BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//Zavod za pastoralno dejavnost Pridi.com - ECPv6.15.15//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-ORIGINAL-URL:https://portal.pridi.com
X-WR-CALDESC:Dogodki za Zavod za pastoralno dejavnost Pridi.com
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:Europe/Ljubljana
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20290325T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20291028T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20300331T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20301027T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20310330T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20311026T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20320328T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20321031T010000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20301021
DTEND;VALUE=DATE:20301022
DTSTAMP:20260612T180825
CREATED:20201019T164359Z
LAST-MODIFIED:20251030T061849Z
UID:10004316-1918771200-1918857599@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveta Uršula in tovarišice: Za dober zakon
DESCRIPTION:“Če je na sv. Uršule dan lepo\, bo lepa jesen in si bo tudi lenuh pripravil dovolj stelje”\, pravi vremenski pregovor. \n  \nIz življenja …\nRedko katera svetnica si je kot sv. Uršula pridobila toliko priljubljenosti in spoštovanja\, čeprav o njej dejansko ni znano skoraj nič. O obstoju te svetnice priča napis iz 4. ali 5. stoletja\, najdenem v Kölnu\, ki omenja mučeništvo Uršule in njenih tovarišic devic (na tem kraju je bila pozneje postavljena cerkev) in več različic čudovitih legend o njenem mučeništvu. \nPo eni izmed različici je bila Uršula hči krščanskega kralja v Bretaniji (današnji Franciji) v 5. stoletju. Bila je izjemno lepa in vsestransko nadarjena. Nadlegovali so jo snubci\, ona pa je vse zavrnila. Tako je bilo vse dokler je ni za svojega sina  zaprosil za roko sam angleški kralj Agripa. Uršula je tedaj dobro premislila\, kako zavrniti kralja? Zato si je za svoje soglasje izmislila tri »nemogoče« pogoje: prvič\, da ji pošlje deset najlepših devic kot spremljevalke\, vsaka od njih pa mora imeti tisoč svojih služabnic ter brodovje za vse; drugič\, da njej in njenim spremljevalkam tri leta pred poroko omogoči potovanja in romanja v velika svetišča; in tretjič\, da se princ in ves njegov dvor spreobrnejo v krščanstvo\, ker se ne bo poročila s poganom. \nPričakovala je hitro angleško opustitev poroke\, a njena modrost\, lepota in odločnost so mladega snubca tako očarali\, da se je strinjal z vsemi tremi pogoji. In tako se je zbralo 11.000 devic (verjetno jih je bilo le 11) – Uršulinih spremljevalk za romanje v Rim. \nNa poti nazaj so jih blizu Kölna napadli Huni in pobili vse\, razen Uršule. Z njo\, kot s kraljevo hčerjo\, se je želel poročiti vodja Hunov. Ko ga je odločno zavrnila\, ji je v srce izstrelil tri puščice. Po njeni smrti je z neba prišla vojska 11.000 angelov in pregnala Hune iz mesta. Prebivalci Kölna pa so jo slovesno pokopali in svoje mesto postavili pod zavetništvo sv. Uršule in njenih tovarišic. \n  \nAli ste vedeli?\nV srednjem veku so nastale številne bratovščine sv. Uršule\, katere člani so bili celo škofje in kralji\, ki so se ji priporočali kot priprošnjici za srečno smrt in prehod v večnost. V 16. stoletju pa je sv. Angela Merici ustanovila redovno družbo uršulinke\, za zavetnico katerih je izbrala sv. Uršulo\, zavetnico učiteljskega poklica\, šol in izobraževanja. Krištof Kolumb je nove otoke\, ki jih je odkril leta 1493\, v čast sv. Uršuli in njenim tovarišicam poimenoval Deviški otroki. \n  \nUpodobitev\nUmetniki sv. Uršulo najpogosteje upodabljajo kot princeso s krono\, puščico\, palmo\, golobom ali zastavo s križem\, z ladjo; včasih kot zavetnico s plaščem\, pod katerim ščiti svoje spremljevalke. \n  \nZavetnica\nJe zavetnica Kölna\, učiteljic in vzgojiteljic\, mladine\, bolnih otrok\, trgovcev s tkaninami; priporočajo se ji za dobro poroko in dober zakon ter srečno zadnjo uro. \n  \nCerkve v Sloveniji\nSv. Uršuli je pri nas posvečenih 12 cerkva\, kot je razvidno iz spodnjih tabel. \n\nŽUPNIJSKA CERKEV posvečena sv. Uršuli:\n\n\n\nŠt.\nŽUPNIJA (Škofija)\n\n\n1.\nJagršče (KP škofija)\n\n\n\nPODRUŽNIČNE CERKVE posvečene sv. Uršuli:\n\n\n\nŠt.\nŽUPNIJA (Škofija)\nNASELJE s cerkvijo\n\n\n1.\nKranj – Šmartin (LJ nadškofija)\nSrednje Bitnje\n\n\n2.\nMirna peč (NM škofija)\nGolobinjek\n\n\n3.\nPolhov gradec (LJ nadškofija)\nSetnica\n\n\n4.\nPoljane – Dolenjske Toplice (NM škofija)\nMali Rigelj\n\n\n5.\nStara Cerkev (NM škofija) – porušena\nStari Breg\n\n\n6.\nStara Loka (LJ nadškofija)\nPevno\n\n\n7.\nŠentjurij – Podkum (LJ nadškofija)\nBorovak\n\n\n8.\nŠkofljica (LJ nadškofija)\nLanišče\n\n\n9.\nDramlje (CE škofija)\nŠedina\n\n\n10.\nStari trg pri Slovenj Gradcu (MB nadškofija)\nUršlja gora\n\n\n11.\nSv. Martin na Pohorju (MB nadškofija)\nBojtina\n\n\n12.\nŠt. Janž na Dravskem polju – Starše (MB nadškofija)\nPrepolje\n\n\n\nKAPELA: \n\n\n\n\n1.\nSv. Danijel nad Prevaljami (MB nadškofija)\nŠentane\n\n\n\n\nGradiva:\n \n\nSv. Uršula (v hr.) – 1:34 min: https://www.youtube.com/watch?v=RVx456Ze6nU\n\n  \n \n\n11.000 devic – sv. Uršula (v ang.) – 28:11 min: https://www.youtube.com/watch?v=9w5FZw-UVOI\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-ursula-in-tovarisice-za-dober-zakon/2030-10-21/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/10/sv.-Ursula-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20301022
DTEND;VALUE=DATE:20301023
DTSTAMP:20260612T180825
CREATED:20201021T204639Z
LAST-MODIFIED:20251128T111825Z
UID:10004327-1918857600-1918943999@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Janez Pavel II.: Prvi slovanski papež
DESCRIPTION:Sv. Janez Pavel II. je prvi slovanski papež in po več stoletjih prvi papež\, ki ni Italijan.  \nJe eden od najmlajših papežev v zadnjem času\, njegov pontifikat pa med najdaljšimi v zgodovini Cerkve\, saj je trajal skoraj sedemindvajset let.  \nBil je karizmatičen papež\, sposoben zbrati velike množice. \n  \nIz življenja …\nKarol Wojtyła se je rodil 18. maja 1920 v Wadowicah na Poljskem kot najmlajši od treh otrok. Svoje sestre ni poznal\, saj je umrla pred njegovim rojstvom. \nKo je bil star devet let\, mu je umrla mati\, tri leta kasneje pa starejši brat. Karol je ostal sam z očetom. Po končani gimnaziji sta se z očetom preselila v Krakov\, kjer je Karol študiral literaturo in se posveti svoji strasti: igranju. \nKo se je začela vojna\, je začel delati v kamnolomu\, da bi se izognil deportaciji v Nemčijo. Leto kasneje (1941) mu je umrl tudi oče. \nKarol je začel »tajno« študirati tečaje teologije; tajno zato\, ker so nacisti preganjali poljsko duhovščino\, in bil leta v duhovnika posvečen leta 1946. Nato je za dve leti odšel izpopolnit svojo teološko izobrazbo v Rim\, da bi postal profesor etike v krakovskem bogoslovju in na teološki fakulteti v Lublinu. Leta 1958 je bil imenovan in posvečen kot najmlajši poljski pomožni škof v Krakovu. \nNjegov grb z napisom »Totus Tuus – Ves Tvoj«\, ki se nanaša na Božjo Mater Marijo\, ga je spremljal vse življenje. Sodeloval je na 2. Vatikanskem koncilu\, leta 1964 je bil imenovan za nadškofa v Krakovu\, leta 1967 pa za kardinala. \n16. oktobra 1978 so ga kardinali\, zbrani v konklavu\, izvolili za Petrovega naslednika. Privzel je ime Janez Pavel II. in 22. oktobra slovesno nastopil petrinsko službo (zato je tega dne njegov god). 