek Ksaverij je velik svetnik in prvi jezuitski misijonar. Poleg sv. Pavla je največji misijonar v katoliški Cerkvi. Velja za ustanovitelja misijona na Daljnem Vzhodu; apostola Indije in Japonske. \n  \nIz življenja …\nRodil se je leta 1506  na španskem gradu Javieru. Baskovski plemič Frančišek Ksaver je osnovno izobrazbo dobil v svoji domovini\, nato pa je odšel na študij v Pariz\, kjer je doktoriral. Tam si je sobo delil sv. Petrom Fabrom (god 2. avgust)\, štiri leta pozneje pa se jima je pridružil še starejši študent sv. Ignacij Lojolski (god 31. julij)\, nekdanji španski oficir\, ki pa se je posvetil molitvi in kmalu oba nagovoril za duhovni poklic ter ustanovil Družbo Jezusovo (jezuite). Često jima je ponavljal\, kaj človeku koristi če cel svet pridobi\, svojo dušo pa pogubi. \nLeta 1541 se je odpravil na prošnjo portugalskega kralja Janeza III. in po naročilu papeža ter sv. Ignacija misijonarit v daljno Indijo\, kjer je začel zelo bogato in uspešno misijonsko delo in krstiti na tisoče ljudi. Leta 1549 je kot prvi misijonar prišel na Japonsko\, kjer je v Yamaguchi ustanovil krščansko skupnost. Njegov pristop je bil izredno premišljen in uspešen. Preden je začel širiti vero\, se je najprej naučil jezik\, kulturo in običaje domačinov. Poleg tega je vzpostavljal tudi lokalno vodene misijonske postaje\, da je vera ostala živa tudi v njegovi odsotnosti. Od leta 1545 dalje je bilo natisnjenih njegovih 1500 pisem Rimu\, kar je sprožilo val navdušenja nad misijoni na Daljnem Vzhodu. \nNazadnje ga je pritegovala Kitajska\, a je na poti zbolel za pljučnico in 3. decembra 1552 umrl. \n  \nMolitev sv. Frančiška Ksaverija\nZakaj te ljubim\, moj Gospod? \nPač ne zato\, ker si nebesa mi obljubil\,  \nin ne zato\, ker me je strah\, da bi pogubil si v peklu dušo in telo\, ne ganeta me pekel in nebo. \nLe ti me ganeš\, moj Gospod\, ko gledam te\, pribitega na križ\, ko vse na tebi je kot ena sama rana.  \nLe ti me ganeš\, ko trpiš\, ko žali množica te zapeljana in ko umiraš zame in za vse. \nLe to ljubezen občudujem\, in ko bi ne bilo nebes\, bi ljubil te\, in ko bi ne bilo pekla\, ne mogel bi žaliti te. \nKo ves se ti darujem\, darov za to ne potrebujem\,  \nsaj ljubim te samo\, ker si Ljubezen sama\, vir vse milosti. Amen. \n  \nMolitev za spreobrnjenje nevernikov\nVečni Bog. Stvarnik vseh stvari\, spomni se duš nevernikov\,  \nki si jih ustvaril in naredil po svoji podobi in sličnosti.  \nGlej\, o Bog\, kako se z njimi napolnjuje pekel\, \nin spomni se\, da je za njih zveličanje tvoj Sin trpel najgroznejšo smrt.  \nNe dopusti več\, prosim te\, Gospod\, da bi neverniki tvojega Sina zaničevali\,  \nampak naj te tolažijo molitve pravičnih in Cerkve\, neveste tvojega presvetega Sina.  \nSpominjaj se le svojega usmiljenja\, pozabi na njih malikovanje in nevero  \nin stori\, da slednjič tudi oni spoznajo Njega\, ki si ga ti poslal\,  \nGospoda Jezusa Kristusa\, ki je naše rešenje\, življenje in vstajenje \n – Njega\, po katerem smo odrešeni in oproščeni\,  \nki mu bodi čast in slava vekomaj! Amen. \n  \nZavetnik\nJe zavetnik vseh misijonov in misijonarjev\, katoliškega tiska\, pomorščakov; je pomočnik za srednjo zadnjo uro\, proti nevihti in kugi. \n  \nUpodobitve\nUmetniki ga najpogosteje upodabljajo s križem in gorečim srcem\, med pridiganjem ali krščevanjem ali pa kot umirajočega s pogledom na Kitajsko. \n  \nMolimo\nVsemogočni Bog\,\nz oznanjevanjem evangelija je sveti Frančišek Ksaver\nprivedel k tebi mnoge vzhodne narode.\nPodeli nam enako gorečnost za vero\,\nda bo tvoja Cerkev v vsakem kraju rasla. Amen. \n  \nGradiva:\n \n\nSv. Frančišek Ksaverij (v hr.) – 4:37 min: https://www.youtube.com/watch?v=9kmIMRygP1M\n\n  \n \n\nSv. Frančišek Ksaverij (v ang.) – 3:21 min: https://www.youtube.com/watch?v=rRvI9iYVcRU\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-francisek-ksaverij-zavetnik-misijonarjev/2030-12-03/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/12/12.-03.-Sv.-Frančišek-Ksaverij1a.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20301215
DTEND;VALUE=DATE:20301216
DTSTAMP:20260612T204403
CREATED:20201209T150103Z
LAST-MODIFIED:20260105T135337Z
UID:10004362-1923523200-1923609599@portal.pridi.com
SUMMARY:Bl. drinske mučenke: Med njimi sta dve Slovenki
DESCRIPTION:Leta 2011 je bilo v Sarajevu razglašenih pet drinskih mučenk za blažene. Med njimi sta dve Slovenki\, in sicer s. M. Krizina Bojanc in s. M. Antonija Fabjan.  \nSkupaj še s tremi sestrami (Hrvatico s. M. Julo Ivanišević – predstojnico samostana\, Madžarko s. M. Bernadeto Banja in Avstrijko s. M. Berchmano Leidenix) sta delovali v samostanu Hčera Božje ljubezni na Palah blizu Sarajeva. Posvečale so se predvsem vzgoji otrok in mladine. Žal\, je vseh pet sester 15. decembra 1941 umrlo mučeniške smrti v Goraždu ob reki Drini. \n  \n \n\nMučeništvo\n11. decembra 1941 so četniki njihov nevarovani samostan na Palah v Sarajevu oropali in zažgali. Pet slabo obutih in oblečenih sester so odgnali peš po zasneženih gorskih poteh proti 65 km oddaljenemu Goraždu\, kjer so jih zaprli v drugo nadstropje vojaške kasarne\, ki je stala tik ob reki Drini. Ker so jih opiti želeli onečastiti\, je njihova prednica odprla okno in prva skočila skozi okno\, za njo pa so to storile še druge. Pri padcu na kamnito ploščad pod oknom so se vse močno poškodovale\, in še poskušale bežati. Toda besni četniki so jih ujeli in zverinsko pokončali z meči in noži. \n  \n \nBl. s. Marija Krizina Bojanc\nRojena je bila maja 1885 v Šmarjeti na Dolenjskem. Ko je bila stara 36 let je stopila v redovno skupnost Hčera Božje