BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//Zavod za pastoralno dejavnost Pridi.com - ECPv6.15.15//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-WR-CALNAME:Zavod za pastoralno dejavnost Pridi.com
X-ORIGINAL-URL:https://portal.pridi.com
X-WR-CALDESC:Dogodki za Zavod za pastoralno dejavnost Pridi.com
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:Europe/Ljubljana
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20290325T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20291028T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20300331T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20301027T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20310330T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20311026T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20320328T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20321031T010000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20301201
DTEND;VALUE=DATE:20301202
DTSTAMP:20260612T093100
CREATED:20201130T171903Z
LAST-MODIFIED:20260409T055045Z
UID:10005274-1922313600-1922399999@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Karel de Foucauld: Sam postal živi evangelij
DESCRIPTION:“Charles mali Jezusov brat”\, kakor se je sam imenoval\, je ustanovitelj skupnosti malih Jezusovih bratov in sester.  \nEvangelij je živel tako močno\, da je sam postal živi evangelij. \n  \nIz življenja …\nSv. Karel de Foucauld (Charles de Foucauld) je bil rojen 1858 v bogati družini v Strasbourgu. Pri šestih letih je osirotel. Njega in njegovo sestro je vzgajal stari oče. Kot otrok je bil zelo veren\, kasneje pa je živel precej razuzdano\, čemur se ni odrekel tudi kot častnik v francoski vojski\, in zaradi česar so ga iz vojske nečastno odpustili. Med ekspedicijo po severni Afriki\, ko je živel kot pustolovski raziskovalec in prevajalec\, se je navdušil nad tišino veličastne puščave in doživel spreobrnjenje. Vstopil je v sirski samostan trapistov\, ki ga je po sedmih letih zapustil\, da bi živel bolj ubožno in preprosto. Tri leta je v Nazaretu živel puščavniško življenje; veliko je molil in premišljeval evangelij. V tem času je spoznal svoj klic za duhovnika in se vrnil v Francijo študirati teologijo. \nLeta 1901 je bil posvečen v duhovnika\, nato pa je odšel misijonariti v alžirsko Saharo\, kjer je ustanovil novo skupnost v upanju\, da se mu bo kdo pridružil. Čutil je\, da je poklican za delovanje med najbolj ubogimi in zapuščenimi. Za življenjsko geslo si je izbral besedi Jesus Caritas\, za simbol pa srce in križ nad njim. Vsak dan je enajst ur molil\, šest ur delal in le nekaj ur spal. Temelj njegove duhovnosti  je bila telesna povezanost z Jezusom v evangeliju\, evharistiji in na križu. Odpoved neposrednemu misijonarskemu delu in iskreno zanimanje za ljudi okoli sebe – med drugim je izdelal slovar njihovega jezika – sta mu prislužila spoštovanje tamkajšnjih ljudi. \nPonoči 1. decembra 1916 je bil v roparskem napadu ustreljen in umorjen. \n  \nNova skupnost\nNjegova želja po ustanovitvi nove skupnosti se je uresničila leta 1933 z ustanovitvijo “malih Jezusovih bratov”; šest let kasneje so sledile “male Jezusove sestre”. Po njegovem zgledu živijo med ljudmi\, se preživljajo z delom svojih rok in z življenjskim zgledom v svojo okolico prenašajo dobro novico. Skoraj 20 drugih skupnosti se sklicuje na njegovo duhovnost. \n  \nUpodobitve\nOhranjenih je nekaj njegovih fotografij\, na katerih je kot bradati mož oblečen v belo redovno obleko malih Jezusovih bratov z vezenim rdečim srcem in križem na prsih. \n  \nZavetnik\nSv. Karel de Foucauld je bil leta 2005 razglašen za blaženega\, papež Frančišek ga je maja 2021 razglasil za svetnika. \nJe zavetnik malih Jezusovih bratov in sester. \n  \nGradiva:\n\nCITATI o trpljenju in molitvi – Sv. Karel de Foucauld: https://portal.pridi.com/2025/11/17/citati-sv-karla-de-foucauld-o-trpljenju-in-molitvi/\n\n  \n\nCITATI o Jezusovem trpljenju in šoli molitve v preizkušnji – Sv. Karel de Foucauld: https://portal.pridi.com/2025/11/17/sv-karel-de-foucauld-o-jezusovem-trpljenju-in-soli-molitve-v-preizkusnji/\n\n  \n\nMISLI ob Kristusovem vstajenju – Sv. Karel de Foucauld: https://portal.pridi.com/2026/03/25/sv-karel-de-foucauld-moj-bog-kako-moram-biti-srecen/\n\n  \n \n\nCharles de Foucauld (v ang.) – 8:51 min: https://www.youtube.com/watch?v=fbPFYIuuxq8\n\n  \n \n\nCharles de Foucauld (v ang.) – 33:10 min: https://www.youtube.com/watch?v=gxgFgd849NY\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/bl-charles-de-foucauld-zivi-evangelij/2030-12-01/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/11/12.-01.-Charles-de-F1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20301203
DTEND;VALUE=DATE:20301204
DTSTAMP:20260612T093100
CREATED:20201202T102325Z
LAST-MODIFIED:20251203T062341Z
UID:10004354-1922486400-1922572799@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Frančišek Ksaverij: Zavetnik misijonarjev\, poleg apostola Pavla največji misijonar
DESCRIPTION:Sv. Frančišek Ksaverij je velik svetnik in prvi jezuitski misijonar. Poleg sv. Pavla je največji misijonar v katoliški Cerkvi. Velja za ustanovitelja misijona na Daljnem Vzhodu; apostola Indije in Japonske. \n  \nIz življenja …\nRodil se je leta 1506  na španskem gradu Javieru. Baskovski plemič Frančišek Ksaver je osnovno izobrazbo dobil v svoji domovini\, nato pa je odšel na študij v Pariz\, kjer je doktoriral. Tam si je sobo delil sv. Petrom Fabrom (god 2. avgust)\, štiri leta pozneje pa se jima je pridružil še starejši študent sv. Ignacij Lojolski (god 31. julij)\, nekdanji španski oficir\, ki pa se je posvetil molitvi in kmalu oba nagovoril za duhovni poklic ter ustanovil Družbo Jezusovo (jezuite). Često jima je ponavljal\, kaj človeku koristi če cel svet pridobi\, svojo dušo pa pogubi. \nLeta 1541 se je odpravil na prošnjo portugalskega kralja Janeza III. in po naročilu papeža ter sv. Ignacija misijonarit v daljno Indijo\, kjer je začel zelo bogato in uspešno misijonsko delo in krstiti na tisoče ljudi. Leta 1549 je kot prvi misijonar prišel na Japonsko\, kjer je v Yamaguchi ustanovil krščansko skupnost. Njegov pristop je bil izredno premišljen in uspešen. Preden je začel širiti vero\, se je najprej naučil jezik\, kulturo in običaje domačinov. Poleg tega je vzpostavljal tudi lokalno vodene misijonske postaje\, da je vera ostala živa tudi v njegovi odsotnosti. Od leta 1545 dalje je bilo natisnjenih njegovih 1500 pisem Rimu\, kar je sprožilo val navdušenja nad misijoni na Daljnem Vzhodu. \nNazadnje ga je pritegovala Kitajska\, a je na poti zbolel za pljučnico in 3. decembra 1552 umrl. \n  \nMolitev sv. Frančiška Ksaverija\nZakaj te ljubim\, moj Gospod? \nPač ne zato\, ker si nebesa mi obljubil\,  \nin ne zato\, ker me je strah\, da bi pogubil si v peklu dušo in telo\, ne ganeta me pekel in nebo. \nLe ti me ganeš\, moj Gospod\, ko gledam te\, pribitega na križ\, ko vse na tebi je kot ena sama rana.  \nLe ti me ganeš\, ko trpiš\, ko žali množica te zapeljana in ko umiraš zame in za vse. \nLe to ljubezen občudujem\, in ko bi ne bilo nebes\, bi ljubil te\, in ko bi ne bilo pekla\, ne mogel bi žaliti te. \nKo ves se ti darujem\, darov za to ne potrebujem\,  \nsaj ljubim te samo\, ker si Ljubezen sama\, vir vse milosti. Amen. \n  \nMolitev za spreobrnjenje nevernikov\nVečni Bog. Stvarnik vseh stvari\, spomni se duš nevernikov\,  \nki si jih ustvaril in naredil po svoji podobi in sličnosti.  \nGlej\, o Bog\, kako se z njimi napolnjuje pekel\, \nin spomni se\, da je za njih zveličanje tvoj Sin trpel najgroznejšo smrt.  \nNe dopusti več\, prosim te\, Gospod\, da bi neverniki tvojega Sina zaničevali\,  \nampak naj te tolažijo molitve pravičnih in Cerkve\, neveste tvojega presvetega Sina.  \nSpominjaj se le svojega usmiljenja\, pozabi na njih malikovanje in nevero  \nin stori\, da slednjič tudi oni spoznajo Njega\, ki si ga ti poslal\,  \nGospoda Jezusa Kristusa\, ki je naše rešenje\, življenje in vstajenje \n – Njega\, po katerem smo odrešeni in oproščeni\,  \nki mu bodi čast in slava vekomaj! Amen. \n  \nZavetnik\nJe zavetnik vseh misijonov in misijonarjev\, katoliškega tiska\, pomorščakov; je pomočnik za srednjo zadnjo uro\, proti nevihti in kugi. \n  \nUpodobitve\nUmetniki ga najpogosteje upodabljajo s križem in gorečim srcem\, med pridiganjem ali krščevanjem ali pa kot umirajočega s pogledom na Kitajsko. \n  \nMolimo\nVsemogočni Bog\,\nz oznanjevanjem evangelija je sveti Frančišek Ksaver\nprivedel k tebi mnoge vzhodne narode.\nPodeli nam enako gorečnost za vero\,\nda bo tvoja Cerkev v vsakem kraju rasla. Amen. \n  \nGradiva:\n \n\nSv. Frančišek Ksaverij (v hr.) – 4:37 min: https://www.youtube.com/watch?v=9kmIMRygP1M\n\n  \n \n\nSv. Frančišek Ksaverij (v ang.) – 3:21 min: https://www.youtube.com/watch?v=rRvI9iYVcRU\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-francisek-ksaverij-zavetnik-misijonarjev/2030-12-03/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/12/12.-03.-Sv.-Frančišek-Ksaverij1a.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20301215
DTEND;VALUE=DATE:20301216
DTSTAMP:20260612T093100
CREATED:20201209T150103Z
LAST-MODIFIED:20260105T135337Z
UID:10004362-1923523200-1923609599@portal.pridi.com
SUMMARY:Bl. drinske mučenke: Med njimi sta dve Slovenki
DESCRIPTION:Leta 2011 je bilo v Sarajevu razglašenih pet drinskih mučenk za blažene. Med njimi sta dve Slovenki\, in sicer s. M. Krizina Bojanc in s. M. Antonija Fabjan.  \nSkupaj še s tremi sestrami (Hrvatico s. M. Julo Ivanišević – predstojnico samostana\, Madžarko s. M. Bernadeto Banja in Avstrijko s. M. Berchmano Leidenix) sta delovali v samostanu Hčera Božje ljubezni na Palah blizu Sarajeva. Posvečale so se predvsem vzgoji otrok in mladine. Žal\, je vseh pet sester 15. decembra 1941 umrlo mučeniške smrti v Goraždu ob reki Drini. \n  \n \n\nMučeništvo\n11. decembra 1941 so četniki njihov nevarovani samostan na Palah v Sarajevu oropali in zažgali. Pet slabo obutih in oblečenih sester so odgnali peš po zasneženih gorskih poteh proti 65 km oddaljenemu Goraždu\, kjer so jih zaprli v drugo nadstropje vojaške kasarne\, ki je stala tik ob reki Drini. Ker so jih opiti želeli onečastiti\, je njihova prednica odprla okno in prva skočila skozi okno\, za njo pa so to storile še druge. Pri padcu na kamnito ploščad pod oknom so se vse močno poškodovale\, in še poskušale bežati. Toda besni četniki so jih ujeli in zverinsko pokončali z meči in noži. \n  \n \nBl. s. Marija Krizina Bojanc\nRojena je bila maja 1885 v Šmarjeti na Dolenjskem. Ko je bila stara 36 let je stopila v redovno skupnost Hčera Božje ljubezni v Sarajevu. Odlikovala se je predvsem po nenehni molitvi\, žrtvi in spokorniškem življenju\, in zaradi česar so jo imenovali  »sestra molitve«. Večkrat je dejala\, da si želi umreti mučeniške smrti. Umrla je mučeniške smrti 15. decembra 1941. \n  \n  \n\n \n\nBl. s. Marija Antonija Fabjan\nRojena je bila 23. januarja 1907 v Malem Lipju (župnija Žužemberk). Odraščala je brez staršev. K sebi jo je vzela njena pobožna teta\, ki je zaslužna za to\, da je Antonija pri 22-ih letih vstopila v samostan Hčera Božje ljubezni v Sarajevu. Odlikovala se je po preprostosti\, iskrenosti\, pobožnosti in zbranosti. Umrla je mučeniške smrti 15. decembra 1941. \n  \n\nMolitev za kanonizacijo\nGospod Bog\, Ti si svoje služabnice Antonijo Fabjan in Krizino Bojanc ter ostale drinske mučenke obdaril z milostjo redovniškega poklica in z močjo\, da so zvestobo in ljubezen do tebe potrdile s prelitjem svoje krvi. Podeli tudi nam stanovitnost v veri\, da se tudi za ceno trpljenja ne bomo ločili od tebe. Ponižno te prosimo\, da blažene sestre sprejmeš v občestvo svetih vesoljne Cerkve. Daj\, da bomo še bolj pogumno sledili zgledu njihovega življenja ter izkusili moč njihove priprošnje v naših potrebah in življenjskih bojih. Po Kristusu\, našem Gospodu. Amen \n  \n  \n  \nGradiva:\n\nReportaža z beatifikacije v Sarajevu 2011 (v slov.) – 5:44 min\n\n  \n \n\nO življenju in mučeništvu drinskih mučenk (v hr.) – 5:59 min\n\n  \n\nPDF Drinske mučenke\, str. 133-145 (iz knjige Vi ste luč sveta\, F. M. Dolinar\, Družina)\n\n  \nVeč na spetni strani novomeške škofije >>> \n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/bl-drinske-mucenke/2030-12-15/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2019/12/Drinske-mučenke-film1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20310120
DTEND;VALUE=DATE:20310121
DTSTAMP:20260612T093100
CREATED:20200114T152351Z
LAST-MODIFIED:20260204T062500Z
UID:10004416-1926633600-1926719999@portal.pridi.com
SUMMARY:Sv. Fabijan in Sebastijan: V življenju nista bila skupaj
DESCRIPTION:Sv. Sebastijan (Boštjan) je že od nekdaj v družbi s sv. Fabijanom\, čeprav svetnika v življenju nista imela nobene zveze.  \nDruži ju le dan smrti ali dan prenosa relikvij v nov grob in skupno češčenje.  \nOba hkrati kličemo tudi v litanijah vseh svetnikov. \n\n“Sv. Fabijan in Sebastijan sok v drevju poženeta.” \n  \n \nSv. Fabijan\nSv. Fabijan je bil leta 236 izvoljen za papeža. Zgodovinar Evzebij pripoveduje\, da je namig za njegovo izvolitev prišel iz nebes. Ko je rimska krščanska občina iskala novega papeža\, in se je na Fabijanovo glavo usedel golob\, so zbrani to razumeli kot Božje sporočilo in ga izvolili za papeža. \nCerkev je modro vodil štirinajst let. Rimsko skupnost je razdelil na sedem delov (pokrajin)\, ki jih je upravljalo sedem diakonov; eden od njih je bil tudi sv. Lovrenc. Sedmim diakonom\, ki so skrbeli vsak za svoj del mesta\, je dal pomočnike (subdiakone)\, ki so zbiral informacije in beležili dejanja mučencev. Fabijan je začel preurejati podzemne grobnice\, danes znane kot Kalistove katakombe. \nPapež Fabijan je bil prva žrtev cesarja Decija\, ki je zavladal leta 249\, in je začel preganjati kristjane. Cesar je papežu Fabijanu sodil sam\, in sicer 20. januarja 250. Pokopan je v Kalistovih katakombah\, kjer je še danes mogoče videti njegovo fresko. \nUpodabljajo ga kot papeža s tiaro in golobom na glavi\, poleg ima tudi meč in palmo. \nSv. Fabijan je zavetnik vodovodarjev\, kovačev in lončarjev. \n  \nSv. Sebastijan (Boštjan)\n \nDrugi mučenec\, ki se ga danes spominjamo\, pa je sv. Boštjan. Po legendi je bil Boštjan vojak v službi cesarja Dioklecijana in skrit kristjan. Ko se je začelo preganjanje kristjanov\, je obiskoval ječe\, v katere je kot rimski vojak imel prost dohod\, in v njih tolažil svoje brate v veri in jih krepčal za poslednji boj. \nKo so njegova dejanja odkrili\, ga je Dioklecijan obsodil na grozno smrt\, ki je naslikana v številnih različicah. Privezali so ga h kolu\, spretni strelci pa so s puščicami streljali vanj. To je bilo 20. januarja po letu 250. \nUpodabljajo ga privezanega na steber in s puščicami v telesu\, včasih tudi s palmo. \nSv. Boštjan je bil v zgodnjih stoletjih prvi zavetnik zoper kugo\, pozneje pa skupaj s sv. Rokom\, ki je polagoma stopil na njegovo mesto. Sv. Botšjan je priprošnjik zoper kužne in nenadne nalezljive bolezni. Je zavetnik vojakov\, lovcev … \n  \nCerkve v Sloveniji\n\nObema\, sv. Fabijanu in sv. Boštjanu je posvečenih 6 cerkva. \n\nSv. Fabijan in Sebastijan (Boštjan)\n\nPODRUŽNIČNE cerkve posvečene sv. Fabijanu in sv. Boštjanu:\n\n\n\nŠt.\nŽupnija (Škofija)\nKraj\n\n\n1.\nDobova (škofija CE)\nMostec\n\n\n2.\nKranj /Sv. Boštjan\, Fabijan in Rok/ (nadškofija LJ)\nna Pungartu\n\n\n3.\nLoka pri Zidanem mostu (škofija CE)\nPolana\n\n\n4.