13 maja 1981\, na obletnico Marijinih prikazovanj v Fatimi\, je bil hudo ranjen v poskusu atentata na Trgu sv. Petra. Kasneje je svojega atentatorja obiskal v zaporu in mu odpustil. \nV svojem dolgem pontifikatu vodenja Cerkve je okrepil upanje vernikov; govoril s svetom\, nagovarjal narode (dvakrat je obiskal Slovenijo)\, govoril z državniki\, umetniki\, igralci\, športniki; pogosto je komuniciral z novinarji; hodil je v zapore\, obiskoval zanemarjene in zapuščene. Iz njegove neizmerne ljubezni do mladih so se leta 1985 rodila svetovna srečanja mladih\, ki so na različnih koncih sveta združila milijone mladih. \nRazglasil je 1.345 blaženih in 483 svetnikov. \nLeta 2003 je bila uradno potrjena njegova Parkinskonova bolezen\, a se ni umaknil\, vse dokler so ga noge nosile. \nZ velikim sočutjem prebivalstva je umrl v Vatikanu 2. aprila 2005\, na predvečer nedelje Božjega usmiljenja\, ki jo je sam razglasil nekaj let prej. \nNa nedeljo Božjega usmiljenja 2011 ga je papež Benedikt XVI. razglasil za blaženega\, leta 2014 pa ga je papež Frančišek razglasil skupaj s papežem Janezom XXIII. za svetega. \n  \nGradiva:\n \n\nNajslajši trenutki Janeza Pavla II. ob GLASBI – 5:35 min: https://www.youtube.com/watch?v=P498ZWdGIjU\n\n  \n \n\nPapež Janez Pavel II. mladim v Postojni (v slov.) – 9:18 min: https://www.youtube.com/watch?v=rlQkIQMcQyg\n\n  \n \n\nŽivljenje Karola Wojtyła – animirani film (v slov.) – 26:13 min: https://www.youtube.com/watch?v=5q8QuKdDaAc&list=PLuL_MDcWQgzzJYnR4idLP1fjNB3LOzygN&index=8\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-janez-pavel-ii-prvi-slovanski-papez/2030-10-22/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/10/Janez-Pavel-II-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20301027
DTEND;VALUE=DATE:20301028
DTSTAMP:20260612T180825
CREATED:20251128T114616Z
LAST-MODIFIED:20251128T114616Z
UID:10004332-1919289600-1919372399@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Evarist: Četrti papež
DESCRIPTION:Sv. Evarist\, rojen v 1. stoletju v Antiohiji\, je bil četrti papež po sv. Petru. Rimsko Cerkev je vodil pod cesarjem Trajanom. \n  \nIz življenja …\nPapež sv. Evarist je Rim razdelil na sedem diakonatov. Rim je tako razdelil na 25 župnij. Papeževal je osem let. \nPosvetil je petnajst škofov\, sedemnajst duhovnikov in sedem diakonov. \nV njegovem času so v Rim pripeljali škofa sv. Ignacija Antiohijskega\, da bi ga kot kristjana vrgli zverem. Sv. Evarist je verjetno pretrpel mučeništvo\, in to leta 108. \nPokopan je v Vatikanu\, blizu groba apostola Petra. \n  \nGradiva:\n \nSv. Evarist I.\, papež (v hr.) – 1:50 min: https://www.youtube.com/watch?v=O0d5v0Q9Fe8 \n  \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-evarist-cetrti-papez-2/2030-10-27/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2021/10/sant-evaristo-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20301029
DTEND;VALUE=DATE:20301030
DTSTAMP:20260612T180825
CREATED:20241029T132505Z
LAST-MODIFIED:20251128T115333Z
UID:10004338-1919462400-1919548799@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveta Ermelinda: Puščavnica v imenitnih oblačilih
DESCRIPTION:Sv. Hermelinda ali Ermelinda (skrajšano Linda) je laikinja puščavnica.  \n  \nIz življenja …\nSv. Ermelinda se je rodila leta 510 v Lovenjoelu v Belgiji v plemiški družini\, ki je bila v sorodstvu z družino Pipin. \nImela je veliko snubcev\, a se je že v otroštvu zaobljubila devištvu. Kljub želji staršev\, da bi se dobro poročila\, je zavrnila poroko in se umaknila na del družinskega posestva\, kjer je živela v molitvi\, tišini in pokori. Želela je več miru\, zato se je preselila drugam\, kjer je živela strogo življenje v samoti. \nTežave je imela z dvema mladima snubcema\, zaradi česar je pobegnila v Meldret in tam ostala do svoje smrti. \nUmrla je 29. oktobra leta 590. Na njenem grobu je bil postavljen ženski samostan. \n  \nUpodobitve\nUmetniki sv. Lindo najpogosteje upodabljajo kot puščavnico v imenitnih oblačilih. \n  \nZavetnik\nSv. Linda je zavetnica proti očesnim boleznim\, vročici in boleznim sklepov. \n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-ermelinda-puscavnica-v-imenitnih-oblacilih-2/2030-10-29/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/10/Sv.-Ermelinda-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20301101
DTEND;VALUE=DATE:20301102
DTSTAMP:20260612T180825
CREATED:20201029T204038Z
LAST-MODIFIED:20251128T103127Z
UID:10004324-1919721600-1919807999@portal.pridi.com
SUMMARY:Zapovedani praznik vseh svetih: Ko je število svetih tako naraslo ...
DESCRIPTION:Danes je praznik vseh svetih: tistih\, ki jih je Cerkev uradno razglasila za svete in tistih\, ki jih Cerkev uradno ni razglasila za svete\, so pa pri Bogu v nebesih.  \nVsi sveti so zapovedani praznik\, kar pomeni\, da naj bi se verniki tega dne udeležili sv. maše. \nIn še nekaj: Na vse svete ima god vsak kristjan. Zato blagoslovljeno praznovanje godu! \n  \nIz življenja … \nGre za starokrščanski praznik\, na katerega se častijo vsi sveti. \nIzvor tega praznika je treba iskati v 4. stoletju na Vzhodu\, ko so v Antiohiji prvo nedeljo po binkoštih praznovali praznik vseh svetih mučencev. V 7. stoletju je papež Bonifacij IV. v Rimu poganski tempelj Panteon\, posvečen vsem bogovom\, spremenil v cerkev svete Matere Božje in vseh svetih mučencev. \nPapež Gregor IV. (827-844) je praznik svetih prestavil na 1. november in ukazal\, naj se ta dan slovesno praznuje v vsej Cerkvi. Ta praznik je Cerkev med drugim uvedla tudi zato\, ker je število svetnikov tako naraslo\, da ni bilo več mogoče spominjati se vsakega posebej pri bogoslužju. \nTega dne se spominjamo vseh rajnih\, ki so sedaj pri Bogu – znane in neznane! Še posebej se spominjamo rajnih svetih\, ki niso bili nikoli razglašeni za svetnike. V molitvi se jim priporočimo tudi mi\, naj pri Bogu posredujejo za nas\, da se jim bomo nekoč pridružili tudi mi. \nBogoslužje tega praznika nas spominja\, da je svetost izvirna poklicanost vsakega krščenega. Zato je ta praznik ugodna priložnost\, da dvignemo pogled od minljivih zemeljskih resničnosti k Božji razsežnosti večnosti in svetosti. \n  \nMolimo\nVsemogočni večni Bog\, tvoja Cerkev se danes veseli skupnega praznika vseh svetnikov in slavi njihove zasluge.  \nProsimo\, naj nam nepregledna množica naših svetih bratov in sester izprosi tvoje obilno usmiljenje. Amen. \n  \nGradiva: \n\nGradivo za družino ob prazniku vseh svetih – Slovenski katehetski urad (v slov.): http://sku.rkc.si/2020/10/30/praznik-vseh-svetih/\n\n  \n \n\nSvetniki ob glasbi – Veroučni kotiček (v slov.) – 2:43 min: https://www.youtube.com/watch?v=Rje8J00Vc9M&list=PLuL_MDcWQgzzJYnR4idLP1fjNB3LOzygN&index=13\n\n  \n \n\nNaredi si sam … – Veroučni kotiček (v slov.) – 0:26 min: https://www.youtube.com/watch?v=NOEVeo3rRzA&list=PLuL_MDcWQgzzJYnR4idLP1fjNB3LOzygN&index=12\n\n  \n \n\nPraznik vseh svetih (v hr.) – 4:08 min: https://www.youtube.com/watch?v=2FHQX5M7UtQ\n\n  \n \n\nVsi sveti – ob svetnikih in PESMI (v ang.) – 4:38 min: https://www.youtube.com/watch?v=oNlgG_-wjpM\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/zapovedani-praznik-vsi-sveti/2030-11-01/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/10/11.-1.-Vsi-sveti1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20301103