ljubezni v Sarajevu. Odlikovala se je predvsem po nenehni molitvi\, žrtvi in spokorniškem življenju\, in zaradi česar so jo imenovali  »sestra molitve«. Večkrat je dejala\, da si želi umreti mučeniške smrti. Umrla je mučeniške smrti 15. decembra 1941. \n  \n  \n\n \n\nBl. s. Marija Antonija Fabjan\nRojena je bila 23. januarja 1907 v Malem Lipju (župnija Žužemberk). Odraščala je brez staršev. K sebi jo je vzela njena pobožna teta\, ki je zaslužna za to\, da je Antonija pri 22-ih letih vstopila v samostan Hčera Božje ljubezni v Sarajevu. Odlikovala se je po preprostosti\, iskrenosti\, pobožnosti in zbranosti. Umrla je mučeniške smrti 15. decembra 1941. \n  \n\nMolitev za kanonizacijo\nGospod Bog\, Ti si svoje služabnice Antonijo Fabjan in Krizino Bojanc ter ostale drinske mučenke obdaril z milostjo redovniškega poklica in z močjo\, da so zvestobo in ljubezen do tebe potrdile s prelitjem svoje krvi. Podeli tudi nam stanovitnost v veri\, da se tudi za ceno trpljenja ne bomo ločili od tebe. Ponižno te prosimo\, da blažene sestre sprejmeš v občestvo svetih vesoljne Cerkve. Daj\, da bomo še bolj pogumno sledili zgledu njihovega življenja ter izkusili moč njihove priprošnje v naših potrebah in življenjskih bojih. Po Kristusu\, našem Gospodu. Amen \n  \n  \n  \nGradiva:\n\nReportaža z beatifikacije v Sarajevu 2011 (v slov.) – 5:44 min\n\n  \n \n\nO življenju in mučeništvu drinskih mučenk (v hr.) – 5:59 min\n\n  \n\nPDF Drinske mučenke\, str. 133-145 (iz knjige Vi ste luč sveta\, F. M. Dolinar\, Družina)\n\n  \nVeč na spetni strani novomeške škofije >>> \n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/bl-drinske-mucenke/2030-12-15/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2019/12/Drinske-mučenke-film1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20310120
DTEND;VALUE=DATE:20310121
DTSTAMP:20260612T204403
CREATED:20200114T152351Z
LAST-MODIFIED:20260204T062500Z
UID:10004416-1926633600-1926719999@portal.pridi.com
SUMMARY:Sv. Fabijan in Sebastijan: V življenju nista bila skupaj
DESCRIPTION:Sv. Sebastijan (Boštjan) je že od nekdaj v družbi s sv. Fabijanom\, čeprav svetnika v življenju nista imela nobene zveze.  \nDruži ju le dan smrti ali dan prenosa relikvij v nov grob in skupno češčenje.  \nOba hkrati kličemo tudi v litanijah vseh svetnikov. \n\n“Sv. Fabijan in Sebastijan sok v drevju poženeta.” \n  \n \nSv. Fabijan\nSv. Fabijan je bil leta 236 izvoljen za papeža. Zgodovinar Evzebij pripoveduje\, da je namig za njegovo izvolitev prišel iz nebes. Ko je rimska krščanska občina iskala novega papeža\, in se je na Fabijanovo glavo usedel golob\, so zbrani to razumeli kot Božje sporočilo in ga izvolili za papeža. \nCerkev je modro vodil štirinajst let. Rimsko skupnost je razdelil na sedem delov (pokrajin)\, ki jih je upravljalo sedem diakonov; eden od njih je bil tudi sv. Lovrenc. Sedmim diakonom\, ki so skrbeli vsak za svoj del mesta\, je dal pomočnike (subdiakone)\, ki so zbiral informacije in beležili dejanja mučencev. Fabijan je začel preurejati podzemne grobnice\, danes znane kot Kalistove katakombe. \nPapež Fabijan je bil prva žrtev cesarja Decija\, ki je zavladal leta 249\, in je začel preganjati kristjane. Cesar je papežu Fabijanu sodil sam\, in sicer 20. januarja 250. Pokopan je v Kalistovih katakombah\, kjer je še danes mogoče videti njegovo fresko. \nUpodabljajo ga kot papeža s tiaro in golobom na glavi\, poleg ima tudi meč in palmo. \nSv. Fabijan je zavetnik vodovodarjev\, kovačev in lončarjev. \n  \nSv. Sebastijan (Boštjan)\n \nDrugi mučenec\, ki se ga danes spominjamo\, pa je sv. Boštjan. Po legendi je bil Boštjan vojak v službi cesarja Dioklecijana in skrit kristjan. Ko se je začelo preganjanje kristjanov\, je obiskoval ječe\, v katere je kot rimski vojak imel prost dohod\, in v njih tolažil svoje brate v veri in jih krepčal za poslednji boj. \nKo so njegova dejanja odkrili\, ga je Dioklecijan obsodil na grozno smrt\, ki je naslikana v številnih različicah. Privezali so ga h kolu\, spretni strelci pa so s puščicami streljali vanj. To je bilo 20. januarja po letu 250. \nUpodabljajo ga privezanega na steber in s puščicami v telesu\, včasih tudi s palmo. \nSv. Boštjan je bil v zgodnjih stoletjih prvi zavetnik zoper kugo\, pozneje pa skupaj s sv. Rokom\, ki je polagoma stopil na njegovo mesto. Sv. Botšjan je priprošnjik zoper kužne in nenadne nalezljive bolezni. Je zavetnik vojakov\, lovcev … \n  \nCerkve v Sloveniji\n\nObema\, sv. Fabijanu in sv. Boštjanu je posvečenih 6 cerkva. \n\nSv. Fabijan in Sebastijan (Boštjan)\n\nPODRUŽNIČNE cerkve posvečene sv. Fabijanu in sv. Boštjanu:\n\n\n\nŠt.\nŽupnija (Škofija)\nKraj\n\n\n1.\nDobova (škofija CE)\nMostec\n\n\n2.\nKranj /Sv. Boštjan\, Fabijan in Rok/ (nadškofija LJ)\nna Pungartu\n\n\n3.\nLoka pri Zidanem mostu (škofija CE)\nPolana\n\n\n4.\nPodgraje (škofija KP)\nFabci\n\n\n5.\nStari trg ob Kolpi (škofija NM)\nPredgrad\n\n\n6.\nVinica (škofija NM)\nGornji Suhor\n\n\n\n\n  \nSv. Sebastijan (Boštjan)\nSamo sv. Boštjanu pa je posvečenih še 9 cerkva kot je razvidno sledečih tabel. \n\nŽUPNIJSKA cerkev posvečena sv. Boštjanu:\n\n\n\nŠt.\nŽupnija (Škofija)\n\n\n1.\nPečarovci (škofija MS)\n\n\n\nPODRUŽNIČNE cerkve posvečene sv. Boštjanu:\n\n\n\nŠt.\nŽupnija (Škofija)\nKraj\n\n\n1.\nBrestanica (škofija CE)\nBrestanica\n\n\n2.\nČrnomelj (škofija NM)\nMestna Loza\n\n\n3.\nDravograd (nadškofija MB)\nSv. Boštjan\n\n\n4.\nIlirska Bistrica  (škofija KP)\nZarečje\n\n\n5.\nKlanec (škofija KP)\nPetrinje\n\n\n6.\nKomenda (nadškofija LJ)\nMoste\n\n\n7.\nSv. Peter pod Svetimi gorami (škofija CE)\nSvete gore\n\n\n8.\nŽetale (škofija CE)\nRogatnica\n\n\n\n\n  \nGradiva:\n \n\nSv. Fabijan in Boštjan (v hr.) – 1:51 min: https://www.youtube.com/watch?v=n311HRw7BOU\n\n  \n  \nDrugi svetniki dneva: \n\nEvtimij Veliki\, puščavnik\, opat\nJožef Nascimbeni\, duhovnik\nMarija Kristina brezmadežnega spočetja\, redovnica\, ustanoviteljica\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-fabijan-in-sebastijan-sta-se-poznala/2031-01-20/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/01/sv.-Fabijan-in-Bostjan-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20310123