\nPodgraje (škofija KP)\nFabci\n\n\n5.\nStari trg ob Kolpi (škofija NM)\nPredgrad\n\n\n6.\nVinica (škofija NM)\nGornji Suhor\n\n\n\n\n  \nSv. Sebastijan (Boštjan)\nSamo sv. Boštjanu pa je posvečenih še 9 cerkva kot je razvidno sledečih tabel. \n\nŽUPNIJSKA cerkev posvečena sv. Boštjanu:\n\n\n\nŠt.\nŽupnija (Škofija)\n\n\n1.\nPečarovci (škofija MS)\n\n\n\nPODRUŽNIČNE cerkve posvečene sv. Boštjanu:\n\n\n\nŠt.\nŽupnija (Škofija)\nKraj\n\n\n1.\nBrestanica (škofija CE)\nBrestanica\n\n\n2.\nČrnomelj (škofija NM)\nMestna Loza\n\n\n3.\nDravograd (nadškofija MB)\nSv. Boštjan\n\n\n4.\nIlirska Bistrica  (škofija KP)\nZarečje\n\n\n5.\nKlanec (škofija KP)\nPetrinje\n\n\n6.\nKomenda (nadškofija LJ)\nMoste\n\n\n7.\nSv. Peter pod Svetimi gorami (škofija CE)\nSvete gore\n\n\n8.\nŽetale (škofija CE)\nRogatnica\n\n\n\n\n  \nGradiva:\n \n\nSv. Fabijan in Boštjan (v hr.) – 1:51 min: https://www.youtube.com/watch?v=n311HRw7BOU\n\n  \n  \nDrugi svetniki dneva: \n\nEvtimij Veliki\, puščavnik\, opat\nJožef Nascimbeni\, duhovnik\nMarija Kristina brezmadežnega spočetja\, redovnica\, ustanoviteljica\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-fabijan-in-sebastijan-sta-se-poznala/2031-01-20/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/01/sv.-Fabijan-in-Bostjan-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20310123
DTEND;VALUE=DATE:20310124
DTSTAMP:20260612T093100
CREATED:20240115T153844Z
LAST-MODIFIED:20260128T111833Z
UID:10004403-1926892800-1926979199@portal.pridi.com
SUMMARY:Marijina in Jožefova zaroka
DESCRIPTION:Spomin Marijine zaroke z Jožefom so v Katoliški cerkvi začeli praznovati šele v srednjem veku. \n  \nO Marijini zaroki in njeni poroki z Jožefom iz Nazareta iz Svetega pisma ne izvemo nič konkretnega.  \n  \nV Svetem pismu piše: »Z rojstvom Jezusa Kristusa je bilo tako: Njegova mati Marija je bila zaročena z Jožefom.« (Mt 1\,18) \nLegende temeljijo na tem mestu v Matejevem (1\,18) in Lukovem (2\,5) evangeliju\, kjer sta Marija in Jožef označena kot zaročena. Te legende pa so imele pomembno vlogo v pobožnosti in umetnosti vse do baroka. \nMarijin in Jožefov zaročni obred je najverjetneje potekal v Nazaretu. Zaroka je bila po Mojzesovi postavi tako pomembna in slovesna kot poroka sama\, a zaročenca po zaroki še nista bivala skupaj; ampak šele po poroki. Tako je bilo tudi z Jožefom in Marijo. \nKo pa je Jožef spoznal\, da je v tem času Marija spočela od Svetega Duha\, je ni odslovil\, temveč jo je vzel k sebi. \n  \nCerkve v Sloveniji\nMarijini zaroki sta pri nas posvečeni dve podružnični cerkvi\, in sicer: \n\nna Rakitniku v župniji Matenja vas (škofija Koper) ter\npokopališka cerkev Na Žalah v župniji Kamnik (nadškofija Ljubljana).\n\n  \n  \nDrugi svetniki dneva: \n\nBl. Benedikta Bianchi Porro\, laik (beatifikacija 2019)\nSv. Ildefonz\, nadškof\nSv. Janez Aleksandrijski\, patriarh\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/marijina-in-jozefovazaroka/2031-01-23/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/01/01.-23.-Jožef-in-Marija-zaroka1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20310124
DTEND;VALUE=DATE:20310125
DTSTAMP:20260612T093100
CREATED:20260309T105938Z
LAST-MODIFIED:20260309T105938Z
UID:10004389-1926979200-1927065599@portal.pridi.com
SUMMARY:Svetu Frančišek Saleški: Zavetnik novinarjev\, učiteljev
DESCRIPTION:“Božja ljubezen je vselej veliko večja od naše bolečine.” \n“Ljubezen med krepostmi je kakor Sonce med planeti; daje jim sijaj in lepoto.” \n“S kapljo medu se ujame več muh (duš)\, kakor pa s celim sodom kisa (nejevolje).” \n\nSv. Frančišek Saleški velja za utemeljitelja moderne katoliške duhovnosti. Intelektualno je vplival na nekatere najvidnejše osebnosti 17. stoletja v Franciji. Je cerkveni učitelj. \nLeta 1610 je skupaj s sv. Ivano Frančiško Šantalsko (god 12. avgust) ustanovil red salezijank. \n  \nIz življenja …\nFrančišek Saleški z gradu Sales v Savojski deželi se je rodil 21. avgusta 1567 v Thoresu v Franciji. Bil je najstarejši od desetih otrok. V mladosti je nekaj časa trpel zaradi prepričanja janzenizma\, da bo pogubljen. Na posebno Marijino priprošnjo je te janzenistične zmote premagal in kasneje postal oznanjevalec ljubezni Jezusovega Srca. Starši so mu začrtali posvetno kariero\, zaradi česar je študiral pravo na univerzah v Parizu in Padovi\, a je v tem času v sebi začutil duhovniški poklic. \nLeta 1593 je prejel mašniško posvečenje in nastopil kot odličen pridigar in zelo iskan spovednik. Misijonaril je v ženevski škofiji\, ki se je\, žal\, oprijela protestantskega kalvinskega nauka\, in zaradi česar je bilo tamkajšnjih vernikom pogosto prepovedano poslušati njegove pridige. Zato jih je Frančišek tiskal na letake in jih povsod pripenjal. Ker je požel velik uspeh\, v Katoliško Cerkev se je tedaj vrnilo nad 70.000 ljudi\, je že po treh letih prejel (1602) škofovsko posvečenje. Kot ženevski škof si je prizadeval uveljavljati reforme Tridentinskega cerkvenega zbora (1545–1563)\, reformiral je samostane in duhovščino\, organiziral krščanski nauk za otroke in odrasle ter obiskal vse župnije škofije. Umrl je 28. decembra 1622 v Lyonu v Franciji. \nNapisal je Theotim (traktat o Božji ljubezni) in Filoteja (vodnik po verskem življenju)\, klasiko duhovne literature. \n Leta 1610 je skupaj s sv. Ivano Frančiško Šantalsko (god 12. avgust) ustanovil red salezijank\, ki združujejo kontemplacijo in molitev z dejavno ljubeznijo do bližnjega. V grbu\, ki ga je določil zanje\, je upodobljeno Jezusovo Srce\, prebodeno z dvema puščicama in obdano s trnjevo krono. \n\nMolitev sv. Frančiška Saleškega\nKličem k Tebi\, o moj Bog\, izrekam Tvoje sveto ime\,  \nne da bi te mogel kdajkoli popolnoma spoznati.  \nGospod\, moj Bog\, večji si od naših besed\, globlji od naših misli\, višji od naših želja.  \nDaj nam\, o Bog\, ki si tako velik in tako blizu\, živo srce\, nove oči\,  \nda te prepoznamo in te sprejmemo\, ko prideš k nam.  \nDelajmo v blagor mladine in v vseh okoliščinah življenja delujmo po zgledu ljubezni\,  \nki je blaga\, potrpežljiva in dejavna. Amen. \n  \nZavetnik\nFrančišek Saleški je zavetnik katoliškega tiska\, pisateljev in novinarjev; spovednikov\, učiteljev; salezijank. \n  \nUpodobitve\nNajpogosteje je upodobljen kot škof s knjigami\, s trnjem ovito srce\, včasih skupaj z Ivano Frančiško Šantalsko. \n  \nMolimo\nO Bog\, po tvoji dobroti je sv. škof Frančišek Saleški  \nvsem postal vse\, da bi ljudi vodil k tebi.  \nPo njegovem zgledu naj tudi mi potrpežljivo služimo svojim bratom  \nin tako razodevamo tvojo očetovsko ljubezen. Amen. \n  \nCerkve na Slovenskem\nSv. Frančišku Saleškemu je pri nas posvečena ena kapela\, in sicer v škofijskem gradu Goričane v župniji Preska\, to je na teritoriju Ljubljanske nadškofije. \n  \nGradiva:\n\nCITATI sv. Frančiška Saleškega – O DEJAVNI LJUBEZNI (slov.)\nCITATI sv. Frančiška Saleškega – O ODREŠENIKOVI LJUBEZNI (slov.)\n\n  \n \n\nSv. Frančišek Saleški (v hr.) – 2:07 min: https://www.youtube.com/watch?v=QYIOJmkBkHU\n\n  \nDrugi svetniki dneva: \n\nFelicijan\, škof\, mučenec\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-francisek-saleski-zavetnik-novinarjev-2/2031-01-24/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/01/01.-24.-Frančišek-Saleški-e1643021490327.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20310125
DTEND;VALUE=DATE:20310126
DTSTAMP:20260612T093100
CREATED:20240124T115915Z
LAST-MODIFIED:20260128T105821Z
UID:10004396-1927065600-1927151999@portal.pridi.com
SUMMARY:Praznik: Spreobrnitev apostola Pavla