DTEND;VALUE=DATE:20301104
DTSTAMP:20260612T180825
CREATED:20201031T163222Z
LAST-MODIFIED:20251128T115658Z
UID:10004345-1919894400-1919980799@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Viktorin Ptujski: Prvi razlagalec Svetega pisma
DESCRIPTION:Viktorin Ptujski je bil cerkveni oče\, škof na teritoriju današnjega slovenskega ozemlja ob koncu 3. stoletja. Velja za prvega latinskega eksegeta (razlagalca) Svetega pisma. Da ga Slovenci bolje ne poznamo in častimo\, je “krivo” večstoletno napačno prepričanje\, češ da je bil škof v francoskem mestu Poitiers\, in ne v Ptuju.  \nŠele z zgodovinopisnimi popravki in s posredovanjem bl. Antona Martina Slomška v Vatikanu\, ki je leta 1848 dosegel\, da se sme Viktorinu v mariborski škofiji izkazovati javna čast pri bogoslužnih opravilih\, se je češčenje Viktorina začelo tudi pri nas. \n  \nIz življenja …\n \nSv. Viktorin Ptujski se je rodil okoli leta 240. O njegovem izvoru obstajajo različne teze: po eni naj bi prišel z vzhoda\, iz Grčije\, saj sv. Hieronim omenja\, da je bolje znal grško kot latinsko. Po drugi domnevi pa naj bi bil domačin. \nBil je škof v rimskem mestu Petovio\, današnjem Ptuju\, ob koncu 3. stoletja. Petoviona je tedaj štela preko 30.000 prebivalcev\, od tega je bilo verjetno okrog tisoč vernikov. \nVero je širil z govorjeno in pisano besedo\, zaradi česar ga uvrščamo tudi med prve znane literarne ustvarjalce na našem ozemlju. Bil je prvi latinski ekseget. Njegovi spisi so močno vplivali na nadaljnjo latinsko svetopisemsko eksegezo. Ohranila sta se le dva spisa: O zgradbi sveta in Razlaga Razodetja. \nBil je zelo izobražen in vzornega življenja. \nUmrl je 2. novembra 303 med Dioklecijanovim preganjanjem kristjanov\, in sicer mučeniške smrti – domnevno z obglavljenjem. \n  \nUpodobitve\nUmetniki sv. Viktorina najpogosteje upodabljajo v škofovski obleki s palmovo vejo in mečem v roki. \n  \nGradiva:\n\nViktorin Ptujski in deset devic: http://oddaje.ognjisce.si/ocetjevveri/2013/11/14/11-oddaja-viktorin-ptujski-in-deset-devic\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-viktorin-ptujski-prvi-razlagalec-svetega-pisma-na-nasih-tleh/2030-11-03/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/10/11.-3.-Viktorin-Ptujski1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20301106
DTEND;VALUE=DATE:20301107
DTSTAMP:20260612T180825
CREATED:20201104T080223Z
LAST-MODIFIED:20251128T124731Z
UID:10004351-1920153600-1920239999@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Lenart: Zavetnik živine in kmetov
DESCRIPTION:Sv. Lenart je eden izmed najbolj priljubljenih svetnikov v Franciji in deželah srednje Evrope. Menijo\, da mu je posvečenih okoli 600 cerkva.  \nŽe zgolj v Sloveniji mu jih je posvečenih skoraj 60.  \nZakaj je tako priljubljen? \n  \nIz življenja …\nSv. Lenart se je rodil okoli leta 500 v Orleansu v plemiški družini\, ki je bila v prijateljskih odnosih s krščanskim frankovskim kraljem Klodvikom. Vzgajali so ga za viteza\, a je kasneje postal kraljev svetovalec. Na dvor pa je zahajal tudi reimski nadškof sv. Remigij (god 1. oktober)\, ki je sv. Lenarta seznanil s krščanstvom in ga kasneje tudi krstil. \nSv. Lenart je kasneje postal puščavnik v gozdu blizu Limogesu v Franciji. V svoji puščavniški celici je živel molitveno in spokorno samotarsko življenje. Postal naj bi škof v Reimsu (nekateri viri poročajo\, da je dejansko prejel tudi škofovsko posvečenje)\, a on se je odločil\, da bo ostal puščavnik. K njemu so prihajali številni iskalci pomoči; pridigal je in zdravil. \nŠe posebno skrb pa je imel za jetnike. Za mnoge je pri kralju dosegel izpustitev. Včasih so jetniki zgolj izgovarjali njegovo ime in okovi so jim odpadli. Le te so potem prinesli sv. Lenartu v njegovo puščavniško celico.  \nTe verige so kasneje njegovi častilci razlagali kot verige za govedo\, zaradi česar je sv. Lenart kasneje postal zavetnik živine in kmetov. \nIzročilo pripoveduje\, kako je sv. Lenart nekoč s svojimi molitvami pomagal noseči kraljici\, ki je imela v bližini njegove puščavniške celice med lovom njenega moža popadke\, da je srečno rodila sina. V zahvalo mu je kralj Klodvik podaril del zemljišča\, na katerem je kmalu zrasla cerkev\, posvečena Materi Božji\, zraven cerkve pa nov samostan\, okoli katerega se je razvilo mestece Saint-Léonard-de-Noblat. Tu so nekdanje jetnike izučili rokodelska dela\, da so si lahko pošteno služili svoj vsakdanji kruh. \nSv. Lenart je svojo skupnost vodil kot opat vse do svoje smrti leta 559. \n  \nUpodobitve\nUmetniki ga najpogosteje upodabljajo kot opata v črnem meniškem oblačilu z razbitimi verigami\, knjigo\, voli ali konji. \n  \nZavetnik\nSv. Lenart je zavetnik kmetov\, jetnikov\, hlapcev\, ključavničarjev\, kovačev\, živine\, konjev\, porodnic\, za dober porod; je priprošnjik proti glavobolu in duševnim boleznim. \n  \nVremenski pregovor\n“Kakršno je vreme na Lenartovo\, tako bo do božiča.” \n  \nCerkve na Slovenskem\nPri nas je sv. Lenartu posvečenih 59 cerkva (17 župnijskih\, 42 podružničnih). \n  \nŽUPNIJSKE CERKVE posvečene sv. Andreju:\n\n\n\nŠt.\nŽUPNIJA (Škofija)\n\n\n1.\nBukovo (KP škofija)\n\n\n2.\nCol (KP škofija)\n\n\n3.\nČrni vrh (LJ nadškofija)\n\n\n4.\nJesenice (LJ nadškofija)\n\n\n5.\nKropa (LJ nadškofija)\n\n\n6.\nLenart v Slovenskih Goricah (MB nadškofija)\n\n\n7.\nLoški Potok (LJ nadškofija)\n\n\n8.\nMozelj (NM škofija)\n\n\n9.\nNova Cerkev (CE škofija)\n\n\n10.\nNovo mesto – Sv. Lenart (NM škofija)\n\n\n11.\nSostro (LJ nadškofija)\n\n\n12.\nSpodnja Branica (KP škofija)\n\n\n13.\nSv. Lenart – Podgorci (MB nadškofija)\n\n\n14.\nSv. Lenart (LJ nadškofija)\n\n\n15.\nSv. Lenart nad Laškim (CE škofija)\n\n\n16.\nVolče (KP škofija)\n\n\n17.\nZabukovje (CE škofija)\n\n\n\n\nPODRUŽNIČNE CERKVE posvečene sv. Lenartu:\n\n\n\nŠt.\nŽUPNIJA (Škofija)\nNASELJE s cerkvijo\n\n\n1.\nBegunje pri Cerknici (LJ nadškofija)\nDobec\n\n\n2.\nBrežice (CE škofija)\nBrežice – frančiškani\n\n\n3.\nCerovo (KP škofija)\nDolenje Cerovo\n\n\n4.\nČemšenik (LJ nadškofija)\nVrhe\n\n\n5.\nČešnjice (LJ nadškofija)\nPšajnovica\n\n\n6.\nDob (LJ nadškofija)\nKrtina (++)\n\n\n7.\nDravograd (MB nadškofija)\nVič\n\n\n8.\nFara pri Kočevju (NM škofija)\nKrkovo\n\n\n9.\nGornji Grad (CE škofija)\nLenart pri Gornjem Gradu\n\n\n10.\nHoče (MB nadškofija)\nPivola / Pohorje\n\n\n11.\nIg (LJ nadškofija)\nGornji Ig\n\n\n12.\nKebelj (MB nadškofija)\nKoritno\n\n\n13.\nKostrivnica (CE škofija)\nDrevenik\n\n\n14.\nKred (KP škofija)\nStaro Selo\n\n\n15.\nMakole (MB nadškofija)\nMakole\n\n\n16.\nMavčiče (LJ nadškofija)\nJama\n\n\n17.\nMežica (MB nadškofija)\nPlat\n\n\n18.\nNovo mesto – Sv. Lenart (NM škofija)\nGotna vas\n\n\n19.\nPodbrdo (KP škofija)\nBača nad Podbrdom\n\n\n20.\nPreddvor (LJ nadškofija)\nBreg\n\n\n21.\nPtujska gora (MB nadškofija)\nPtujska gora (++)\n\n\n22.