DTEND;VALUE=DATE:20310124
DTSTAMP:20260612T204403
CREATED:20240115T153844Z
LAST-MODIFIED:20260128T111833Z
UID:10004403-1926892800-1926979199@portal.pridi.com
SUMMARY:Marijina in Jožefova zaroka
DESCRIPTION:Spomin Marijine zaroke z Jožefom so v Katoliški cerkvi začeli praznovati šele v srednjem veku. \n  \nO Marijini zaroki in njeni poroki z Jožefom iz Nazareta iz Svetega pisma ne izvemo nič konkretnega.  \n  \nV Svetem pismu piše: »Z rojstvom Jezusa Kristusa je bilo tako: Njegova mati Marija je bila zaročena z Jožefom.« (Mt 1\,18) \nLegende temeljijo na tem mestu v Matejevem (1\,18) in Lukovem (2\,5) evangeliju\, kjer sta Marija in Jožef označena kot zaročena. Te legende pa so imele pomembno vlogo v pobožnosti in umetnosti vse do baroka. \nMarijin in Jožefov zaročni obred je najverjetneje potekal v Nazaretu. Zaroka je bila po Mojzesovi postavi tako pomembna in slovesna kot poroka sama\, a zaročenca po zaroki še nista bivala skupaj; ampak šele po poroki. Tako je bilo tudi z Jožefom in Marijo. \nKo pa je Jožef spoznal\, da je v tem času Marija spočela od Svetega Duha\, je ni odslovil\, temveč jo je vzel k sebi. \n  \nCerkve v Sloveniji\nMarijini zaroki sta pri nas posvečeni dve podružnični cerkvi\, in sicer: \n\nna Rakitniku v župniji Matenja vas (škofija Koper) ter\npokopališka cerkev Na Žalah v župniji Kamnik (nadškofija Ljubljana).\n\n  \n  \nDrugi svetniki dneva: \n\nBl. Benedikta Bianchi Porro\, laik (beatifikacija 2019)\nSv. Ildefonz\, nadškof\nSv. Janez Aleksandrijski\, patriarh\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/marijina-in-jozefovazaroka/2031-01-23/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/01/01.-23.-Jožef-in-Marija-zaroka1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20310124
DTEND;VALUE=DATE:20310125
DTSTAMP:20260612T204403
CREATED:20260309T105938Z
LAST-MODIFIED:20260309T105938Z
UID:10004389-1926979200-1927065599@portal.pridi.com
SUMMARY:Svetu Frančišek Saleški: Zavetnik novinarjev\, učiteljev
DESCRIPTION:“Božja ljubezen je vselej veliko večja od naše bolečine.” \n“Ljubezen med krepostmi je kakor Sonce med planeti; daje jim sijaj in lepoto.” \n“S kapljo medu se ujame več muh (duš)\, kakor pa s celim sodom kisa (nejevolje).” \n\nSv. Frančišek Saleški velja za utemeljitelja moderne katoliške duhovnosti. Intelektualno je vplival na nekatere najvidnejše osebnosti 17. stoletja v Franciji. Je cerkveni učitelj. \nLeta 1610 je skupaj s sv. Ivano Frančiško Šantalsko (god 12. avgust) ustanovil red salezijank. \n  \nIz življenja …\nFrančišek Saleški z gradu Sales v Savojski deželi se je rodil 21. avgusta 1567 v Thoresu v Franciji. Bil je najstarejši od desetih otrok. V mladosti je nekaj časa trpel zaradi prepričanja janzenizma\, da bo pogubljen. Na posebno Marijino priprošnjo je te janzenistične zmote premagal in kasneje postal oznanjevalec ljubezni Jezusovega Srca. Starši so mu začrtali posvetno kariero\, zaradi česar je študiral pravo na univerzah v Parizu in Padovi\, a je v tem času v sebi začutil duhovniški poklic. \nLeta 1593 je prejel mašniško posvečenje in nastopil kot odličen pridigar in zelo iskan spovednik. Misijonaril je v ženevski škofiji\, ki se je\, žal\, oprijela protestantskega kalvinskega nauka\, in zaradi česar je bilo tamkajšnjih vernikom pogosto prepovedano poslušati njegove pridige. Zato jih je Frančišek tiskal na letake in jih povsod pripenjal. Ker je požel velik uspeh\, v Katoliško Cerkev se je tedaj vrnilo nad 70.000 ljudi\, je že po treh letih prejel (1602) škofovsko posvečenje. Kot ženevski škof si je prizadeval uveljavljati reforme Tridentinskega cerkvenega zbora (1545–1563)\, reformiral je samostane in duhovščino\, organiziral krščanski nauk za otroke in odrasle ter obiskal vse župnije škofije. Umrl je 28. decembra 1622 v Lyonu v Franciji. \nNapisal je Theotim (traktat o Božji ljubezni) in Filoteja (vodnik po verskem življenju)\, klasiko duhovne literature. \n Leta 1610 je skupaj s sv. Ivano Frančiško Šantalsko (god 12. avgust) ustanovil red salezijank\, ki združujejo kontemplacijo in molitev z dejavno ljubeznijo do bližnjega. V grbu\, ki ga je določil zanje\, je upodobljeno Jezusovo Srce\, prebodeno z dvema puščicama in obdano s trnjevo krono. \n\nMolitev sv. Frančiška Saleškega\nKličem k Tebi\, o moj Bog\, izrekam Tvoje sveto ime\,  \nne da bi te mogel kdajkoli popolnoma spoznati.  \nGospod\, moj Bog\, večji si od naših besed\, globlji od naših misli\, višji od naših želja.  \nDaj nam\, o Bog\, ki si tako velik in tako blizu\, živo srce\, nove oči\,  \nda te prepoznamo in te sprejmemo\, ko prideš k nam.  \nDelajmo v blagor mladine in v vseh okoliščinah življenja delujmo po zgledu ljubezni\,  \nki je blaga\, potrpežljiva in dejavna. Amen. \n  \nZavetnik\nFrančišek Saleški je zavetnik katoliškega tiska\, pisateljev in novinarjev; spovednikov\, učiteljev; salezijank. \n  \nUpodobitve\nNajpogosteje je upodobljen kot škof s knjigami\, s trnjem ovito srce\, včasih skupaj z Ivano Frančiško Šantalsko. \n  \nMolimo\nO Bog\, po tvoji dobroti je sv. škof Frančišek Saleški  \nvsem postal vse\, da bi ljudi vodil k tebi.  \nPo njegovem zgledu naj tudi mi potrpežljivo služimo svojim bratom  \nin tako razodevamo tvojo očetovsko ljubezen. Amen. \n  \nCerkve na Slovenskem\nSv. Frančišku Saleškemu je pri nas posvečena ena kapela\, in sicer v škofijskem gradu Goričane v župniji Preska\, to je na teritoriju Ljubljanske nadškofije. \n  \nGradiva:\n\nCITATI sv. Frančiška Saleškega – O DEJAVNI LJUBEZNI (slov.)\nCITATI sv. Frančiška Saleškega – O ODREŠENIKOVI LJUBEZNI (slov.)\n\n  \n \n\nSv. Frančišek Saleški (v hr.) – 2:07 min: https://www.youtube.com/watch?v=QYIOJmkBkHU\n\n  \nDrugi svetniki dneva: \n\nFelicijan\, škof\, mučenec\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-francisek-saleski-zavetnik-novinarjev-2/2031-01-24/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/01/01.-24.-Frančišek-Saleški-e1643021490327.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20310125
DTEND;VALUE=DATE:20310126
DTSTAMP:20260612T204403
CREATED:20240124T115915Z
LAST-MODIFIED:20260128T105821Z
UID:10004396-1927065600-1927151999@portal.pridi.com
SUMMARY:Praznik: Spreobrnitev apostola Pavla
DESCRIPTION:Mesec dni po božiču se od 7. stoletja spominjamo spreobrnjenja farizeja Savla v poznejšega apostola Pavla.  \n  \n“Med potjo\, ko se je bližal Damasku … je padel na tla in zaslišal glas\, ki mu je rekel: ‘Savel\, Savel! Zakaj me preganjaš?’ Rekel je: ‘Kdo si\, Gospod?’ Glas pa je odgovoril: ‘Jaz sem Jezus\, ki ga ti preganjaš’.” (Apd 9\, 3–6) \n \n\n  \nO spreobrnitvi …\nApostol Pavel iz Tarza je sprva vneto preganjal privržence Jezusa Kristusa in poskušal uničiti nastajajočo krščansko Cerkev. Dogodek v Damasku pa je radikalno spremenil njegovo življenjsko pot. \nPo videnju pred Damaskom je iz preganjalca Kristusa postal apostol. Iz Savla je postal Pavel. \nO njegovi spreobrnitvi poročajo Apostolska dela (Apd 9\,1–19; 22\,1–21) in Pismo Galačanom (Gal 1\,11–24). Kaj je razvidno iz njih? \nSpreobrnitev apostola Pavla\, Carravagio\, vir: https://commons.wikimedia.org/\nRazvidno je\, da je Bog dal pobudo in se Savlu prikazal na poti Damask. Preko luči in glasu\, ki je značilna za Božja razodetja\, se je Vstali Gospod prikazal Savlu in ga vprašal za razlog njegovega početja: »Savel\, Savel! Zakaj me preganjaš?« (Apd 9\,4). Jezus ni rekel\, zakaj preganjaš moje učence. Jezus in njegovo telo Cerkev sta eno. Pavel je padel na tla. Ko se je postali na noge\, ni videl ničesar\, postal je slep. Kristusova luč ga je zaslepila in postal je slep. Iz močnega\, vplivnega in neodvisnega moža je postal slaboten\, potreben pomoči in odvisen od drugih\, saj ni videl. \nPavel je po spreobrnjenju in daljši notranji in zunanji pripravi na svoje poslanstvo evangelij neustrašno ponesel poganskim ljudstvom. Zavedal se je\, da ga je Kristus poklical za apostola. Odtlej ga pri širjenju Božjega kraljestva ni moglo nič ustaviti. \n»Živeti je zame Kristus in umreti dobiček.« (sv. Pavel) \n \nV razmislek …\nKaj se lahko naučimo iz spreobrnitve apostola Pavla?  \nMorda to\, da krščanstvo ni neka nova filozofija ali nova morala. Kristjani smo le\, če se srečamo z Jezusom Kristusom. Jezus se nam verjetno ne razodene na na tako veličasten način\, kot se je sv. Pavlu\, ki ga je naredil za apostola vseh narodov. Toda tudi mi ga lahko srečamo. Na kakšen način? Morda pri branju Svetega pisma\, v molitvi\, v liturgičnem življenju Cerkve\, v dobrodelnosti … \n  \nPavel je rekel: »Ne delam namreč tega\, kar hočem\, temveč počenjam to\, kar nočem.« (Rim 7\,15) \n \nMolimo\nBog\, oče vseh ljudi\, \nnapolni nas s tisto gorečo vero\, \nki je razvnemala apostola Pavla \npri širjenju tvoje slave. Amen. \n\nVremenski pregovori\nČe je na sv. Pavla spreobrnjenje lepo vreme\, bo dobro leto. \nO sv. Pavla spreobrnjenju se zima lomi. \nSv. Pavel dene pol zime na kavelj. \n\n  \nCerkve v Sloveniji\nSpreobrnitvi apostola Pavla je pri nas posvečenih 7 cerkva (3 župnijske\, 4 podružnične)\, kot je razvidno iz spodnje tabele. \n  \nVse tri ŽUPNIJSKE CERKVE\, ki so posvečene spreobrnitvi apostola Pavla\, so na teritoriju ljubljanske nadškofije: župnija Mavčiče\, Stara Oselica in Vrhnika. \n  \nPODRUŽNIČNE CERKVE pa so v štirih župnijah: \n\n\n\nŠt.\nŽupnija (Škofija)\nKraj\n\n\n1.\nCerkno (škofija KP)\nStraža\n\n\n2.\nGrahovo (nadškofija LJ)\nŽerovnica (pokopališka)\n\n\n3.\nKomenda (nadškofija LJ)\nKriž\n\n\n4.\nSenovo (škofija CE)\nBrezje\n\n\n\n\n  \nVideo gradiva:\n \n\nPraznik Spreobrnjena apostola Pavla (v hr.): https://www.youtube.com/watch?v=DpiZIHfhiUo\n\n  \n \n\nSpreobrnjenje apostola Pavla na poti v Damask – odlomek iz FILMA (v ang.) – 2: 51 min: https://www.youtube.com/watch?v=KevM38YVjCk\n\n  \n \n\nO apostolu Pavlu – spregovorijo soustvarjalci FILMA (v ang.) – 3:21 min: https://www.youtube.com/watch?v=-qyulENuDQg\n\n  \n \n\nPavlovo spreobrnjenje: https://www.youtube.com/watch?v=bbxcFpHvIIc\n\n  \n \n\nO Pavlovem spreobrnjenju\, Scott Hahn (v ang.) – 12:49 min: https://www.youtube.com/watch?v=OXk7a3blph4\n\n  \n \n\nPavlovo spreobrnjenje\, Caravagio (v ang.) – 5:56 min: https://www.youtube.com/watch?v=2b77G8Ysjck\n\n  \n  \nDrugi svetniki dneva: \n\nAnanija iz Damaska\, mučenec\n\n  \n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/spreobrnitev-apostola-pavla/2031-01-25/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/01/01.-25.-spreobrnjenje-iz-filma.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20310126
DTEND;VALUE=DATE:20310127
DTSTAMP:20260612T204403
CREATED:20240124T135202Z
LAST-MODIFIED:20260128T120415Z