DESCRIPTION:Mesec dni po božiču se od 7. stoletja spominjamo spreobrnjenja farizeja Savla v poznejšega apostola Pavla.  \n  \n“Med potjo\, ko se je bližal Damasku … je padel na tla in zaslišal glas\, ki mu je rekel: ‘Savel\, Savel! Zakaj me preganjaš?’ Rekel je: ‘Kdo si\, Gospod?’ Glas pa je odgovoril: ‘Jaz sem Jezus\, ki ga ti preganjaš’.” (Apd 9\, 3–6) \n \n\n  \nO spreobrnitvi …\nApostol Pavel iz Tarza je sprva vneto preganjal privržence Jezusa Kristusa in poskušal uničiti nastajajočo krščansko Cerkev. Dogodek v Damasku pa je radikalno spremenil njegovo življenjsko pot. \nPo videnju pred Damaskom je iz preganjalca Kristusa postal apostol. Iz Savla je postal Pavel. \nO njegovi spreobrnitvi poročajo Apostolska dela (Apd 9\,1–19; 22\,1–21) in Pismo Galačanom (Gal 1\,11–24). Kaj je razvidno iz njih? \nSpreobrnitev apostola Pavla\, Carravagio\, vir: https://commons.wikimedia.org/\nRazvidno je\, da je Bog dal pobudo in se Savlu prikazal na poti Damask. Preko luči in glasu\, ki je značilna za Božja razodetja\, se je Vstali Gospod prikazal Savlu in ga vprašal za razlog njegovega početja: »Savel\, Savel! Zakaj me preganjaš?« (Apd 9\,4). Jezus ni rekel\, zakaj preganjaš moje učence. Jezus in njegovo telo Cerkev sta eno. Pavel je padel na tla. Ko se je postali na noge\, ni videl ničesar\, postal je slep. Kristusova luč ga je zaslepila in postal je slep. Iz močnega\, vplivnega in neodvisnega moža je postal slaboten\, potreben pomoči in odvisen od drugih\, saj ni videl. \nPavel je po spreobrnjenju in daljši notranji in zunanji pripravi na svoje poslanstvo evangelij neustrašno ponesel poganskim ljudstvom. Zavedal se je\, da ga je Kristus poklical za apostola. Odtlej ga pri širjenju Božjega kraljestva ni moglo nič ustaviti. \n»Živeti je zame Kristus in umreti dobiček.« (sv. Pavel) \n \nV razmislek …\nKaj se lahko naučimo iz spreobrnitve apostola Pavla?  \nMorda to\, da krščanstvo ni neka nova filozofija ali nova morala. Kristjani smo le\, če se srečamo z Jezusom Kristusom. Jezus se nam verjetno ne razodene na na tako veličasten način\, kot se je sv. Pavlu\, ki ga je naredil za apostola vseh narodov. Toda tudi mi ga lahko srečamo. Na kakšen način? Morda pri branju Svetega pisma\, v molitvi\, v liturgičnem življenju Cerkve\, v dobrodelnosti … \n  \nPavel je rekel: »Ne delam namreč tega\, kar hočem\, temveč počenjam to\, kar nočem.« (Rim 7\,15) \n \nMolimo\nBog\, oče vseh ljudi\, \nnapolni nas s tisto gorečo vero\, \nki je razvnemala apostola Pavla \npri širjenju tvoje slave. Amen. \n\nVremenski pregovori\nČe je na sv. Pavla spreobrnjenje lepo vreme\, bo dobro leto. \nO sv. Pavla spreobrnjenju se zima lomi. \nSv. Pavel dene pol zime na kavelj. \n\n  \nCerkve v Sloveniji\nSpreobrnitvi apostola Pavla je pri nas posvečenih 7 cerkva (3 župnijske\, 4 podružnične)\, kot je razvidno iz spodnje tabele. \n  \nVse tri ŽUPNIJSKE CERKVE\, ki so posvečene spreobrnitvi apostola Pavla\, so na teritoriju ljubljanske nadškofije: župnija Mavčiče\, Stara Oselica in Vrhnika. \n  \nPODRUŽNIČNE CERKVE pa so v štirih župnijah: \n\n\n\nŠt.\nŽupnija (Škofija)\nKraj\n\n\n1.\nCerkno (škofija KP)\nStraža\n\n\n2.\nGrahovo (nadškofija LJ)\nŽerovnica (pokopališka)\n\n\n3.\nKomenda (nadškofija LJ)\nKriž\n\n\n4.\nSenovo (škofija CE)\nBrezje\n\n\n\n\n  \nVideo gradiva:\n \n\nPraznik Spreobrnjena apostola Pavla (v hr.): https://www.youtube.com/watch?v=DpiZIHfhiUo\n\n  \n \n\nSpreobrnjenje apostola Pavla na poti v Damask – odlomek iz FILMA (v ang.) – 2: 51 min: https://www.youtube.com/watch?v=KevM38YVjCk\n\n  \n \n\nO apostolu Pavlu – spregovorijo soustvarjalci FILMA (v ang.) – 3:21 min: https://www.youtube.com/watch?v=-qyulENuDQg\n\n  \n \n\nPavlovo spreobrnjenje: https://www.youtube.com/watch?v=bbxcFpHvIIc\n\n  \n \n\nO Pavlovem spreobrnjenju\, Scott Hahn (v ang.) – 12:49 min: https://www.youtube.com/watch?v=OXk7a3blph4\n\n  \n \n\nPavlovo spreobrnjenje\, Caravagio (v ang.) – 5:56 min: https://www.youtube.com/watch?v=2b77G8Ysjck\n\n  \n  \nDrugi svetniki dneva: \n\nAnanija iz Damaska\, mučenec\n\n  \n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/spreobrnitev-apostola-pavla/2031-01-25/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/01/01.-25.-spreobrnjenje-iz-filma.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20310126
DTEND;VALUE=DATE:20310127
DTSTAMP:20260612T093100
CREATED:20240124T135202Z
LAST-MODIFIED:20260128T120415Z
UID:10004410-1927152000-1927238399@portal.pridi.com
SUMMARY:Sv. Timotej in Tit: Pavlova učenca
DESCRIPTION:Škof Timotej in Tit sta bila zvesta učenca\, privrženca in spremljevalca sv. Pavla.  \nKer njun smrtni dan ni znan\, se ju spominjamo na dan po prazniku spreobrnitve njunega učitelja\, ki ju je tudi krstil. \n  \nSv. Timotej\nRodil se je okrog leta 7 v Listri\, ki leži v današnji Turčiji.  Njegov oče je bil pogan (Grk)\, mati Evnika pa Judinja. Spreobrnil se je ob sv. Pavlu okoli leta 47 na njegovem prvem misijonarskem potovanju. Postal je Pavlov najljubši učenec in ga spremljal na številnih misijonskih potovanjih. Pavel ga je leta 65 v Efezu posvetil za škofa. Od štirinajstih Pavlovih pisem le tri pisma ne omenjajo Timoteja. Dve pismi pa je pisal direktno njemu samemu\, t. i. 1 in 2 pismo Timoteju. Ko so Pavla prijeli in je bil zaprt v rimski ječi\, ga je kot zvesti učenec obiskal in ostal pri njem vse do Pavlove mučeniške smrti (leta 67). Tudi Timotej je umrl mučeniške smrti\, a v Efezu okoli leta 80 ali 97. Ko je poskušal pridigati poganom\, ki so slavili svoje malike\, so ga pretepli\, vlekli po ulicah in na koncu kamenjali do smrti. \nZavetnik: K sv. Timoteju se priporočajo pri želodčnih boleznih in prebavnih motnjah\, in kar je povezano s Pavlovim prijaznim nasvetom: \n»Ne pij več le vode\, temveč popij malo vina zaradi želodca in svojih pogostih bolezni.« (1 Tim 5\,23) \n\nSv. Tit\nIzhaja iz poganske grške družine\, po vsej verjetnosti iz Antiohije. Verjetno se je spreobrnil ob samem sv. Pavlu. Pavel ga je leta 63 postavil za škofa na otoku Kreti. Zanj je sestavil pismo\, t. i. pismo Titu. Tit je umrl na Kreti\, star 95 let. Je zavetnik Krete. \nUpodobitve: Sv. Tita upodabljajo z obrazom žarečim od žarkov; včasih je v ozadju poganski tempelj\, ki se ruši. \n  \nGradiva:\n \n  \n \n  \n  \nDrugi svetniki dneva: \n\nAlberik\, Robert in Štefan\, ustanovitelji cistercijancev\nJožef Gabrijel Brochero\, duhovnik\nPavla Rimska\, vdova\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-timotej-in-tit-pavlova-ucenca/2031-01-26/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/01/01.-26.-Sv.-Pavel-posvečuje-Timjoteja-za-škofa1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20310128
DTEND;VALUE=DATE:20310129
DTSTAMP:20260612T093100
CREATED:20200127T085607Z
LAST-MODIFIED:20260128T072618Z
UID:10004382-1927324800-1927411199@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Tomaž Akvinski: Zavetnik univerz\, teologov