\nRaka (NM škofija)\nRavno\n\n\n23.\nRibnica (LJ nadškofija)\nNemška vas\n\n\n24.\nRibnica na Pohorju (MB nadškofija)\nRibnica na Pohorju (++)\n\n\n25.\nRibno (LJ nadškofija)\nBodešče\n\n\n26.\nRob (LJ nadškofija)\nKrvava Peč (++)\n\n\n27.\nSemič (NM škofija)\nKal\n\n\n28.\nStudeno (KP škofija)\nGorenje\n\n\n29.\nŠentjurij – Podkum (LJ nadškofija)\nRodež\n\n\n30.\nŠenturška gora (LJ nadškofija)\nSveti Lenart\n\n\n31.\nŠentvid pri Stični (LJ nadškofija)\nPungert\n\n\n32.\nŠmarjeta (NM škofija)\nKoglo Sela pri Zburah\n\n\n33.\nŠmartno pod Šmarno goro (LJ nadškofija)\nSpodnje Gameljne\n\n\n34.\nŠt. Ilj pod Turjakom (MB nadškofija)\nMislinja\n\n\n35.\nTrnje (KP škofija)\nKlenik\n\n\n36.\nTržišče (NM škofija)\nGabrijele (++)\n\n\n37.\nVače (LJ nadškofija)\nVaške Kandrše\n\n\n38.\nVišnja gora (LJ nadškofija)\nNova vas\n\n\n39.\nVrhnika (LJ nadškofija)\nMala Ligojna\n\n\n40.\nVrhnika (LJ nadškofija)\nStara Vrhnika (++)\n\n\n41.\nVrhnika (LJ nadškofija)\nVrhnika\n\n\n42.\nŽiri (LJ nadškofija)\nDobračeva (++)\n\n\n\n  \n  \nGradiva:\n \n\nSv. Lenart\, puščavnik (v hr.) – 2:40 min: https://www.youtube.com/watch?v=Tje9qpV5IBQ\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-lenart-priprosnjik-proti-dusevnim-boleznim/2030-11-06/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/11/11.-6.-Sv.-Lenart1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20301111
DTEND;VALUE=DATE:20301112
DTSTAMP:20260612T180825
CREATED:20201109T110228Z
LAST-MODIFIED:20251128T094706Z
UID:10004322-1920585600-1920671999@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Martin: Eden najbolj priljubljenih škofov vseh časov
DESCRIPTION:Znan je pregovor\, da na martinovo »svet’ Martin nar’di iz mošta vin.« \n  \nKdo je bil sv. Martin?\nSv. Martin iz Toursa je v svojem življenju »prehodil pot« od poganskega vojaka do enega najbolj priljubljenih škofov vseh časov.  \nRodil se je okoli leta 315 na teritoriju današnjega Sombotela na Madžarskem. To pomeni\, da se je rodil dve leti potem\, ko je krščanstvo postalo svobodna vera v rimskem cesarstvu. Martinovi starši so bili pogani. Oče je bil častnik rimske vojske\, zato je bila tudi za Martina vojaška služba neizbežna. Pri dvanajstih letih se je začel zanimati za krščansko vero in postal katehumen. \n  \nRazpolovitev plašča\nProti svoji volji je postal vojaški častnik. Iz tega časa je dogodek\, ki je popolnoma spremenil Martinovo življenje. Pred mestnimi vrati je v mrzlem zimskem jutru zagledal premraženega berača\, ki je prosil miloščino. Ker pri sebi ni imel denarja\, je z mečem razpolovil svoj plašč in s polovico ogrnil reveža. To je bil začetek Martinovega spreobrnjenja. Iste noči se mu je v sanjah prikazal Jezus\, ogrnjen z darovano polovico plašča. Martin je tedaj zapustil vojaško službo in se oklenil škofa sv. Hiarija iz Poitiersa\, s katerim sta ustanovila samostan in začel »boj« je proti krivovercem. \n  \n \nGos ga je izdala\nKo so prebivalci Toursa leta 371 iskali novega škofa\, so izvolili sv. Martina\, ker so vedeli za njegovo ljubezen in pravičnost do vseh\, tako sužnjev kot najrevnejših. Ena od legend pravi\, da Martin zaradi skromnosti sploh ni želel sprejeti škofovske mitre\, zato se je skril pred odposlanci\, ki so prišli ponj. Toda v bližini je bila gos\, ki je s svojim gaganjem razkrila skromnega škofa. \nV 27-ih letih svoje škofovske službe je sv. Martin naredil veliko dobrega. Bil je dejaven škof in razširjevalec vere. \n  \nMartinova gos\nOb njegovem godu se pripravljajo Martinove pojedine s pokušino novega vina. Ne manjka pa tudi Martinova gos\, navadno z mlinci in rdečim zeljem\, ter seveda vino. Zakaj? \nPo legendi so gosi sv. Martina z gaganjem izdale\, ko se je skril pred ljudmi\, ki so ga želeli postaviti za škofa. Nekateri pa menijo\, da je bila gos tega dne že mnogo prej na jedilniku in da je šlo po vsej verjetnosti za daritveno žival. \n  \nPrvi svetnik nemučenec?\nPostal je eden izmed prvih svetnikov\, ki ni umrl mučeniške smrti. \nUmrl je 8. novembra leta 397 v kraju Candes\, ki leži severno od Toursa. Pokopali so ga 11. novembra. \n  \nUpodobitve\nUmetniki ga najpogosteje upodabljajo\, kako še kot vojak deli plašč z beračem\, redkeje kot škofa z gosko. \n  \nZavetnik\nJe zavetnik revnih\, jetnikov\, vojakov\, konjenikov\, konj\, vinogradnikov\, gostilničarjev\, domačih živali … \n  \nVremenski pregovori\nLjudska modrost je skozi stoletja spremljala god svetega Martina\, ki je v srcih ljudi povezal delo na polju\, praznovanje vina in hvaležnost za Božje darove. \nPregovori o vremenu in letini so odsev spoštovanja do narave in zaupanja v Boga\, ki skrbi za človeka: \n»Če je na Martina jasen in sončen dan\, bosta v treh dneh pobeljena hrib in plan.« \n»Če se oblači na Martina\, bo nestanovitna zima.« \n»Če sv. Martin listje obdrži\, huda zima sledi.« \n»Če Martinova gos po ledu plazi\, o božiču navadno po blatu gazi.« \n»Sv. Martin naj bo suh\, da pozimi raste kruh.« \n  \n  \nMolitev sv. Martina\nV moji zapuščenosti me obišči\, Gospod\,  \nv moji samoti me objemi\, v moji bedi me ozdravi.  \nSveto v meni naj prebudi moje čute\,  \nvid v meni naj vidi Tvoje stvarstvo\,  \nsluh v meni naj sliši peti angele.  \nŽelim živeti\, preživeti\, častiti te in te slaviti.  \nDaj mi moči\, poguma in Tvoje ljubezni.  \nPrebudi mi srce\, da ne bom sovražil\,  \nampak da bom odpuščal in  \nv Tvojem večnem miru živel. Amen. \n  \n  \nCerkve na Slovenskem\nPri nas je sv. Martinu posvečenih kar 85 cerkva (42 župnijskih\, 43 podružničnih)\, kot je razvidno iz spodnjih tabel. \n  \nŽUPNIJSKE CERKVE posvečene sv. Martinu:\n\n\n\nŠt.\nŽUPNIJA (Škofija)\n\n\n1.\nAvče (KP škofija)\n\n\n2.\nBled (LJ nadškofija)\n\n\n3.\nDob (LJ nadškofija)\n\n\n4.\nGrgar (KP škofija)\n\n\n5.\nHajdina (MB nadškofija)\n\n\n6.\nHrenovice (KP škofija)\n\n\n7.\nIg (LJ nadškofija)\n\n\n8.\nKamnica (MB nadškofija)\n\n\n9.\nKobilje (MS škofija)\n\n\n10.\nKostanjevica na Krasu (KP škofija)\n\n\n11.\nKranj – Šmartin (LJ nadškofija)\n\n\n12.\nLaško (CE škofija)\n\n\n13.\nLibeliče (MB nadškofija)\n\n\n14.\nLjubljana – Šmartno ob Savi (LJ nadškofija)\n\n\n15.\nMartjanci (MS škofija)\n\n\n16.\nMoravče (LJ nadškofija)\n\n\n17.\nNotranje Gorice (LJ nadškofija)\n\n\n18.\nOsek (KP škofija)\n\n\n19.\nPodzemelj (NM škofija)\n\n\n20.\nPoljane nad Škofjo Loko (LJ nadškofija)\n\n\n21.\nPonikva (CE škofija)\n\n\n22.\nSečovlje (KP škofija)\n\n\n23.\nSežana (KP škofija)\n\n\n24.\nSlivje (KP škofija)\n\n\n25.\nSrednja vas v Bohinju (LJ nadškofija)\n\n\n26.\nSromlje (CE škofija)\n\n\n27.\nSv. Martin na Pohorju (MB nadškofija)\n\n\n28.\nSv. Martin pri Vurberku (MB nadškofija)\n\n\n29.\nŠmartno ob Dreti (CE škofija)\n\n\n30.\nŠmartno ob Paki (CE škofija)\n\n\n31.\nŠmartno pod Šmarno Goro (LJ nadškofija)\n\n\n32.\nŠmartno pri Litiji (LJ nadškofija)\n\n\n33.\nŠmartno pri Slovenjem Gradcu (MB nadškofija)\n\n\n34.\nŠmartno v Brdih (KP škofija)\n\n\n35.\nŠmartno v Rožni Dolini (CE škofija)\n\n\n36.\nŠmartno v Tuhinju (LJ nadškofija)\n\n\n37.\nTeharje (CE škofija)\n\n\n38.\nTrbovlje (CE škofija)\n\n\n39.\nTrstenik (LJ nadškofija)\n\n\n40.\nUnec (LJ nadškofija)\n\n\n41.\nVelenje – Sv. Martin (CE škofija)\n\n\n42.