UID:10004410-1927152000-1927238399@portal.pridi.com
SUMMARY:Sv. Timotej in Tit: Pavlova učenca
DESCRIPTION:Škof Timotej in Tit sta bila zvesta učenca\, privrženca in spremljevalca sv. Pavla.  \nKer njun smrtni dan ni znan\, se ju spominjamo na dan po prazniku spreobrnitve njunega učitelja\, ki ju je tudi krstil. \n  \nSv. Timotej\nRodil se je okrog leta 7 v Listri\, ki leži v današnji Turčiji.  Njegov oče je bil pogan (Grk)\, mati Evnika pa Judinja. Spreobrnil se je ob sv. Pavlu okoli leta 47 na njegovem prvem misijonarskem potovanju. Postal je Pavlov najljubši učenec in ga spremljal na številnih misijonskih potovanjih. Pavel ga je leta 65 v Efezu posvetil za škofa. Od štirinajstih Pavlovih pisem le tri pisma ne omenjajo Timoteja. Dve pismi pa je pisal direktno njemu samemu\, t. i. 1 in 2 pismo Timoteju. Ko so Pavla prijeli in je bil zaprt v rimski ječi\, ga je kot zvesti učenec obiskal in ostal pri njem vse do Pavlove mučeniške smrti (leta 67). Tudi Timotej je umrl mučeniške smrti\, a v Efezu okoli leta 80 ali 97. Ko je poskušal pridigati poganom\, ki so slavili svoje malike\, so ga pretepli\, vlekli po ulicah in na koncu kamenjali do smrti. \nZavetnik: K sv. Timoteju se priporočajo pri želodčnih boleznih in prebavnih motnjah\, in kar je povezano s Pavlovim prijaznim nasvetom: \n»Ne pij več le vode\, temveč popij malo vina zaradi želodca in svojih pogostih bolezni.« (1 Tim 5\,23) \n\nSv. Tit\nIzhaja iz poganske grške družine\, po vsej verjetnosti iz Antiohije. Verjetno se je spreobrnil ob samem sv. Pavlu. Pavel ga je leta 63 postavil za škofa na otoku Kreti. Zanj je sestavil pismo\, t. i. pismo Titu. Tit je umrl na Kreti\, star 95 let. Je zavetnik Krete. \nUpodobitve: Sv. Tita upodabljajo z obrazom žarečim od žarkov; včasih je v ozadju poganski tempelj\, ki se ruši. \n  \nGradiva:\n \n  \n \n  \n  \nDrugi svetniki dneva: \n\nAlberik\, Robert in Štefan\, ustanovitelji cistercijancev\nJožef Gabrijel Brochero\, duhovnik\nPavla Rimska\, vdova\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-timotej-in-tit-pavlova-ucenca/2031-01-26/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/01/01.-26.-Sv.-Pavel-posvečuje-Timjoteja-za-škofa1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20310128
DTEND;VALUE=DATE:20310129
DTSTAMP:20260612T204403
CREATED:20200127T085607Z
LAST-MODIFIED:20260128T072618Z
UID:10004382-1927324800-1927411199@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Tomaž Akvinski: Zavetnik univerz\, teologov
DESCRIPTION:Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani ta dan vsako leto obeleži s Tomaževo proslavo\, na kateri podeli diplome in Tomaževo nagrado. \n  \n»Pravega veselja ni brez Ljubezni.« \n\nIz življenja …\nTomaž Akvinski se je rodil okoli leta 1225 v Roccasecci blizu mesta Aquino v južni Italiji. Njegov oče Landulf\, ki je bil manjši fevdalec\, je želel\, da bi Tomaž postal opat bližnje sloveče benediktinske opatije Montecassino. Zato ga je komaj petletnega dal tja v šolo k menihom. Ker je Tomaž že od malih nog kazal veliko žejo po znanju\, so ga menihi poslali študirati v Neapelj\, kjer se je seznanil z dominikanci. Pri sedemnajstih letih je stopil v njihov red\, kljub nasprotovanju svojih staršev. Tudi njegovi novi predstojniki so videli njegove neizmerne intelektualne sposobnosti in ga poslali na študij v Pariz\, kjer je predaval veliki učenjak sv. Albert Veliki\, ki je bil doma na vseh področjih tedanje znanosti. Sv. Tomaž je že pri 23 letih postal profesor. Poučeval je v Parizu\, Rimu in Neaplju. Kljub svoji veliki učenosti pa je ostal preprost in ponižen redovnik. V ponižnosti je odklonil vse ponujene cerkvene časti. \nSv. Tomaž je napisal številna dela\, med katerimi sta najbolj znani Summa theologica in Summa contra gentiles. V njih je strnil svoj filozofski in teološki nauk. Njegova filozofija se imenuje po njem\, t. i. tomizem\, in jo je Katoliška Cerkev sprejela kot uradno filozofijo v svojih bogoslovnih šolah. Tomaž je bil tudi mistik. \nVelika tema njegovega razmišljanja je bilo vprašanje razmerja med vero in razum. Pravi\, da vera v obstoj Boga ni iracionalna\, torej da si vera in razum drug drugemu ne nasprotujeta. Znanih je njegovih »pet poti«\, s katerimi je poskušal dokazati obstoj Boga z umskim sklepanjem. \n \nMalo pred smrtjo\, po mistični izkušnji leta 1273\, je zavrnil vse svoje pisanje\, češ: »Vse\, kar sem napisal\, je kot slama v primeri s tem\, kar sem videl in kar mi je bilo razodeto.«  \nUmrl je na poti na 2. lyonski vesoljni cerkveni zbor 7. marca leta 1274\, star 49 let. \n  \nZavetnik\nSv. Tomaž je zavetnik univerz\, teologov in študentov; knjigarnarjev; priprošnjik proti nevihtam. \n  \nUpodobitve\nUmetniki ga upodabljajo kot dominikanca s knjigo\, peresom\, soncem\, zvezdo\, golobom in monštranco. \n  \n  \nMolimo\nO Bog\, v šoli Kristusovega evangelija nas poučuj\,  \nda bomo po zgledu sv. Tomaža Akvinskega  \nspoznali resnico in jo uresničevali v ljubezni. Amen. \n\nGradiva:\n\nNa kratko o sv. Tomažu Akvinskem (v ang.) – 2:54 min\n\n  \n\nIz življenja in duhovnosti sv. Tomaža Akvinskega – (v ang.) – ob glasbi – 4:15 min\n\n  \n \n  \n  \nDrugi svetniki dneva: \n\n Jožef Freinademetz\, duhovnik\, misijonar\n Marija Alojzija Montesionos Orduňa\, devica\, mučenka (beatifikacija 2001)\n Peter Nolasko\, ustanovitelj mercedarijev\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-tomaz-akvinski-zavetnik-bogoslovnih-fakultet/2031-01-28/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/01/sv.-tomaz-Akvinski2-.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20310131