DESCRIPTION:Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani ta dan vsako leto obeleži s Tomaževo proslavo\, na kateri podeli diplome in Tomaževo nagrado. \n  \n»Pravega veselja ni brez Ljubezni.« \n\nIz življenja …\nTomaž Akvinski se je rodil okoli leta 1225 v Roccasecci blizu mesta Aquino v južni Italiji. Njegov oče Landulf\, ki je bil manjši fevdalec\, je želel\, da bi Tomaž postal opat bližnje sloveče benediktinske opatije Montecassino. Zato ga je komaj petletnega dal tja v šolo k menihom. Ker je Tomaž že od malih nog kazal veliko žejo po znanju\, so ga menihi poslali študirati v Neapelj\, kjer se je seznanil z dominikanci. Pri sedemnajstih letih je stopil v njihov red\, kljub nasprotovanju svojih staršev. Tudi njegovi novi predstojniki so videli njegove neizmerne intelektualne sposobnosti in ga poslali na študij v Pariz\, kjer je predaval veliki učenjak sv. Albert Veliki\, ki je bil doma na vseh področjih tedanje znanosti. Sv. Tomaž je že pri 23 letih postal profesor. Poučeval je v Parizu\, Rimu in Neaplju. Kljub svoji veliki učenosti pa je ostal preprost in ponižen redovnik. V ponižnosti je odklonil vse ponujene cerkvene časti. \nSv. Tomaž je napisal številna dela\, med katerimi sta najbolj znani Summa theologica in Summa contra gentiles. V njih je strnil svoj filozofski in teološki nauk. Njegova filozofija se imenuje po njem\, t. i. tomizem\, in jo je Katoliška Cerkev sprejela kot uradno filozofijo v svojih bogoslovnih šolah. Tomaž je bil tudi mistik. \nVelika tema njegovega razmišljanja je bilo vprašanje razmerja med vero in razum. Pravi\, da vera v obstoj Boga ni iracionalna\, torej da si vera in razum drug drugemu ne nasprotujeta. Znanih je njegovih »pet poti«\, s katerimi je poskušal dokazati obstoj Boga z umskim sklepanjem. \n \nMalo pred smrtjo\, po mistični izkušnji leta 1273\, je zavrnil vse svoje pisanje\, češ: »Vse\, kar sem napisal\, je kot slama v primeri s tem\, kar sem videl in kar mi je bilo razodeto.«  \nUmrl je na poti na 2. lyonski vesoljni cerkveni zbor 7. marca leta 1274\, star 49 let. \n  \nZavetnik\nSv. Tomaž je zavetnik univerz\, teologov in študentov; knjigarnarjev; priprošnjik proti nevihtam. \n  \nUpodobitve\nUmetniki ga upodabljajo kot dominikanca s knjigo\, peresom\, soncem\, zvezdo\, golobom in monštranco. \n  \n  \nMolimo\nO Bog\, v šoli Kristusovega evangelija nas poučuj\,  \nda bomo po zgledu sv. Tomaža Akvinskega  \nspoznali resnico in jo uresničevali v ljubezni. Amen. \n\nGradiva:\n\nNa kratko o sv. Tomažu Akvinskem (v ang.) – 2:54 min\n\n  \n\nIz življenja in duhovnosti sv. Tomaža Akvinskega – (v ang.) – ob glasbi – 4:15 min\n\n  \n \n  \n  \nDrugi svetniki dneva: \n\n Jožef Freinademetz\, duhovnik\, misijonar\n Marija Alojzija Montesionos Orduňa\, devica\, mučenka (beatifikacija 2001)\n Peter Nolasko\, ustanovitelj mercedarijev\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-tomaz-akvinski-zavetnik-bogoslovnih-fakultet/2031-01-28/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/01/sv.-tomaz-Akvinski2-.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20310131
DTEND;VALUE=DATE:20310201
DTSTAMP:20260612T093100
CREATED:20200127T112935Z
LAST-MODIFIED:20260409T060239Z
UID:10004414-1927584000-1927670399@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Janez Bosko: Ustanovitelj salezijancev
DESCRIPTION:Sv. Janez Bosko\, ustanovitelj salezijancev\, se je v zgodovino Cerkve neizbrisno zapisal kot apostol mladine in veliki častilec Marije Pomočnice. \nNjegovo celotno življenje je bilo posvečeno Bogu in mladini. Sad njegove vzgoje je več vzornih fantov. Med njimi je najbolj znan sv. Dominik Savio. \n  \nIz življenja …\nSv. Janez Bosko se je rodil 16. avgusta leta 1815 v vasici Becchi pri Turinu v Italiji v revni kmečki družini. Pri komaj dveh letih mu je umrl oče\, in vse breme vzgoje sinov je padlo na mater. Janez je šele pri devetih letih začel hoditi v sosednjo župnijsko šolo\, kjer se je učil brati in pisati. V tem času je imel neke noči »preroške« sanje. Videl je teči in preklinjati fante in želel posredovati s pestmi. Neki glas mu je rekel: »Ne s pretepanjem\, ampak s krotkostjo in ljubeznivostjo boš iz teh svojih vrstnikov naredil prijatelje«. Janez ni povsem razumel\, kaj pomenijo sanje. Glas mu je še obljubil: »Dal ti bom učiteljico« – mišljena je bila Božja mati Marija. \nPri petnajstih letih je končno lahko obiskoval gimnazijo\, a kruh si je moral služiti sam. Pri dvajsetih letih je stopil v semenišče in po šestih letih postal duhovnik. Za geslo si je izbral: »Daj mi duše\, drugo vzemi«. \n \nSvojo prvo službo je začel v Torinu. V tem mestu\, ki ga je uničila industrializacija\, ga je vznemirjalo predvsem slabo stanje mladih\, ki so sem prišli s trebuhom za kruhom\, pogosto pa postali prestopniki. Don Bosko jih je začel zbirati okrog sebe; jih učil branja\, pisanja in katekizma. Ko so mu dali na razpolago prostore\, je ustanovil t. i. »oratorije«\, v katerih so se mladi lahko zadrževali in se izučili kakšnega poklica\, obenem pa jih je tudi versko vzgajal; mnogi so ga podpirali pri njegovem delu. Njegova mati je vodila gospodinjstvo majhne skupnosti. \nDon Bosko je bil tudi nadarjen pisatelj: osnoval mesečnik Salezijanski vestnik\, napisal je okoli sto knjig in knjižic. Veliko je potoval\, pridigal\, spovedoval\, vse v nekem zanesenem optimizmu in radosti. Za službo revni mladini\, predvsem fantom\, je leta 1859 ustanovil redovno družbo sv. Frančiška Saleškega\, salezijance Don Boska. Malo kasneje je s sodelovanjem sv. Marije Mazzarello (1872) osnoval še žensko vejo salezijanske družbe Hčere Marije Pomočnice. Sestre so skrbele in to delajo še danes\, predvsem za vzgojo revne in zapuščene ženske mladine. »Nebesa niso ustvarjena za ljudi v naslanjaču\,« je govoril neumorni don Bosko. \nUmrl je 31. januarja 1888 v Torinu v Italiji\, je v 73. letu življenja. \n  \nMolitev sv. Janeza Boska za izbiro poklica\nPred teboj sem\, preblaga Devica\, da si izprosim veliko milost spoznanja\, kaj naj storim. Nič drugega ne želim\, kakor izpolnjevati popolnoma in ves čas svojega življenja voljo tvojega Božjega Sina. Mati dobrega sveta\, daj\, da bom poslušal tvoj glas in tako pregnal vsak dvom iz svojih misli. Ker si Mati mojega Zveličarja\, pričakujem od tebe\, da boš tudi Mati mojega zveličanja. Devica Marija\, če mi ti ne boš poslala žarka Božjega Sonca\, katera luč me bo razsvetlila? Kdo me bo poučil\, če ne ti\, ki si mati neustvarjene Modrosti? Poslušaj torej moje prošnje! Ne dopusti\, da bi zašel na kriva pota! V mojih dvomih in omahovanjih me vodi po pravi poti v Večno življenje. Ti si moje edino upanje\, ti imaš polne roke zakladov kreposti in življenja\, ti razdajaš sadove slave in svetosti.  \n  \nZavetnik\nSv. Janez Bosko je zavetnik mladine\, dušnih pastirjev za mladino\, katoliških založb. \n  \nUpodabljanje\nUmetniki ga upodabljajo kot duhovnika\, obdanega z mladimi fanti. \n  \nMolitev k sv. Janezu Bosku\nSveti Janez Bosko\,\noče in učitelj mladine!\nSprejemljiv za darove Svetega Duha\nin odprt za razmere svojega časa\,\nsi bil za mlade\, zlasti male in uboge\,\nznamenje prednostne Božje ljubezni. \nBodi naš vodnik\nna poti prijateljstva z Jezusom\,\nda bomo v njem in njegovem evangeliju\nnašli smisel svojega življenja\nin izvir prave sreče. \nPomagaj nam\,\nda bomo velikodušno opravljali poklic\,\nki smo ga prejeli od Boga\,\nda bomo v vsakdanjem življenju\nustvarjali občestvo\nin v povezanosti z vso Cerkvijo\nnavdušeno sodelovali\npri graditvi civilizacije ljubezni. \nIzprosi nam milost vztrajnosti\,\nda bomo v duhu blagrov\nživeli dosledno krščansko življenje.\nDaj\, da se bomo\npod vodstvom Marije Pomočnice\nnekoč mogli srečati s teboj\nv veliki nebeški družini. Amen. \n\nCerkve v Sloveniji\nSv. Janezu Bosku je posvečena ena župnijska cerkev v župniji Maribor – Sv. Janez Bosko ter ena kapela v Ljubljani na Gornjem trgu pri HMP. \n\nGradiva:\n\nVse slovenske PESMI v čast sv. Janezu Bosku – tudi mladinske\n\n  \n\nMISLI sv. Janeza Boska o hoji za Kristusom (slov.)\n\n  \n \n  \n  \n  \nDrugi svetniki dneva: \n\nBl. Candelarija od sv. Jožefa\, redovnica (leta 2008)\nSv. Franc Ksaver Bianchi\, duhovnik\, mistik\nSv. Marcela Rimska\, spokornica\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-janez-bosko-oce-mladih/2031-01-31/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/01/01.-31.-Janez-Bosko1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20310203
DTEND;VALUE=DATE:20310204
DTSTAMP:20260612T093100
CREATED:20200202T115044Z
LAST-MODIFIED:20260204T060738Z
UID:10004412-1927843200-1927929599@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Blaž : Blažev žegen - Gradiva\, običaji\, pregovori ...