\nŽiri (LJ nadškofija)\n\n\n\n\nPODRUŽNIČNE CERKVE posvečene sv. Martinu:\n\n\n\nŠt.\nŽUPNIJA (Škofija)\nNASELJE s cerkvijo\n\n\n1.\nBreznica (LJ nadškofija)\nŽirovnica\n\n\n2.\nBrje (KP škofija)\nSveti Martin\n\n\n3.\nBučka (NM škofija)\nBučka\n\n\n4.\nCerklje na Gorenjskem (LJ nadškofija)\nŠmartno\n\n\n5.\nČatež ob Savi (NM škofija)\nVelike Malence (++)\n\n\n6.\nDobrepolje – Videm (LJ nadškofija)\nPodpeč\n\n\n7.\nDobrova (LJ nadškofija)\nPodsmreka\n\n\n8.\nHinje (NM škofija)\nVeliko Lipje (++)\n\n\n9.\nKočevje (NM škofija)\nHrib  – porušena\n\n\n10.\nKoprivnica (CE škofija)\nVeliki Kamen\n\n\n11.\nLeskovec pri Krškem (NM škofija)\nVelika vas\n\n\n12.\nMetlika (NM škofija)\nMetlika\n\n\n13.\nMokronog (NM škofija)\nSlepšek\n\n\n14.\nPodgrad (KP škofija)\nSabonje (++)\n\n\n15.\nPolhov Gradec (LJ nadškofija)\nSetnik\n\n\n16.\nPrečna (NM škofija)\nZalog\n\n\n17.\nPredloka (KP škofija)\nZazid\n\n\n18.\nRadeče (LJ nadškofija)\nVrhovo (++)\n\n\n19.\nRadlje ob Dravi (MB nadškofija)\nSpodnja Vižinga\n\n\n20.\nSemič (NM škofija)\nTopličica – porušena\n\n\n21.\nSevnica (CE škofija)\nLamperče\n\n\n22.\nSočerga (KP škofija)\nTrebeše\n\n\n23.\nStari trg pri Ložu (LJ nadškofija)\nPodcerkev (++)\n\n\n24.\nŠentjanž (NM škofija)\nKal\n\n\n25.\nŠentjernej (NM škofija)\nGroblje\n\n\n26.\nŠentjurij pri Grosupljem (LJ nadškofija)\nGorenji Rogatec\n\n\n27.\nŠmarjeta (NM škofija)\nVinica\n\n\n28.\nŠturje (KP škofija)\nŽapuže\n\n\n29.\nToplice (NM škofija)\nLoška vas\n\n\n30.\nTrebelno (NM škofija)\nŠtatenberk\n\n\n31.\nTruške (KP škofija)\nLabor\n\n\n32.\nVelike Žablje (KP škofija)\nGaberje\n\n\n33.\nVeliki Gaber (LJ nadškofija)\nBič\n\n\n34.\nVišnja Gora (LJ nadškofija)\nZgornja Draga\n\n\n35.\nVrabče (KP škofija)\nGriže\n\n\n36.\nVransko (CE škofija)\nPodvrh\n\n\n37.\nZagorje (KP škofija)\nTabor\n\n\n38.\nZagradec (NM škofija)\nValična vas\n\n\n39.\nZreče (MB nadškofija)\nZlakova\n\n\n40.\nŽalna (LJ nadškofija)\nVeliko Mlačevo Boštanj (++)\n\n\n\nKAPELE: \n\n\n\n\n1.\nJavor (LJ nadškofija)\nJavor\n\n\n2.\nSrednja vas v Bohinju (LJ nadškofija)\nSpodnje Podjelje\n\n\n3.\nSv. Peter pod Svetimi gorami (CE škofija)\nSvete gore\n\n\n\n\n\nGradiva:\n\n3 VPRAŠANJA o sv. Martinu: Razpolovitev vojaškega plašča kaznivo dejanje?!\n\n  \n\nOb svetem Martinu: Bumerang dobrote (VIDEO)\n\n  \n \n\nSv. Martin in njegov plašč – Veroučni kotiček (v sl.) – 3:50 min: https://www.youtube.com/watch?v=BLWG8qQEk1s&list=PLuL_MDcWQgzzJYnR4idLP1fjNB3LOzygN&index=3\n\n  \n \n\nSv. Martin iz Toursa (v hr.) – 3:16 min: https://www.youtube.com/watch?v=AvAlmbSBUew\n\n  \n \n\nSv. Martin iz Toursa (v ang.) – 3:34 min: https://www.youtube.com/watch?v=rtpApoFt55U\n\n  \n \n\nSv. Martin iz Toursa ANIMIRANI FILM (v špan.) – 3:38 min: https://www.youtube.com/watch?v=fGkd73qlzj4\n\n  \nNaslovna foto: zajem zaslona\, https://www.youtube.com/watch?v=rtpApoFt55U\nFoto v prispevku: pixabay\nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-martin-naredi-iz-mosta-vin/2030-11-11/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/11/sv.-Martin-.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20301125
DTEND;VALUE=DATE:20301126
DTSTAMP:20260612T180825
CREATED:20201124T181537Z
LAST-MODIFIED:20251128T134312Z
UID:10004353-1921795200-1921881599@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveta Katarina Aleksandrijska: Ena izmed 14-ih pomočnikov v stiski
DESCRIPTION:Sv. Katarina Aleksandrijska je ena izmed 14-ih pomočnikov v stiski. Spomin nanjo je ohranjen tudi v naših ljudskih pesmih. \n  \nIz življenja …\nNjen življenjepis je prepleten z legendami\, ki jo prikazujejo v zelo lepi podobi. \nSv. Katarina je živela v 3. stoletju v Aleksandriji v Egiptu. Bila je iz ugledne družine\, nekateri pravijo\, da celo iz kraljevske. Bila je zelo lepa in izobražena o delih največjih filozofov in antičnih učiteljev. O krščanski veri jo je poučil puščavnik in jo krstil. To je bil čas treh cesarjev\, ki so si razdelili veliko rimsko cesarstvo. Aleksandrija se je nahajala v cesarstvu Maksimina II.\, ki je preganjal kristjane. Sv. Katarina je pred cesarjem protestirala\, ker preganja kristjane. \nDa bi jo spametoval\, jo je cesar postavil pred učene filozofe in govornike\, sam pa ji obljubljal darila in jo celo zasnubil. Ker je sv. Katarina vse učene može prepričala za krščanske vrednote\, jih je cesar dal usmrtiti\, njo pa mučiti. Ker se ni želela odpovedati krščanski veri\, jo je obsodil na smrt s kolesi. \nNjeno telo so angeli odnesli na Sinaj\, kjer je še danes samostan\, ki je posvečen njej in kjer iz njenega groba teče zdravilno olje. \n  \nZavetnica\nSv. Katarina je zavetnica samskih deklet nad 25 let\, univerz in študentov\, filozofov\, znanstvenikov\, teologov\, braniteljev vere\, tiskarjev\, knjižničarjev in številnih drugih poklicev. Je priprošnjica  v raznih boleznih (migrena\, jecljanje …). \n  \nUpodobitve\nUmetniki sv. Katarino najpogosteje prikazujejo s kolesom\, mečem in palmo. \n  \nCerkve v Sloveniji\nPri nas je sv. Katarini posvečenih 32 cerkva\, od tega osem župnijskih\, kot je razvidno iz spodnje tabele. \n  \nŽUPNIJSKE CERKVE posvečene sv. Katarini:\n\n\n\nŠt.\nŽUPNIJA (Škofija)\n\n\n1.\nBorjana (KP škofija)\n\n\n2.\nBranica (KP škofija)\n\n\n3.\nKapla na Kozjaku (MB nadškofija)\n\n\n4.\nLendava (MS škofija)\n\n\n5.\nLom (LJ nadškofija)\n\n\n6.\nOtalež (KP škofija)\n\n\n7.\nRova (LJ nadškofija)\n\n\n8.\nSv. Katarina – Topol (LJ nadškofija)\n\n\n\n  \nPODRUŽNIČNE CERKVE posvečene sv. Katarini:\n\n\n\nŠt.\nŽUPNIJA (Škofija)\nNASELJE s cerkvijo\n\n\n1.\nBranik (KP škofija)\nPreserje\n\n\n2.\nBrdo (LJ nadškofija)\nRafolče (++)\n\n\n3.\nCirkulane (MB nadškofija)\nCirkulane\n\n\n4.\nDol pri Ljubljani (LJ nadškofija)\nZaboršt\n\n\n5.\nDole pri Litiji (LJ nadškofija)\nDobovica (++)\n\n\n6.\nGrosuplje (LJ nadškofija)\nMala Stara vas (++)\n\n\n7.\nLaško (CE škofija)\nKuretno\n\n\n8.\nLitija (LJ nadškofija)\nBreg\n\n\n9.\nNova Cerkev (CE škofija)\nLemberg\n\n\n10.\nPolšnik (LJ nadškofija)\nOstrež\n\n\n11.\nPostojna (KP škofija)\nVeliki Otok\n\n\n12.\nRadeče (LJ nadškofija)\nJelovo\n\n\n13.\nRečica ob Savinji (CE škofija)\nLačja vas\n\n\n14.\nSela pri Šumberku (NM škofija)\nŠumberk\n\n\n15.\nSemič (NM škofija)\nBrezova Reber (++)\n\n\n16.\nSv. Ema (CE škofija)\nNezbiše\n\n\n17.\nSv. Križ – Podbočje (NM škofija)\nFrluga\n\n\n18.\nŠenčur (LJ nadškofija)\nSrednja vas\n\n\n19.\nŠmihel pri Žužemberku (NM škofija)\nPlešivica – razvaline\n\n\n20.\nŠtjak (KP škofija)\nTabor – Štjaški\n\n\n21.\nTrbovlje (CE škofija)\nČeče\n\n\n22.\nVransko (CE škofija)\nČreta\n\n\n23.\nZasip (LJ nadškofija)\nHom\n\n\n24.\nZavratec (KP škofija)\nMedvedje Brdo\n\n\n\n  \nGradiva:\n \n\nSv. Katarina Aleksandrijska (v hr.) – 2:27 min: https://www.youtube.com/watch?v=r23nKNKePHM\n\n  \n \n\nSv. Katarina Aleksandrijska (v ang.) – 2:49 min: https://www.youtube.com/watch?v=5rQh9sraDvY\n\n  \n \n\nZgodba o sv. Katarini Aleksandrijski – animirani FILM (v ang.) – 11:11 min: https://www.youtube.com/watch?v=GCusjGlKVsg\n\n  \nFoto: zajem zaslona \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-katarina-aleksandrijska-zavetnica-znanstvenikov/2030-11-25/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/11/11.-25.-Sv.-Katarina-Aleksandrijska1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20301201