DTEND;VALUE=DATE:20310201
DTSTAMP:20260612T204403
CREATED:20200127T112935Z
LAST-MODIFIED:20260409T060239Z
UID:10004414-1927584000-1927670399@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Janez Bosko: Ustanovitelj salezijancev
DESCRIPTION:Sv. Janez Bosko\, ustanovitelj salezijancev\, se je v zgodovino Cerkve neizbrisno zapisal kot apostol mladine in veliki častilec Marije Pomočnice. \nNjegovo celotno življenje je bilo posvečeno Bogu in mladini. Sad njegove vzgoje je več vzornih fantov. Med njimi je najbolj znan sv. Dominik Savio. \n  \nIz življenja …\nSv. Janez Bosko se je rodil 16. avgusta leta 1815 v vasici Becchi pri Turinu v Italiji v revni kmečki družini. Pri komaj dveh letih mu je umrl oče\, in vse breme vzgoje sinov je padlo na mater. Janez je šele pri devetih letih začel hoditi v sosednjo župnijsko šolo\, kjer se je učil brati in pisati. V tem času je imel neke noči »preroške« sanje. Videl je teči in preklinjati fante in želel posredovati s pestmi. Neki glas mu je rekel: »Ne s pretepanjem\, ampak s krotkostjo in ljubeznivostjo boš iz teh svojih vrstnikov naredil prijatelje«. Janez ni povsem razumel\, kaj pomenijo sanje. Glas mu je še obljubil: »Dal ti bom učiteljico« – mišljena je bila Božja mati Marija. \nPri petnajstih letih je končno lahko obiskoval gimnazijo\, a kruh si je moral služiti sam. Pri dvajsetih letih je stopil v semenišče in po šestih letih postal duhovnik. Za geslo si je izbral: »Daj mi duše\, drugo vzemi«. \n \nSvojo prvo službo je začel v Torinu. V tem mestu\, ki ga je uničila industrializacija\, ga je vznemirjalo predvsem slabo stanje mladih\, ki so sem prišli s trebuhom za kruhom\, pogosto pa postali prestopniki. Don Bosko jih je začel zbirati okrog sebe; jih učil branja\, pisanja in katekizma. Ko so mu dali na razpolago prostore\, je ustanovil t. i. »oratorije«\, v katerih so se mladi lahko zadrževali in se izučili kakšnega poklica\, obenem pa jih je tudi versko vzgajal; mnogi so ga podpirali pri njegovem delu. Njegova mati je vodila gospodinjstvo majhne skupnosti. \nDon Bosko je bil tudi nadarjen pisatelj: osnoval mesečnik Salezijanski vestnik\, napisal je okoli sto knjig in knjižic. Veliko je potoval\, pridigal\, spovedoval\, vse v nekem zanesenem optimizmu in radosti. Za službo revni mladini\, predvsem fantom\, je leta 1859 ustanovil redovno družbo sv. Frančiška Saleškega\, salezijance Don Boska. Malo kasneje je s sodelovanjem sv. Marije Mazzarello (1872) osnoval še žensko vejo salezijanske družbe Hčere Marije Pomočnice. Sestre so skrbele in to delajo še danes\, predvsem za vzgojo revne in zapuščene ženske mladine. »Nebesa niso ustvarjena za ljudi v naslanjaču\,« je govoril neumorni don Bosko. \nUmrl je 31. januarja 1888 v Torinu v Italiji\, je v 73. letu življenja. \n  \nMolitev sv. Janeza Boska za izbiro poklica\nPred teboj sem\, preblaga Devica\, da si izprosim veliko milost spoznanja\, kaj naj storim. Nič drugega ne želim\, kakor izpolnjevati popolnoma in ves čas svojega življenja voljo tvojega Božjega Sina. Mati dobrega sveta\, daj\, da bom poslušal tvoj glas in tako pregnal vsak dvom iz svojih misli. Ker si Mati mojega Zveličarja\, pričakujem od tebe\, da boš tudi Mati mojega zveličanja. Devica Marija\, če mi ti ne boš poslala žarka Božjega Sonca\, katera luč me bo razsvetlila? Kdo me bo poučil\, če ne ti\, ki si mati neustvarjene Modrosti? Poslušaj torej moje prošnje! Ne dopusti\, da bi zašel na kriva pota! V mojih dvomih in omahovanjih me vodi po pravi poti v Večno življenje. Ti si moje edino upanje\, ti imaš polne roke zakladov kreposti in življenja\, ti razdajaš sadove slave in svetosti.  \n  \nZavetnik\nSv. Janez Bosko je zavetnik mladine\, dušnih pastirjev za mladino\, katoliških založb. \n  \nUpodabljanje\nUmetniki ga upodabljajo kot duhovnika\, obdanega z mladimi fanti. \n  \nMolitev k sv. Janezu Bosku\nSveti Janez Bosko\,\noče in učitelj mladine!\nSprejemljiv za darove Svetega Duha\nin odprt za razmere svojega časa\,\nsi bil za mlade\, zlasti male in uboge\,\nznamenje prednostne Božje ljubezni. \nBodi naš vodnik\nna poti prijateljstva z Jezusom\,\nda bomo v njem in njegovem evangeliju\nnašli smisel svojega življenja\nin izvir prave sreče. \nPomagaj nam\,\nda bomo velikodušno opravljali poklic\,\nki smo ga prejeli od Boga\,\nda bomo v vsakdanjem življenju\nustvarjali občestvo\nin v povezanosti z vso Cerkvijo\nnavdušeno sodelovali\npri graditvi civilizacije ljubezni. \nIzprosi nam milost vztrajnosti\,\nda bomo v duhu blagrov\nživeli dosledno krščansko življenje.\nDaj\, da se bomo\npod vodstvom Marije Pomočnice\nnekoč mogli srečati s teboj\nv veliki nebeški družini. Amen. \n\nCerkve v Sloveniji\nSv. Janezu Bosku je posvečena ena župnijska cerkev v župniji Maribor – Sv. Janez Bosko ter ena kapela v Ljubljani na Gornjem trgu pri HMP. \n\nGradiva:\n\nVse slovenske PESMI v čast sv. Janezu Bosku – tudi mladinske\n\n  \n\nMISLI sv. Janeza Boska o hoji za Kristusom (slov.)\n\n  \n \n  \n  \n  \nDrugi svetniki dneva: \n\nBl. Candelarija od sv. Jožefa\, redovnica (leta 2008)\nSv. Franc Ksaver Bianchi\, duhovnik\, mistik\nSv. Marcela Rimska\, spokornica\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-janez-bosko-oce-mladih/2031-01-31/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/01/01.-31.-Janez-Bosko1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20310203
DTEND;VALUE=DATE:20310204
DTSTAMP:20260612T204403
CREATED:20200202T115044Z
LAST-MODIFIED:20260204T060738Z
UID:10004412-1927843200-1927929599@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Blaž : Blažev žegen - Gradiva\, običaji\, pregovori ...