DESCRIPTION:Sv. Blaž je v koledarju svetnikov eden izmed najbolj priljubljenih pomočnikov v sili in h katerem se še posebej radi zatekamo po pomoč zoper bolezni grla.  \nNe ščiti le pred boleznimi grla. Je vsestranski zavetnik; tudi proti škodljivim besedam\, ki ranijo.  \nNa ta dan pri sv. maši verniki prejmejo Blažev žegen.  \nČe je na Blaževo oblačno\, bo o sv. Juriju zelena trava. \nNa Blaževo je vsega blaga (živine) god. \nSvečnice dan — zima van. To je laž\, pravi sv. Blaž. \n\nIz življenja …\nMed ljudmi so bili zaradi svojega poklica še zlasti spoštovani zdravniki. In če zdravniku dodamo še svetniško osebnost\, kot je to v primeru sv. Blaža\, potem je takšna oseba nepogrešljive v tamkajšnji skupnosti. \nSv. Blaž je živel v 3. stoletju v armenskem mestu Sebasti v današnji Turčiji. Kot izobražen človek in zdravnik se je dan in noč posvečal bolnikom\, zlasti revnim in zapuščenim. Kot pa kristjan ni zdravil le njihovega telesa\, ampak tudi njihovega duha. Z njegovim zdravljenjem je povezan tudi blagoslov grla\, ki ga v cerkvi delijo vsako leto na njegov god. Ta je povezan z njegovo legendarno ozdravitvijo\, ko je z molitvijo ozdravil dečka pred zadušitvijo\, ko se mu je v grlu zataknila ribja kost. Da njegovo zdravljenje ni imelo meja\, priča tudi izročilo\, ki pravi\, da je med preganjanjem\, ko je živel »puščavniško življenje« v planinski pečini\, postal celo »specialist« za divje živali\, ki so mu služile in prihajale k njemu\, ko so bile ranjene ali bolne. \nZaradi svoje dobrote in pobožnosti je sv. Blaž postal zelo priljubljen v Sebasti. Ko je umrl škof v Sebasti\, so njegovi meščani nemudoma izvolili za škofa sv. Blaža. Blaž\, ki je bil goreč zdravnik\, je postal še bolj goreč škof. Ko je začel cesar Licinij preganjati kristjane\, je vedel\, da mora najprej usmrtiti glavo – pastirja\, in da bo potem lažje z njegovo »čredo«. Čeprav so meščani sprva poskušali zaščititi svojega škofa s skrivanjem\, so ga preganjalci naposled vendarle našli in pridržali. Mučili so ga na vse mogoče načine\, da bi se Blaž le odrekel svoji veri. Izročilo pravi\, da so koščke njegovega telesa trgali z železnimi kavlji\, a so se njegove rane z Božjo pomočjo vedno znova celile. Ker se sv. Blaž veri ni odrekel\, so ga na koncu obglavili. Umrl je okrog leta 316. \nV srednjem veku se je njegovo češčenje razširilo po vseh krščanskih deželah in ga imajo za priprošnjika posebno zoper bolezni grla. \n  \nObičaji\nObičaj blaževega žegnja (blagoslova) izvira iz 16. stoletja. Duhovnik z dvema prekrižanima svečama v obliki križa\, ki jih približa vratu vernika\, nad njim moli: \n»Na priprošnjo svetega Blaža\,  \nškofa in mučenca\,  \nnaj te Bog varuje bolezni grla  \nin vsakega drugega zla.  \nV imenu Očeta in Sina in Svetega Duha.  \nAmen.«  \nSveči\, ki jih duhovnik uporablja pri tem\, simbolizirata luč in zmago svetlobe nad temo\, dobrega nad hudim. \n  \nBLAGOSLOV ZELIŠČNIH BOMBONOV na god. sv. Blaža\, ni nekaj povsem novega. \nŽe lavantinski obrednik je namreč ob godu sv. Blaža v času\, ko bomboni še niso bili vsem na voljo kot so danes\, vključeval tudi blagoslov krhljev. \nPo blagoslovu sveč se lahko doda blagoslov zeliščnih bombonov: \nVsemogočni večni Bog! \nTvojemu usmiljenju \nse zaupljivo priporočamo \nzlasti v bolezni\, \nsaj je tvoj Sin Jezus hodil okrog\, \ndelil dobrote in ozdravljal bolne. \nNa čudovite načine tudi v našem času  \nkažeš svojo božjo moč\, \nzato te ponižno prosimo\, \nblago+slovi na priprošnjo svetega Blaža \nte zeliščne bombone. \nNaj bodo tvojim vernim  \nzdravilo zoper bolezni v grlu \nin vsako drugo zlo. \nPo Kristusu\, našem Gospodu. Amen. \n In naj se pokropijo z blagoslovljeno vodo! \n Ministrant lahko ob mašniku\, ki s svečami deli blagoslov sv. Blaža\, drži pladenj z blagoslovljenimi bomboni in kdor želi\, lahko bonbon vzame domov. \n\nUpodobitve\nUmetniki sv. Blaža upodabljajo kot škofa s prekrižanima svečama v roki\, obdanega z gozdnimi živalmi ali z mučilnimi sredstvi; na Vzhodu ga upodabljajo skupaj s cerkvenimi očeti kot starčka z brado in kodrastimi lasmi. \n  \nZavetnik\nSv. Blaž je eden od štirinajstih pomočnikov v sili. Je priprošnjik proti boleznim v grlu\, kašlju\, zobobolu\, nepravim besedam … Je zavetnik zdravnikov\, trgovcev z volno\, čevljarjev\, krojačev\, pekov\, zidarjev\, domačih živali … \nMolimo\nDobri Oče\,\nnaj se veselimo zdravja v tem življenju na zemlji\nin s tvojo pomočjo pridemo v večno domovino.\nPotrdi nas v veri\,\nki jo je sveti Blaž izpovedal z mučeniško smrtjo. Amen. \n\nCerkve pri nas\nPri nas je sv. Blažu posvečena podružnična cerkev v Padni (župnija Krkavče) ter kapela v koprski stolni župniji. \n\nGradiva:\n \n  \n  \n \n  \nDrugi svetniki dneva:\n\nSv. Ana\, vdova in prerokinja\nBl. Jožefina Nicoli\nSv. Oskar\, škof\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-blaz-vsestranski-zavetnik/2031-02-03/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/02/02.-03.-sv.-Blaž-škof.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20310222
DTEND;VALUE=DATE:20310223
DTSTAMP:20260612T093100
CREATED:20200219T150232Z
LAST-MODIFIED:20260223T104034Z
UID:10004433-1929484800-1929571199@portal.pridi.com
SUMMARY:Praznik Sedeža apostola Petra
DESCRIPTION:Jezus Kristus je imenoval dvanajst apostolov\, ki so mu sledili in sestavljali poseben zbor\, t. i. »dvanajsteri«. Med njimi pa je dal posebno nalogo Petru. Te njegove službe se Cerkev že od 4. stoletja spominja s praznikom\, ki nosi ime Sedež apostola Petra.  \n  \nKakršno je vreme na dan stola sv. Petra\, takšno ostane do velike noči. \n\nIz Svetega pisma\nPraznik Sedež apostola Petra nas spominja\, da je Kristus sezidal svojo Cerkev na Petru\, Skali\, in ga postavil za vrhovnega pastirja svoje črede (prim. Mt 16\,13-19). \nJezus je rekel Petru: »Ti si Peter in na tej skali bom sezidal svojo Cerkev in vrata podzemlja je ne bodo premagala. Dal ti bom ključe nebeškega kraljestva; in kar koli boš zavezal na zemlji\, bo zavezano v nebesih; in kar koli boš razvezal na zemlji\, bo razvezano v nebesih.« \n  \nOd zgodnjih krščanskih časov je sedež sv. Petra spoštovan kot simbol apostolove učiteljske oblasti. Služba rimskega škofa z različnimi dikasteriji se še danes imenuje Apostolski sedež oz. Sveti sedež. \n  \nMolimo\nVsemogočni Bog\,\nsvojo Cerkev si postavil \nna Petrovo izpoved vere kakor na skalo.\nNe dopusti\, da bi nam vero \nomajali viharji tega sveta. Amen. \n  \nGradiva:\n \n\nSedež apostola Petra (v hr.) – 2:34 min: https://www.youtube.com/watch?v=RdICMow91Eo\n\n  \n \n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sedez-apostola-petra-kaksen-praznik/2031-02-22/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/02/02.-22.-Sedež-apostola-Petra-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20310223
DTEND;VALUE=DATE:20310224
DTSTAMP:20260612T093100
CREATED:20200219T153010Z
LAST-MODIFIED:20260223T103329Z
UID:10004422-1929571200-1929657599@portal.pridi.com
SUMMARY:Magdalena Gornik: 47 let brez hrane?