DTEND;VALUE=DATE:20301202
DTSTAMP:20260612T180825
CREATED:20201130T171903Z
LAST-MODIFIED:20260409T055045Z
UID:10005274-1922313600-1922399999@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Karel de Foucauld: Sam postal živi evangelij
DESCRIPTION:“Charles mali Jezusov brat”\, kakor se je sam imenoval\, je ustanovitelj skupnosti malih Jezusovih bratov in sester.  \nEvangelij je živel tako močno\, da je sam postal živi evangelij. \n  \nIz življenja …\nSv. Karel de Foucauld (Charles de Foucauld) je bil rojen 1858 v bogati družini v Strasbourgu. Pri šestih letih je osirotel. Njega in njegovo sestro je vzgajal stari oče. Kot otrok je bil zelo veren\, kasneje pa je živel precej razuzdano\, čemur se ni odrekel tudi kot častnik v francoski vojski\, in zaradi česar so ga iz vojske nečastno odpustili. Med ekspedicijo po severni Afriki\, ko je živel kot pustolovski raziskovalec in prevajalec\, se je navdušil nad tišino veličastne puščave in doživel spreobrnjenje. Vstopil je v sirski samostan trapistov\, ki ga je po sedmih letih zapustil\, da bi živel bolj ubožno in preprosto. Tri leta je v Nazaretu živel puščavniško življenje; veliko je molil in premišljeval evangelij. V tem času je spoznal svoj klic za duhovnika in se vrnil v Francijo študirati teologijo. \nLeta 1901 je bil posvečen v duhovnika\, nato pa je odšel misijonariti v alžirsko Saharo\, kjer je ustanovil novo skupnost v upanju\, da se mu bo kdo pridružil. Čutil je\, da je poklican za delovanje med najbolj ubogimi in zapuščenimi. Za življenjsko geslo si je izbral besedi Jesus Caritas\, za simbol pa srce in križ nad njim. Vsak dan je enajst ur molil\, šest ur delal in le nekaj ur spal. Temelj njegove duhovnosti  je bila telesna povezanost z Jezusom v evangeliju\, evharistiji in na križu. Odpoved neposrednemu misijonarskemu delu in iskreno zanimanje za ljudi okoli sebe – med drugim je izdelal slovar njihovega jezika – sta mu prislužila spoštovanje tamkajšnjih ljudi. \nPonoči 1. decembra 1916 je bil v roparskem napadu ustreljen in umorjen. \n  \nNova skupnost\nNjegova želja po ustanovitvi nove skupnosti se je uresničila leta 1933 z ustanovitvijo “malih Jezusovih bratov”; šest let kasneje so sledile “male Jezusove sestre”. Po njegovem zgledu živijo med ljudmi\, se preživljajo z delom svojih rok in z življenjskim zgledom v svojo okolico prenašajo dobro novico. Skoraj 20 drugih skupnosti se sklicuje na njegovo duhovnost. \n  \nUpodobitve\nOhranjenih je nekaj njegovih fotografij\, na katerih je kot bradati mož oblečen v belo redovno obleko malih Jezusovih bratov z vezenim rdečim srcem in križem na prsih. \n  \nZavetnik\nSv. Karel de Foucauld je bil leta 2005 razglašen za blaženega\, papež Frančišek ga je maja 2021 razglasil za svetnika. \nJe zavetnik malih Jezusovih bratov in sester. \n  \nGradiva:\n\nCITATI o trpljenju in molitvi – Sv. Karel de Foucauld: https://portal.pridi.com/2025/11/17/citati-sv-karla-de-foucauld-o-trpljenju-in-molitvi/\n\n  \n\nCITATI o Jezusovem trpljenju in šoli molitve v preizkušnji – Sv. Karel de Foucauld: https://portal.pridi.com/2025/11/17/sv-karel-de-foucauld-o-jezusovem-trpljenju-in-soli-molitve-v-preizkusnji/\n\n  \n\nMISLI ob Kristusovem vstajenju – Sv. Karel de Foucauld: https://portal.pridi.com/2026/03/25/sv-karel-de-foucauld-moj-bog-kako-moram-biti-srecen/\n\n  \n \n\nCharles de Foucauld (v ang.) – 8:51 min: https://www.youtube.com/watch?v=fbPFYIuuxq8\n\n  \n \n\nCharles de Foucauld (v ang.) – 33:10 min: https://www.youtube.com/watch?v=gxgFgd849NY\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/bl-charles-de-foucauld-zivi-evangelij/2030-12-01/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/11/12.-01.-Charles-de-F1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20301203
DTEND;VALUE=DATE:20301204
DTSTAMP:20260612T180825
CREATED:20201202T102325Z
LAST-MODIFIED:20251203T062341Z
UID:10004354-1922486400-1922572799@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Frančišek Ksaverij: Zavetnik misijonarjev\, poleg apostola Pavla največji misijonar
DESCRIPTION:Sv. Frančišek Ksaverij je velik svetnik in prvi jezuitski misijonar. Poleg sv. Pavla je največji misijonar v katoliški Cerkvi. Velja za ustanovitelja misijona na Daljnem Vzhodu; apostola Indije in Japonske. \n  \nIz življenja …\nRodil se je leta 1506  na španskem gradu Javieru. Baskovski plemič Frančišek Ksaver je osnovno izobrazbo dobil v svoji domovini\, nato pa je odšel na študij v Pariz\, kjer je doktoriral. Tam si je sobo delil sv. Petrom Fabrom (god 2. avgust)\, štiri leta pozneje pa se jima je pridružil še starejši študent sv. Ignacij Lojolski (god 31. julij)\, nekdanji španski oficir\, ki pa se je posvetil molitvi in kmalu oba nagovoril za duhovni poklic ter ustanovil Družbo Jezusovo (jezuite). Često jima je ponavljal\, kaj človeku koristi če cel svet pridobi\, svojo dušo pa pogubi. \nLeta 1541 se je odpravil na prošnjo portugalskega kralja Janeza III. in po naročilu papeža ter sv. Ignacija misijonarit v daljno Indijo\, kjer je začel zelo bogato in uspešno misijonsko delo in krstiti na tisoče ljudi. Leta 1549 je kot prvi misijonar prišel na Japonsko\, kjer je v Yamaguchi ustanovil krščansko skupnost. Njegov pristop je bil izredno premišljen in uspešen. Preden je začel širiti vero\, se je najprej naučil jezik\, kulturo in običaje domačinov. Poleg tega je vzpostavljal tudi lokalno vodene misijonske postaje\, da je vera ostala živa tudi v njegovi odsotnosti. Od leta 1545 dalje je bilo natisnjenih njegovih 1500 pisem Rimu\, kar je sprožilo val navdušenja nad misijoni na Daljnem Vzhodu. \nNazadnje ga je pritegovala Kitajska\, a je na poti zbolel za pljučnico in 3. decembra 1552 umrl. \n  \nMolitev sv. Frančiška Ksaverija\nZakaj te ljubim\, moj Gospod? \nPač ne zato\, ker si nebesa mi obljubil\,  \nin ne zato\, ker me je strah\, da bi pogubil si v peklu dušo in telo\, ne ganeta me pekel in nebo. \nLe ti me ganeš\, moj Gospod\, ko gledam te\, pribitega na križ\, ko vse na tebi je kot ena sama rana.  \nLe ti me ganeš\, ko trpiš\, ko žali množica te zapeljana in ko umiraš zame in za vse. \nLe to ljubezen občudujem\, in ko bi ne bilo nebes\, bi ljubil te\, in ko bi ne bilo pekla\, ne mogel bi žaliti te. \nKo ves se ti darujem\, darov za to ne potrebujem\,  \nsaj ljubim te samo\, ker si Ljubezen sama\, vir vse milosti. Amen. \n  \nMolitev za spreobrnjenje nevernikov\nVečni Bog. Stvarnik vseh stvari\, spomni se duš nevernikov\,  \nki si jih ustvaril in naredil po svoji podobi in sličnosti.  \nGlej\, o Bog\, kako se z njimi napolnjuje pekel\, \nin spomni se\, da je za njih zveličanje tvoj Sin trpel najgroznejšo smrt.  \nNe dopusti več\, prosim te\, Gospod\, da bi neverniki tvojega Sina zaničevali\,  \nampak naj te tolažijo molitve pravičnih in Cerkve\, neveste tvojega presvetega Sina.  \nSpominjaj se le svojega usmiljenja\, pozabi na njih malikovanje in nevero  \nin stori\, da slednjič tudi oni spoznajo Njega\, ki si ga ti poslal\,  \nGospoda Jezusa Kristusa\, ki je naše rešenje\, življenje in vstajenje \n – Njega\, po katerem smo odrešeni in oproščeni\,  \nki mu bodi čast in slava vekomaj! Amen. \n  \nZavetnik\nJe zavetnik vseh misijonov in misijonarjev\, katoliškega tiska\, pomorščakov; je pomočnik za srednjo zadnjo uro\, proti nevihti in kugi. \n  \nUpodobitve\nUmetniki ga najpogosteje upodabljajo s križem in gorečim srcem\, med pridiganjem ali krščevanjem ali pa kot umirajočega s pogledom na Kitajsko. \n  \nMolimo\nVsemogočni Bog\,\nz oznanjevanjem evangelija je sveti Frančišek Ksaver\nprivedel k tebi mnoge vzhodne narode.\nPodeli nam enako gorečnost za vero\,\nda bo tvoja Cerkev v vsakem kraju rasla. Amen. \n  \nGradiva:\n \n\nSv. Frančišek Ksaverij (v hr.) – 4:37 min: https://www.youtube.com/watch?v=9kmIMRygP1M\n\n  \n \n\nSv. Frančišek Ksaverij (v ang.) – 3:21 min: https://www.youtube.com/watch?v=rRvI9iYVcRU\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-francisek-ksaverij-zavetnik-misijonarjev/2030-12-03/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/12/12.-03.-Sv.-Frančišek-Ksaverij1a.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20301215