DESCRIPTION:Sv. Blaž je v koledarju svetnikov eden izmed najbolj priljubljenih pomočnikov v sili in h katerem se še posebej radi zatekamo po pomoč zoper bolezni grla.  \nNe ščiti le pred boleznimi grla. Je vsestranski zavetnik; tudi proti škodljivim besedam\, ki ranijo.  \nNa ta dan pri sv. maši verniki prejmejo Blažev žegen.  \nČe je na Blaževo oblačno\, bo o sv. Juriju zelena trava. \nNa Blaževo je vsega blaga (živine) god. \nSvečnice dan — zima van. To je laž\, pravi sv. Blaž. \n\nIz življenja …\nMed ljudmi so bili zaradi svojega poklica še zlasti spoštovani zdravniki. In če zdravniku dodamo še svetniško osebnost\, kot je to v primeru sv. Blaža\, potem je takšna oseba nepogrešljive v tamkajšnji skupnosti. \nSv. Blaž je živel v 3. stoletju v armenskem mestu Sebasti v današnji Turčiji. Kot izobražen človek in zdravnik se je dan in noč posvečal bolnikom\, zlasti revnim in zapuščenim. Kot pa kristjan ni zdravil le njihovega telesa\, ampak tudi njihovega duha. Z njegovim zdravljenjem je povezan tudi blagoslov grla\, ki ga v cerkvi delijo vsako leto na njegov god. Ta je povezan z njegovo legendarno ozdravitvijo\, ko je z molitvijo ozdravil dečka pred zadušitvijo\, ko se mu je v grlu zataknila ribja kost. Da njegovo zdravljenje ni imelo meja\, priča tudi izročilo\, ki pravi\, da je med preganjanjem\, ko je živel »puščavniško življenje« v planinski pečini\, postal celo »specialist« za divje živali\, ki so mu služile in prihajale k njemu\, ko so bile ranjene ali bolne. \nZaradi svoje dobrote in pobožnosti je sv. Blaž postal zelo priljubljen v Sebasti. Ko je umrl škof v Sebasti\, so njegovi meščani nemudoma izvolili za škofa sv. Blaža. Blaž\, ki je bil goreč zdravnik\, je postal še bolj goreč škof. Ko je začel cesar Licinij preganjati kristjane\, je vedel\, da mora najprej usmrtiti glavo – pastirja\, in da bo potem lažje z njegovo »čredo«. Čeprav so meščani sprva poskušali zaščititi svojega škofa s skrivanjem\, so ga preganjalci naposled vendarle našli in pridržali. Mučili so ga na vse mogoče načine\, da bi se Blaž le odrekel svoji veri. Izročilo pravi\, da so koščke njegovega telesa trgali z železnimi kavlji\, a so se njegove rane z Božjo pomočjo vedno znova celile. Ker se sv. Blaž veri ni odrekel\, so ga na koncu obglavili. Umrl je okrog leta 316. \nV srednjem veku se je njegovo češčenje razširilo po vseh krščanskih deželah in ga imajo za priprošnjika posebno zoper bolezni grla. \n  \nObičaji\nObičaj blaževega žegnja (blagoslova) izvira iz 16. stoletja. Duhovnik z dvema prekrižanima svečama v obliki križa\, ki jih približa vratu vernika\, nad njim moli: \n»Na priprošnjo svetega Blaža\,  \nškofa in mučenca\,  \nnaj te Bog varuje bolezni grla  \nin vsakega drugega zla.  \nV imenu Očeta in Sina in Svetega Duha.  \nAmen.«  \nSveči\, ki jih duhovnik uporablja pri tem\, simbolizirata luč in zmago svetlobe nad temo\, dobrega nad hudim. \n  \nBLAGOSLOV ZELIŠČNIH BOMBONOV na god. sv. Blaža\, ni nekaj povsem novega. \nŽe lavantinski obrednik je namreč ob godu sv. Blaža v času\, ko bomboni še niso bili vsem na voljo kot so danes\, vključeval tudi blagoslov krhljev. \nPo blagoslovu sveč se lahko doda blagoslov zeliščnih bombonov: \nVsemogočni večni Bog! \nTvojemu usmiljenju \nse zaupljivo priporočamo \nzlasti v bolezni\, \nsaj je tvoj Sin Jezus hodil okrog\, \ndelil dobrote in ozdravljal bolne. \nNa čudovite načine tudi v našem času  \nkažeš svojo božjo moč\, \nzato te ponižno prosimo\, \nblago+slovi na priprošnjo svetega Blaža \nte zeliščne bombone. \nNaj bodo tvojim vernim  \nzdravilo zoper bolezni v grlu \nin vsako drugo zlo. \nPo Kristusu\, našem Gospodu. Amen. \n In naj se pokropijo z blagoslovljeno vodo! \n Ministrant lahko ob mašniku\, ki s svečami deli blagoslov sv. Blaža\, drži pladenj z blagoslovljenimi bomboni in kdor želi\, lahko bonbon vzame domov. \n\nUpodobitve\nUmetniki sv. Blaža upodabljajo kot škofa s prekrižanima svečama v roki\, obdanega z gozdnimi živalmi ali z mučilnimi sredstvi; na Vzhodu ga upodabljajo skupaj s cerkvenimi očeti kot starčka z brado in kodrastimi lasmi. \n  \nZavetnik\nSv. Blaž je eden od štirinajstih pomočnikov v sili. Je priprošnjik proti boleznim v grlu\, kašlju\, zobobolu\, nepravim besedam … Je zavetnik zdravnikov\, trgovcev z volno\, čevljarjev\, krojačev\, pekov\, zidarjev\, domačih živali … \nMolimo\nDobri Oče\,\nnaj se veselimo zdravja v tem življenju na zemlji\nin s tvojo pomočjo pridemo v večno domovino.\nPotrdi nas v veri\,\nki jo je sveti Blaž izpovedal z mučeniško smrtjo. Amen. \n\nCerkve pri nas\nPri nas je sv. Blažu posvečena podružnična cerkev v Padni (župnija Krkavče) ter kapela v koprski stolni župniji. \n\nGradiva:\n \n  \n  \n \n  \nDrugi svetniki dneva:\n\nSv. Ana\, vdova in prerokinja\nBl. Jožefina Nicoli\nSv. Oskar\, škof\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-blaz-vsestranski-zavetnik/2031-02-03/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/02/02.-03.-sv.-Blaž-škof.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20310222