DESCRIPTION:Mistikinja Magdalena Gornik je slovenski svetniški kandidat. Njen grob iz leta v leto obiskuje vedno več ljudi … \n  \nIz življenja …\n\nMarija Magdalena Gornik se je rodila 19. julija 1835 na Gori nad Sodražico v preprosti kmečki družini kot tretji od sedmih otrok. Sprva je bila povsem običajna deklica\, ki je pomagala pri delu in se družila z vrstnicami.  \nBog pa je na poseben način posegel v njeno življenje spomladi leta 1847. Tedaj je na njivi zagledala neznano ženo\, ki se ji je predstavila kot Jezusova mati in ji naročila\, naj Jezusa ljubi. Pri prvem sv. obhajilu je začutila Jezusovo ljubezen. Močneje ko je čutila Jezusovo bližino\, bolj slabotna je postajala telesno. Zbolela je tako močno\, da je morala nekaj časa ostati v postelji. Nobeno zdravilo ji ni pomagalo. Čudežno je ozdravela avgusta 1848\, ob drugem Marijinem prikazanju. Marija ji povedala\, da bo ob trdni veri v Boga od njega prejela vse\, tudi hrano za svoje življenje. Odtlej Magdalena do konca svojega življenja ni zaužila nobene telesne jedi; hranila se je s skrivnostno nebeško jedjo. Magdalena je imela vsak dan nenavadna doživetja (zamaknjenja\, videnja\, stigme\, mistično obhajilo). \n47 let je živela brez zemeljske hrane; pogosto je doživela zamaknjenja. Na svojem telesu je nosila znamenja Kristusovih ran – stigme. Med zamaknjenji je prejemala mistično obhajilo in skrivnostno jed\, od katere je tudi živela. Ti zunanji darovi pa so se v njenem življenju prepletali z izrednim\, mističnim trpljenjem\, s katerim je zadoščevala za žalitve Božje ljubezni. \nUmrla je 23. februarja 1896 v sluhu svetosti. \n  \nNjen grob iz leta v leto obiskuje vedno več ljudi. \n  \n  \nMolitev k Magdaleni Gornik\nVsemogočni Bog\, Oče luči\,\nod Tebe prihaja vsak dober dar.\nSvojo služabnico Magdaleno Gornik\nsi obdaril s čudovitimi darovi \nmističnih milosti in bogoljubnega življenja.\nUsliši naše molitve in poveličaj jo\,\nda bo pred vesoljno Cerkvijo\nprišteta k zveličnim.\nPo Kristusu našem Gospodu. Amen. \nOče naš … Zdrava Marija … Slava Očetu. \nDobri Bog\, po priprošnji Magdalene Gornik\, \nMi podeli milost …* \n  \nUslišanja na njeno priprošnjo pošljite na naslov: Nadškofija Ljubljana\, Ciril-Metodov trg 4\, p. p. 1990\, 1001 Ljubljana. \n\nGradiva: \n \n\nDokumentarni FILM Magdalena Gornik slovenska svetnica – 1:14:24 min\n\n  \n \n\nNa GROBU Magdalene Gornik – 1:13 minut\n\n  \n\nKNJIGA Marija Magdalena Gornik\, France M. Dolinar\, 2019\, 40 str.\nKNJIGA Kraljič\, Martina. Magdalena Gornik. Medvedica : Kulturno društvo Magdalene Gornik\, 2009.\n\n  \nVeč na spletni strani župnije Sodražica >>> \n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/magdalena-gornik-47-let-brez-hrane/2031-02-23/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/02/Gornik-film1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20310423
DTEND;VALUE=DATE:20310424
DTSTAMP:20260612T093100
CREATED:20200421T124815Z
LAST-MODIFIED:20260423T071200Z
UID:10005293-1934668800-1934755199@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Jurij: Zavetnik proti kugi
DESCRIPTION:Koliko velikih in slavnih ljudi skozi zgodovino je nosilo to ime! Koliko držav in pokrajin\, mest in skupin ter združenj – od Azije in Afrike do Portugalske\, od Slovenije do Anglije in Škotske – si je zaželelo\, da bi bil njihov zavetnik ravno mučenec sv. Jurij! In vse to kljub temu\, da o njem ni znano skoraj nič zgodovinsko zanesljivega … \n  \nKaj je »skrivnost« njegove priljubljenosti in popularnosti?\nSv. Jurij se je najverjetneje rodil v 3. stoletju v Kapadokiji\, to je v današnji Turčiji\, umrl pa je mučeniške smrti\, spet najverjetneje leta 303 za časa Dioklecijanovega preganjanja v Palestini. \nNjegov oče je bil plemič Geroncij iz Perzije\, mati pa pobožna Kapadočanka Polikronija. Jurij je od staršev prejel dobro krščansko vzgojo. Po očetovi smrti se je z materjo preselil v Sveto deželo\, po materini smrti pa je stopil v vojaško službo. Ko je cesar prepovedal krščanstvo\, je razdal veliko podedovano premoženje revnim\, sam pa je šel naznanit cesarju\, da je kristjan. Po vrsti različnih mučenj\, skozi katere je čudežno izšel nepoškodovan\, je mučeniško končal z odsekano glavo. Včasih so morali o Juriju vedeti še veliko več kot le to\, kajti že v 4. stoletju so njemu posvečene cerkve v Siriji\, Egiptu\, na Cipru … \nPravi »zagon« svetnikove popularnosti pa je prišel s križarskimi vojnami\, ko je Jurij postal prototip idealnega krščanskega viteza. Tedaj pride do »prebujenja« in »izpopolnjevanja« več že obstoječih legend o njem\, med katerimi je najbolj znana\, kako je sv. Jurij rešil kraljevo hčer pred zmajem\, ki je ustrahoval deželo. Strašnega zmaja je napadel s sulico\, ga ranil in obljubil ljudstvu\, da ga bo ubil\, če se bodo dali vsi krstiti. Ko je ubil zmaja\, se je dalo krstiti petnajst tisoč ljudi\, kot poroča Zlata legenda. Ta zmaj\, kot personifikacija vsega zla in s tem samega satana\, je postal neizogiben spremljevalec svetnika na številnih umetniških slikah in kipih. \n  \nUpodobitve\nSv. Jurija umetniki najpogosteje upodabljajo na belem konju s sulico\, ščitom\, zastavo\, mečem … v roki in z zmajem pod nogami. Sam sv. Jurij je običajno upodobljen kot mlad\, brez brade\, močan\, z dolgimi valovitimi lasmi … Lep\, pogumen\, srčen\, nepremagljiv. \n  \nZavetnik\nJe eden od štirinajstih priprošnjikov v stiski – zavetnik brez tekmeca! Je zavetnik raznih viteških redov; tabornikov\, kmetov\, kovačev\, … konj in živine\, popotnikov\, bolničarjev\, vojakov\, jezdecev; priprošnjik proti vojnim nevarnostim\, proti skušnjavam\, za vreme\, proti kugi\, sifilisu\, gobavosti\, raznim kožnim boleznim … \n  \nCerkve na Slovenskem\nPri nas je sv. Juriju posvečenih 77 cerkva (38 župnijskih\, 39 podružničnih) in 3 kapele. \n  \nŽUPNIJSKE CERKVE posvečene sv. Juriju:\n\n\n\nŠt.\nŽUPNIJA\n\n\n1.\nČatež ob Savi (NM škofija)\n\n\n2.\nDeskle (KP škofija)\n\n\n3.\nDobrnič (NM škofija)\n\n\n4.\nDutovlje (KP škofija)\n\n\n5.\nGorje (LJ nadškofija)\n\n\n6.\nGotovlje (CE škofija)\n\n\n7.\nGradno (KP škofija)\n\n\n8.\nHoče (MB nadškofija)\n\n\n9.\nIhan (LJ nadškofija)\n\n\n10.\nIzlake (LJ nadškofija)\n\n\n11.\nKal nad Kanalom (KP škofija)\n\n\n12.\nKomen (KP škofija)\n\n\n13.\nKožbana (KP škofija)\n\n\n14.\nLjubljana – Stožice (LJ škofija)\n\n\n15.\nMiren (KP škofija)\n\n\n16.\nMotnik (LJ nadškofija)\n\n\n17.\nMozirje (CE škofija)\n\n\n18.\nNevlje (LJ nadškofija)\n\n\n19.\nPiran (KP škofija)\n\n\n20.\nPomjan (KP škofija)\n\n\n21.\nPtuj – Sv. Jurij (MB nadškofija)\n\n\n22.\nRemšnik (MB nadškofija)\n\n\n23.\nSlovenske konjice (MB nadškofija)\n\n\n24.\nStara Loka (LJ nadškofija)\n\n\n25.\nStari trg pri Ložu (LJ nadškofija)\n\n\n26.\nSv. Jurij /v Prekmurju (MS škofija)\n\n\n27.\nSv. Jurij ob Pesnici (MB nadškofija)\n\n\n28.\nSv. Jurij ob Ščavnici (MS škofija)\n\n\n29.\nSv. Jurij ob Taboru (CE škofija)\n\n\n30.\nSv. Jurij v Slovenskih goricah (MB nadškofija)\n\n\n31.\nŠebrelje (KP škofija)\n\n\n32.\nŠenčur (LJ nadškofija)\n\n\n33.\nŠentjur pri Celju (CE škofija)\n\n\n34.\nŠentjurij – Podkum (LJ nadškofija)\n\n\n35.\nŠt. Jurij pri Grosupljem (LJ nadškofija)\n\n\n36.\nŠturje (KP škofija)\n\n\n37.\nVatovlje (KP škofija)\n\n\n38.\nZdole (CE škofija)\n\n\n\n  \nPODRUŽNIČNE CERKVE posvečene sv. Juriju:\n\n\n\nŠt.\nŽUPNIJA\nNASELJE\n\n\n1.\nBrezovica (KP škofija)\nPri Taboru\n\n\n2.\nBučka (NM škofija)\nMočvirje\n\n\n3.\nCerknica (LJ nadškofija)\nBrezje\n\n\n4.\nČrnomelj (NM škofija)\nRožanec (++)\n\n\n5.\nDobrova (LJ nadškofija)\nHruševo\n\n\n6.\nDol pri Hrastniku (CE škofija)\nGore (++)\n\n\n7.\nHinje (NM škofija)\nSela\n\n\n8.\nHrenovice (KP škofija)\nŠmihel (++)\n\n\n9.\nIlirska Bistrica (KP škofija)\nIlirska Bistrica\n\n\n10.\nKrka (NM škofija)\nMali Korinj\n\n\n11.\nLitija (LJ nadškofija)\nPodšentjur\n\n\n12.\nLjubljana – Stožice (LJ nadškofija)\nStožice (++)\n\n\n13.\nLoka pri Zidanem mostu (CE škofija)\nPolje (++)\n\n\n14.\nMirna peč (NM škofija)\nŠentjurij\n\n\n15.\nOtalež (KP škofija)\nLazec\n\n\n16.\nPodmelec (KP škofija)\nKneža\n\n\n17.\nPolhov Gradec (LJ nadškofija)\nPraproče\n\n\n18.\nPoljane nad Škofjo Loko (LJ nadškofija)\nVolča\n\n\n19.\nPolšnik (LJ nadškofija)\nGlinjek\n\n\n20.\nPredloka (KP škofija)\nRožar\n\n\n21.\nRogatec (CE škofija)\nSv. Jurij (++)\n\n\n22.\nSenožeče (KP škofija)\nPotoče\n\n\n23.\nSlavina (KP škofija)\nŽeje\n\n\n24.