DTEND;VALUE=DATE:20301216
DTSTAMP:20260612T180825
CREATED:20201209T150103Z
LAST-MODIFIED:20260105T135337Z
UID:10004362-1923523200-1923609599@portal.pridi.com
SUMMARY:Bl. drinske mučenke: Med njimi sta dve Slovenki
DESCRIPTION:Leta 2011 je bilo v Sarajevu razglašenih pet drinskih mučenk za blažene. Med njimi sta dve Slovenki\, in sicer s. M. Krizina Bojanc in s. M. Antonija Fabjan.  \nSkupaj še s tremi sestrami (Hrvatico s. M. Julo Ivanišević – predstojnico samostana\, Madžarko s. M. Bernadeto Banja in Avstrijko s. M. Berchmano Leidenix) sta delovali v samostanu Hčera Božje ljubezni na Palah blizu Sarajeva. Posvečale so se predvsem vzgoji otrok in mladine. Žal\, je vseh pet sester 15. decembra 1941 umrlo mučeniške smrti v Goraždu ob reki Drini. \n  \n \n\nMučeništvo\n11. decembra 1941 so četniki njihov nevarovani samostan na Palah v Sarajevu oropali in zažgali. Pet slabo obutih in oblečenih sester so odgnali peš po zasneženih gorskih poteh proti 65 km oddaljenemu Goraždu\, kjer so jih zaprli v drugo nadstropje vojaške kasarne\, ki je stala tik ob reki Drini. Ker so jih opiti želeli onečastiti\, je njihova prednica odprla okno in prva skočila skozi okno\, za njo pa so to storile še druge. Pri padcu na kamnito ploščad pod oknom so se vse močno poškodovale\, in še poskušale bežati. Toda besni četniki so jih ujeli in zverinsko pokončali z meči in noži. \n  \n \nBl. s. Marija Krizina Bojanc\nRojena je bila maja 1885 v Šmarjeti na Dolenjskem. Ko je bila stara 36 let je stopila v redovno skupnost Hčera Božje ljubezni v Sarajevu. Odlikovala se je predvsem po nenehni molitvi\, žrtvi in spokorniškem življenju\, in zaradi česar so jo imenovali  »sestra molitve«. Večkrat je dejala\, da si želi umreti mučeniške smrti. Umrla je mučeniške smrti 15. decembra 1941. \n  \n  \n\n \n\nBl. s. Marija Antonija Fabjan\nRojena je bila 23. januarja 1907 v Malem Lipju (župnija Žužemberk). Odraščala je brez staršev. K sebi jo je vzela njena pobožna teta\, ki je zaslužna za to\, da je Antonija pri 22-ih letih vstopila v samostan Hčera Božje ljubezni v Sarajevu. Odlikovala se je po preprostosti\, iskrenosti\, pobožnosti in zbranosti. Umrla je mučeniške smrti 15. decembra 1941. \n  \n\nMolitev za kanonizacijo\nGospod Bog\, Ti si svoje služabnice Antonijo Fabjan in Krizino Bojanc ter ostale drinske mučenke obdaril z milostjo redovniškega poklica in z močjo\, da so zvestobo in ljubezen do tebe potrdile s prelitjem svoje krvi. Podeli tudi nam stanovitnost v veri\, da se tudi za ceno trpljenja ne bomo ločili od tebe. Ponižno te prosimo\, da blažene sestre sprejmeš v občestvo svetih vesoljne Cerkve. Daj\, da bomo še bolj pogumno sledili zgledu njihovega življenja ter izkusili moč njihove priprošnje v naših potrebah in življenjskih bojih. Po Kristusu\, našem Gospodu. Amen \n  \n  \n  \nGradiva:\n\nReportaža z beatifikacije v Sarajevu 2011 (v slov.) – 5:44 min\n\n  \n \n\nO življenju in mučeništvu drinskih mučenk (v hr.) – 5:59 min\n\n  \n\nPDF Drinske mučenke\, str. 133-145 (iz knjige Vi ste luč sveta\, F. M. Dolinar\, Družina)\n\n  \nVeč na spetni strani novomeške škofije >>> \n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/bl-drinske-mucenke/2030-12-15/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2019/12/Drinske-mučenke-film1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20310120
DTEND;VALUE=DATE:20310121
DTSTAMP:20260612T180825
CREATED:20200114T152351Z
LAST-MODIFIED:20260204T062500Z
UID:10004416-1926633600-1926719999@portal.pridi.com
SUMMARY:Sv. Fabijan in Sebastijan: V življenju nista bila skupaj
DESCRIPTION:Sv. Sebastijan (Boštjan) je že od nekdaj v družbi s sv. Fabijanom\, čeprav svetnika v življenju nista imela nobene zveze.  \nDruži ju le dan smrti ali dan prenosa relikvij v nov grob in skupno češčenje.  \nOba hkrati kličemo tudi v litanijah vseh svetnikov. \n\n“Sv. Fabijan in Sebastijan sok v drevju poženeta.” \n  \n \nSv. Fabijan\nSv. Fabijan je bil leta 236 izvoljen za papeža. Zgodovinar Evzebij pripoveduje\, da je namig za njegovo izvolitev prišel iz nebes. Ko je rimska krščanska občina iskala novega papeža\, in se je na Fabijanovo glavo usedel golob\, so zbrani to razumeli kot Božje sporočilo in ga izvolili za papeža. \nCerkev je modro vodil štirinajst let. Rimsko skupnost je razdelil na sedem delov (pokrajin)\, ki jih je upravljalo sedem diakonov; eden od njih je bil tudi sv. Lovrenc. Sedmim diakonom\, ki so skrbeli vsak za svoj del mesta\, je dal pomočnike (subdiakone)\, ki so zbiral informacije in beležili dejanja mučencev. Fabijan je začel preurejati podzemne grobnice\, danes znane kot Kalistove katakombe. \nPapež Fabijan je bil prva žrtev cesarja Decija\, ki je zavladal leta 249\, in je začel preganjati kristjane. Cesar je papežu Fabijanu sodil sam\, in sicer 20. januarja 250. Pokopan je v Kalistovih katakombah\, kjer je še danes mogoče videti njegovo fresko. \nUpodabljajo ga kot papeža s tiaro in golobom na glavi\, poleg ima tudi meč in palmo. \nSv. Fabijan je zavetnik vodovodarjev\, kovačev in lončarjev. \n  \nSv. Sebastijan (Boštjan)\n \nDrugi mučenec\, ki se ga danes spominjamo\, pa je sv. Boštjan. Po legendi je bil Boštjan vojak v službi cesarja Dioklecijana in skrit kristjan. Ko se je začelo preganjanje kristjanov\, je obiskoval ječe\, v katere je kot rimski vojak imel prost dohod\, in v njih tolažil svoje brate v veri in jih krepčal za poslednji boj. \nKo so njegova dejanja odkrili\, ga je Dioklecijan obsodil na grozno smrt\, ki je naslikana v številnih različicah. Privezali so ga h kolu\, spretni strelci pa so s puščicami streljali vanj. To je bilo 20. januarja po letu 250. \nUpodabljajo ga privezanega na steber in s puščicami v telesu\, včasih tudi s palmo. \nSv. Boštjan je bil v zgodnjih stoletjih prvi zavetnik zoper kugo\, pozneje pa skupaj s sv. Rokom\, ki je polagoma stopil na njegovo mesto. Sv. Botšjan je priprošnjik zoper kužne in nenadne nalezljive bolezni. Je zavetnik vojakov\, lovcev … \n  \nCerkve v Sloveniji\n\nObema\, sv. Fabijanu in sv. Boštjanu je posvečenih 6 cerkva. \n\nSv. Fabijan in Sebastijan (Boštjan)\n\nPODRUŽNIČNE cerkve posvečene sv. Fabijanu in sv. Boštjanu:\n\n\n\nŠt.\nŽupnija (Škofija)\nKraj\n\n\n1.