DTEND;VALUE=DATE:20310223
DTSTAMP:20260612T204403
CREATED:20200219T150232Z
LAST-MODIFIED:20260223T104034Z
UID:10004433-1929484800-1929571199@portal.pridi.com
SUMMARY:Praznik Sedeža apostola Petra
DESCRIPTION:Jezus Kristus je imenoval dvanajst apostolov\, ki so mu sledili in sestavljali poseben zbor\, t. i. »dvanajsteri«. Med njimi pa je dal posebno nalogo Petru. Te njegove službe se Cerkev že od 4. stoletja spominja s praznikom\, ki nosi ime Sedež apostola Petra.  \n  \nKakršno je vreme na dan stola sv. Petra\, takšno ostane do velike noči. \n\nIz Svetega pisma\nPraznik Sedež apostola Petra nas spominja\, da je Kristus sezidal svojo Cerkev na Petru\, Skali\, in ga postavil za vrhovnega pastirja svoje črede (prim. Mt 16\,13-19). \nJezus je rekel Petru: »Ti si Peter in na tej skali bom sezidal svojo Cerkev in vrata podzemlja je ne bodo premagala. Dal ti bom ključe nebeškega kraljestva; in kar koli boš zavezal na zemlji\, bo zavezano v nebesih; in kar koli boš razvezal na zemlji\, bo razvezano v nebesih.« \n  \nOd zgodnjih krščanskih časov je sedež sv. Petra spoštovan kot simbol apostolove učiteljske oblasti. Služba rimskega škofa z različnimi dikasteriji se še danes imenuje Apostolski sedež oz. Sveti sedež. \n  \nMolimo\nVsemogočni Bog\,\nsvojo Cerkev si postavil \nna Petrovo izpoved vere kakor na skalo.\nNe dopusti\, da bi nam vero \nomajali viharji tega sveta. Amen. \n  \nGradiva:\n \n\nSedež apostola Petra (v hr.) – 2:34 min: https://www.youtube.com/watch?v=RdICMow91Eo\n\n  \n \n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sedez-apostola-petra-kaksen-praznik/2031-02-22/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/02/02.-22.-Sedež-apostola-Petra-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20310223
DTEND;VALUE=DATE:20310224
DTSTAMP:20260612T204403
CREATED:20200219T153010Z
LAST-MODIFIED:20260223T103329Z
UID:10004422-1929571200-1929657599@portal.pridi.com
SUMMARY:Magdalena Gornik: 47 let brez hrane?
DESCRIPTION:Mistikinja Magdalena Gornik je slovenski svetniški kandidat. Njen grob iz leta v leto obiskuje vedno več ljudi … \n  \nIz življenja …\n\nMarija Magdalena Gornik se je rodila 19. julija 1835 na Gori nad Sodražico v preprosti kmečki družini kot tretji od sedmih otrok. Sprva je bila povsem običajna deklica\, ki je pomagala pri delu in se družila z vrstnicami.  \nBog pa je na poseben način posegel v njeno življenje spomladi leta 1847. Tedaj je na njivi zagledala neznano ženo\, ki se ji je predstavila kot Jezusova mati in ji naročila\, naj Jezusa ljubi. Pri prvem sv. obhajilu je začutila Jezusovo ljubezen. Močneje ko je čutila Jezusovo bližino\, bolj slabotna je postajala telesno. Zbolela je tako močno\, da je morala nekaj časa ostati v postelji. Nobeno zdravilo ji ni pomagalo. Čudežno je ozdravela avgusta 1848\, ob drugem Marijinem prikazanju. Marija ji povedala\, da bo ob trdni veri v Boga od njega prejela vse\, tudi hrano za svoje življenje. Odtlej Magdalena do konca svojega življenja ni zaužila nobene telesne jedi; hranila se je s skrivnostno nebeško jedjo. Magdalena je imela vsak dan nenavadna doživetja (zamaknjenja\, videnja\, stigme\, mistično obhajilo). \n47 let je živela brez zemeljske hrane; pogosto je doživela zamaknjenja. Na svojem telesu je nosila znamenja Kristusovih ran – stigme. Med zamaknjenji je prejemala mistično obhajilo in skrivnostno jed\, od katere je tudi živela. Ti zunanji darovi pa so se v njenem življenju prepletali z izrednim\, mističnim trpljenjem\, s katerim je zadoščevala za žalitve Božje ljubezni. \nUmrla je 23. februarja 1896 v sluhu svetosti. \n  \nNjen grob iz leta v leto obiskuje vedno več ljudi. \n  \n  \nMolitev k Magdaleni Gornik\nVsemogočni Bog\, Oče luči\,\nod Tebe prihaja vsak dober dar.\nSvojo služabnico Magdaleno Gornik\nsi obdaril s čudovitimi darovi \nmističnih milosti in bogoljubnega življenja.\nUsliši naše molitve in poveličaj jo\,\nda bo pred vesoljno Cerkvijo\nprišteta k zveličnim.\nPo Kristusu našem Gospodu. Amen. \nOče naš … Zdrava Marija … Slava Očetu. \nDobri Bog\, po priprošnji Magdalene Gornik\, \nMi podeli milost …* \n  \nUslišanja na njeno priprošnjo pošljite na naslov: Nadškofija Ljubljana\, Ciril-Metodov trg 4\, p. p. 1990\, 1001 Ljubljana. \n\nGradiva: \n \n\nDokumentarni FILM Magdalena Gornik slovenska svetnica – 1:14:24 min\n\n  \n \n\nNa GROBU Magdalene Gornik – 1:13 minut\n\n  \n\nKNJIGA Marija Magdalena Gornik\, France M. Dolinar\, 2019\, 40 str.\nKNJIGA Kraljič\, Martina. Magdalena Gornik. Medvedica : Kulturno društvo Magdalene Gornik\, 2009.\n\n  \nVeč na spletni strani župnije Sodražica >>> \n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/magdalena-gornik-47-let-brez-hrane/2031-02-23/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/02/Gornik-film1.jpg
END:VEVENT
END:VCALENDAR