\nSv. Križ – Gabrovka (NM škofija)\nGabrska gora\n\n\n25.\nSv. Vid nad Cerknico (LJ nadškofija)\nCajnarje gora (++)\n\n\n26.\nŠentjernej (NM škofija)\nOrehovica (++)\n\n\n27.\nŠkocjan pri Novem mestu (NM škofija)\nGrmovlje\n\n\n28.\nŠmartno pod Šmarno goro (LJ nadškofija)\nTacen\n\n\n29.\nŠmartno pri Slovenj gradcu (MB nadškofija)\nLegen\n\n\n30.\nŠt. Peter – Otočec (NM škofija)\nGrčevje\n\n\n31.\nTrebnje (NM škofija)\nLukovek\n\n\n32.\nTrnje (KP škofija)\nJurišče\n\n\n33.\nTržič – Bistrica (LJ nadškofija)\nBistrica\n\n\n34.\nTržišče (NM škofija)\nŠenčurski hrib /delno porušena\n\n\n35.\nVeliki Gaber (LJ nadškofija)\nŠentjurje\n\n\n36.\nVišnja gora (LJ nadškofija)\nSela\n\n\n37.\nVrhnika (LJ nadškofija)\nVelika Ligojna (++)\n\n\n38.\nZabukovje (CE škofija)\nTrnovec\n\n\n39.\nŽužemberk (NM škofija)\nDvor (++) / porušena\, v privatni lastni\n\n\n\n\n\n\n\n\nKAPELE posvečene sv. Juriju:\n\n\n\n\n1.\nLjubljana – Sv. Jakob (LJ nadškofija)\nLjubljanski grad\n\n\n2.\nSv. Peter pod Svetimi gorami (CE škofija)\nSvete gore\n\n\n3.\nVelike Poljane (LJ nadškofija)\nOrtneški grad /uničeno – stojijo le zidovi\n\n\n\n  \n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-jurij-zavetnik-proti-kugi/2031-04-23/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/04/04.-23.-Sv.-Jurij1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20310506
DTEND;VALUE=DATE:20310507
DTSTAMP:20260612T093100
CREATED:20241219T131757Z
LAST-MODIFIED:20260506T061809Z
UID:10005405-1935792000-1935878399@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Dominik Savio: Zavetnik prvoobhajancev
DESCRIPTION:Sv. Dominik Savio v cerkvenem koledarju svetnikov goduje sicer 9. marca\, v salezijanskem bogoslužnem koledarju pa 6. maja. \n  \nZakaj zavetnik prvoobhajancev?\nSv. Dominik Savio je zavetnik prvoobhajancev. »Sveti deček«\, kakor ga običajno imenujemo\, ni čisto slučajno postal njihov zavetnik. Zavetnik prvoobhajancev ni postal zgolj zato\, ker je umrl pred dopolnjenim petnajstim letom in je eden od najmlajših svetnikov v Cerkvi\, ampak predvsem zato\, ker je s svojimi izredno zrelimi odločitvami pri prvem obhajilu dokazal\, da je bil ta dan v njegovem življenju res »naj dan«. \n  \nIz življenja …\nSv. Dominik se je rodil leta 1842 v italijanski Riva di Chieri v Pijemontu. Starša sta se nato preselila v Morialdo. V tamkajšnji župniji je Dominik s petimi leti začel ministrirati. Kot mali sedemletnik je na velikonočni dan leta 1849\, ko je pristopil k prvemu obhajilu\, zapisal: »Zelo pogosto bom hodil k spovedi\, k obhajilu pa vedno\, ko mi bo spovednik dal dovoljenje; praznoval bom praznike; moja prijatelja bosta Jezus in Marija; raje umreti kakor grešiti.« Kratko\, jasno\, odločno\, otročje in zrelo hkrati. To svojo »zabeležko« ob prvem obhajilu je dal v molitvenik\, in jo pogosto vzel ven in jo prebral. Zato ni čudno\, da njegov župnik Dominika pripeljal k ustanovitelju salezijancev sv. Janezu Bosku v Torin\, da bi bil v njegovem oratoriju kot eden izmed vzornejših dečkov. \nDon Bosko se je v to sam prepričal s sprejemom sv. Dominika v svoj oratorij Valdocco leta 1854. Sveti učitelj je svojemu najboljšemu učencu kmalu postal prvi življenjepisec. Kajti Bog in Brezmadežna Marija\, – kateri je Dominik na dan razglašenja dogme o brezmadežnem spočetju 8. decembra 1854 daroval svoje srce proseč\, naj rajši umre\, kot pa da se mu »pripetita nesreča in stori en sam greh«\, – sta prisluhnila »svetemu dečku«\, saj sta ga vzela k sebi že 9. marca 1857. Kljub temu je bil Dominik v svojih skoraj petnajstih letih vsakodnevno veder\, blag in zgovoren. Devet mesecev pred smrtjo je ustanovil celo Družbo Brezmadežne\, v katero je povabil svoje najboljše sošolce\, in zanjo sestavil celo pravila. \nZa svetega ga je razglasil papež Pij XII. leta 1954\, ravno na stoto obletnico od razglasitve dogme Marijinega brezmadežnega spočetja. Otrokom za vzor\, odraslim kot opozorilo\, naj bolje gledajo na svoje otroke\, ki so lahko kljub svojim mladim letom že precej zreli. \n\nZavetnik\nSv. Dominik Savio je zavetnik prvoobhajancev\, ministrantov\, mladinskih skupin\, katoliške mladine\, tudi mladih prestopnikov… \n  \nUpodobitve\nNajpogosteje ga upodabljajo skupaj s svojim učiteljem sv. Janezom Boskom ali ob kipu Brezmadežne Marije. \n  \nGradiva:\n \n\nSv. Dominik Savio (v ang.) – 3:35 min: https://www.youtube.com/watch?v=6wmLFy5OJcA\n\n  \n \n\nFILM Življenje sv. Dominika (v špan.) – 1:16:57 min: https://www.youtube.com/watch?v=fdyuL-UPuQQ\n\n  \n \n\nSv. Dominik Savio (1. del) (v it.) – 21:30 min: https://www.youtube.com/watch?v=P0Q1wYqGLNM\n\n  \n \n\nSv. Dominik Savio (2. del) (v it.) – 24:47 min: https://www.youtube.com/watch?v=jnLSM2zPxPI\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-dominik-savio-zavetnik-prvoobhajancev-2/2031-05-06/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/05/05.-06.-Sv.-Dominik-Savio1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20310526
DTEND;VALUE=DATE:20310527
DTSTAMP:20260612T093100
CREATED:20200525T122744Z
LAST-MODIFIED:20260526T063244Z
UID:10005406-1937520000-1937606399@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Filip Neri: Zavetnik humoristov in mladih
DESCRIPTION:»Dobri Neri«\, kot svojega sozavetnika sv. Filipa Nerija kličejo Rimljani\, je prav poseben svetnik. Uspelo mu je vse\, česar se je lotil. V otroštvu in mladosti se je zdelo\, da bo šel po drugih poteh … \n  \nIz življenja …\nRodil se je 21. julija 1515 v italijanskih Firencah kot sin revnega notarja. Mati mu je kmalu umrla. Šolo je obiskoval pri dominikancih\, pri šestnajstih letih pa prišel k stricu\, da bi se izučil za trgovca in katerega naslednik naj bi postal. Toda Filip ga je zapustil kmalu potem\, ko je prišel v stik z znamenito benediktinsko opatijo Monte Cassino. Samostanska tišina mu je bila dražja od trgovskega mešetarjenja. Preselil se je v Rim in študiral teologijo. V tem času je dobil svoja prva mistična zamaknjenja in začel versko poučevati ljudi na ulici. Leta 1548 je ustanovil bratovščino\, ki je skrbela za potrebe romarjev v Rimu in revne otroke. \nS svojo preprostostjo\, ljubeznivostjo\, šaljivostjo in ponižnostjo je hitro osvojil ljudi\, kar se je še posebej pokazalo\, ko je leta 1551 postal duhovnik. Za vsakogar je vedno našel pravo besedo. Rimljani so ga zaradi vesele narave in prijaznosti klicali »Dobri«. \nLeta 1552 je ustanovil posebno redovno družbo oratorijancev\, ki je bila kmalu povzdignjena v kongregacijo. Poleg duhovne rasti in teološke izobrazbe oratorijancev\, Filip Neri ni pozabil delati dobrega\, zato je obiskoval bolnišnice in revne ter jim pomagal. \nŽe za časa njegovega življenja so ga ljudje cenili kot svetnika\, kajti delal je čudeže\, kot npr. lebdenje nad tlemi med sv. mašo\, napovedal je papeževe izvolitve\, saj je imel sposobnost jasnovidca – bral je misli … \nBil je tudi svetovalec več papežev in visokih cerkvenih dostojanstvenikov\, prijateljeval je s številnimi svetimi ljudmi in umetniki\, študiral askezo in arheologijo\, ljubil naravo in domače živali. Posebej rad je imel glasbo. \nUmrl je v Rimu 26. maja 1595. Za svetnika je bil razglašen 1622\, to je sedemindvajset let po smrti. \n  \n \nUpodobitve\nUmetniki ga pogosto upodabljajo oratorijski obleki (v črni duhovniški obleki) z romarsko palico\, rožnim vencem in prižgano svečo oz. plamenečim srcem. \n  \nZavetnik\nFilip Neri je apostol Rima\, zavetnik humoristov; priporočajo se mu proti neplodnosti\, artritistu in potresu. \n  \n  \nMolimo\nO Bog\, prosimo te\, \nnaj Sveti Duh tudi nas tako razvname\,\nkakor je razžaril srce svetemu Filipu Nériju\,\nda bomo glasniki tvojega veselja. \nAmen. \n\nGradiva:\n \n\nSv. Filip Neri (v ang.) – 3:13 min: https://www.youtube.com/watch?v=emkztqLJsj8\n\n  \n \n\nSv. Filip Neri (v hr.) – 4:13 min: https://www.youtube.com/watch?v=4i3t3UMFoVM\n\n  \n \n\nOdlomki iz FILM Preferisco il Paradiso (v it.) – 1:34 min: https://www.youtube.com/watch?v=Mea7Zm5skcA\n\n  \n \n\nZgodba o sv. Filipu Neriju – ZA OTROKE (v ang.) – 24:30 min: https://www.youtube.com/watch?v=1WdJo_HzsN0\n\n  \nFoto: Zajem zaslona filma \nPripravila: Brigita R. Perše
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-filip-neri-zavetnik-humoristov/2031-05-26/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/05/05.-26.-Sv.-Filip-Neri1.jpg
END:VEVENT
END:VCALENDAR