\nDobova (škofija CE)\nMostec\n\n\n2.\nKranj /Sv. Boštjan\, Fabijan in Rok/ (nadškofija LJ)\nna Pungartu\n\n\n3.\nLoka pri Zidanem mostu (škofija CE)\nPolana\n\n\n4.\nPodgraje (škofija KP)\nFabci\n\n\n5.\nStari trg ob Kolpi (škofija NM)\nPredgrad\n\n\n6.\nVinica (škofija NM)\nGornji Suhor\n\n\n\n\n  \nSv. Sebastijan (Boštjan)\nSamo sv. Boštjanu pa je posvečenih še 9 cerkva kot je razvidno sledečih tabel. \n\nŽUPNIJSKA cerkev posvečena sv. Boštjanu:\n\n\n\nŠt.\nŽupnija (Škofija)\n\n\n1.\nPečarovci (škofija MS)\n\n\n\nPODRUŽNIČNE cerkve posvečene sv. Boštjanu:\n\n\n\nŠt.\nŽupnija (Škofija)\nKraj\n\n\n1.\nBrestanica (škofija CE)\nBrestanica\n\n\n2.\nČrnomelj (škofija NM)\nMestna Loza\n\n\n3.\nDravograd (nadškofija MB)\nSv. Boštjan\n\n\n4.\nIlirska Bistrica  (škofija KP)\nZarečje\n\n\n5.\nKlanec (škofija KP)\nPetrinje\n\n\n6.\nKomenda (nadškofija LJ)\nMoste\n\n\n7.\nSv. Peter pod Svetimi gorami (škofija CE)\nSvete gore\n\n\n8.\nŽetale (škofija CE)\nRogatnica\n\n\n\n\n  \nGradiva:\n \n\nSv. Fabijan in Boštjan (v hr.) – 1:51 min: https://www.youtube.com/watch?v=n311HRw7BOU\n\n  \n  \nDrugi svetniki dneva: \n\nEvtimij Veliki\, puščavnik\, opat\nJožef Nascimbeni\, duhovnik\nMarija Kristina brezmadežnega spočetja\, redovnica\, ustanoviteljica\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-fabijan-in-sebastijan-sta-se-poznala/2031-01-20/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/01/sv.-Fabijan-in-Bostjan-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20310123
DTEND;VALUE=DATE:20310124
DTSTAMP:20260612T180825
CREATED:20240115T153844Z
LAST-MODIFIED:20260128T111833Z
UID:10004403-1926892800-1926979199@portal.pridi.com
SUMMARY:Marijina in Jožefova zaroka
DESCRIPTION:Spomin Marijine zaroke z Jožefom so v Katoliški cerkvi začeli praznovati šele v srednjem veku. \n  \nO Marijini zaroki in njeni poroki z Jožefom iz Nazareta iz Svetega pisma ne izvemo nič konkretnega.  \n  \nV Svetem pismu piše: »Z rojstvom Jezusa Kristusa je bilo tako: Njegova mati Marija je bila zaročena z Jožefom.« (Mt 1\,18) \nLegende temeljijo na tem mestu v Matejevem (1\,18) in Lukovem (2\,5) evangeliju\, kjer sta Marija in Jožef označena kot zaročena. Te legende pa so imele pomembno vlogo v pobožnosti in umetnosti vse do baroka. \nMarijin in Jožefov zaročni obred je najverjetneje potekal v Nazaretu. Zaroka je bila po Mojzesovi postavi tako pomembna in slovesna kot poroka sama\, a zaročenca po zaroki še nista bivala skupaj; ampak šele po poroki. Tako je bilo tudi z Jožefom in Marijo. \nKo pa je Jožef spoznal\, da je v tem času Marija spočela od Svetega Duha\, je ni odslovil\, temveč jo je vzel k sebi. \n  \nCerkve v Sloveniji\nMarijini zaroki sta pri nas posvečeni dve podružnični cerkvi\, in sicer: \n\nna Rakitniku v župniji Matenja vas (škofija Koper) ter\npokopališka cerkev Na Žalah v župniji Kamnik (nadškofija Ljubljana).\n\n  \n  \nDrugi svetniki dneva: \n\nBl. Benedikta Bianchi Porro\, laik (beatifikacija 2019)\nSv. Ildefonz\, nadškof\nSv. Janez Aleksandrijski\, patriarh\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/marijina-in-jozefovazaroka/2031-01-23/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/01/01.-23.-Jožef-in-Marija-zaroka1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20310124
DTEND;VALUE=DATE:20310125
DTSTAMP:20260612T180825
CREATED:20260309T105938Z
LAST-MODIFIED:20260309T105938Z
UID:10004389-1926979200-1927065599@portal.pridi.com
SUMMARY:Svetu Frančišek Saleški: Zavetnik novinarjev\, učiteljev
DESCRIPTION:“Božja ljubezen je vselej veliko večja od naše bolečine.” \n“Ljubezen med krepostmi je kakor Sonce med planeti; daje jim sijaj in lepoto.” \n“S kapljo medu se ujame več muh (duš)\, kakor pa s celim sodom kisa (nejevolje).” \n\nSv. Frančišek Saleški velja za utemeljitelja moderne katoliške duhovnosti. Intelektualno je vplival na nekatere najvidnejše osebnosti 17. stoletja v Franciji. Je cerkveni učitelj. \nLeta 1610 je skupaj s sv. Ivano Frančiško Šantalsko (god 12. avgust) ustanovil red salezijank. \n  \nIz življenja …\nFrančišek Saleški z gradu Sales v Savojski deželi se je rodil 21. avgusta 1567 v Thoresu v Franciji. Bil je najstarejši od desetih otrok. V mladosti je nekaj časa trpel zaradi prepričanja janzenizma\, da bo pogubljen. Na posebno Marijino priprošnjo je te janzenistične zmote premagal in kasneje postal oznanjevalec ljubezni Jezusovega Srca. Starši so mu začrtali posvetno kariero\, zaradi česar je študiral pravo na univerzah v Parizu in Padovi\, a je v tem času v sebi začutil duhovniški poklic. \nLeta 1593 je prejel mašniško posvečenje in nastopil kot odličen pridigar in zelo iskan spovednik. Misijonaril je v ženevski škofiji\, ki se je\, žal\, oprijela protestantskega kalvinskega nauka\, in zaradi česar je bilo tamkajšnjih vernikom pogosto prepovedano poslušati njegove pridige. Zato jih je Frančišek tiskal na letake in jih povsod pripenjal. Ker je požel velik uspeh\, v Katoliško Cerkev se je tedaj vrnilo nad 70.000 ljudi\, je že po treh letih prejel (1602) škofovsko posvečenje. Kot ženevski škof si je prizadeval uveljavljati reforme Tridentinskega cerkvenega zbora (1545–1563)\, reformiral je samostane in duhovščino\, organiziral krščanski nauk za otroke in odrasle ter obiskal vse župnije škofije. Umrl je 28. decembra 1622 v Lyonu v Franciji. \nNapisal je Theotim (traktat o Božji ljubezni) in Filoteja (vodnik po verskem življenju)\, klasiko duhovne literature. \n Leta 1610 je skupaj s sv. Ivano Frančiško Šantalsko (god 12. avgust) ustanovil red salezijank\, ki združujejo kontemplacijo in molitev z dejavno ljubeznijo do bližnjega. V grbu\, ki ga je določil zanje\, je upodobljeno Jezusovo Srce\, prebodeno z dvema puščicama in obdano s trnjevo krono. \n\nMolitev sv. Frančiška Saleškega\nKličem k Tebi\, o moj Bog\, izrekam Tvoje sveto ime\,  \nne da bi te mogel kdajkoli popolnoma spoznati.  \nGospod\, moj Bog\, večji si od naših besed\, globlji od naših misli\, višji od naših želja.  \nDaj nam\, o Bog\, ki si tako velik in tako blizu\, živo srce\, nove oči\,  \nda te prepoznamo in te sprejmemo\, ko prideš k nam.  \nDelajmo v blagor mladine in v vseh okoliščinah življenja delujmo po zgledu ljubezni\,  \nki je blaga\, potrpežljiva in dejavna. Amen. \n  \nZavetnik\nFrančišek Saleški je zavetnik katoliškega tiska\, pisateljev in novinarjev; spovednikov\, učiteljev; salezijank. \n  \nUpodobitve\nNajpogosteje je upodobljen kot škof s knjigami\, s trnjem ovito srce\, včasih skupaj z Ivano Frančiško Šantalsko. \n  \nMolimo\nO Bog\, po tvoji dobroti je sv. škof Frančišek Saleški  \nvsem postal vse\, da bi ljudi vodil k tebi.  \nPo njegovem zgledu naj tudi mi potrpežljivo služimo svojim bratom  \nin tako razodevamo tvojo očetovsko ljubezen. Amen. \n  \nCerkve na Slovenskem\nSv. Frančišku Saleškemu je pri nas posvečena ena kapela\, in sicer v škofijskem gradu Goričane v župniji Preska\, to je na teritoriju Ljubljanske nadškofije. \n  \nGradiva:\n\nCITATI sv. Frančiška Saleškega – O DEJAVNI LJUBEZNI (slov.)\nCITATI sv. Frančiška Saleškega – O ODREŠENIKOVI LJUBEZNI (slov.)\n\n  \n \n\nSv. Frančišek Saleški (v hr.) – 2:07 min: https://www.youtube.com/watch?v=QYIOJmkBkHU\n\n  \nDrugi svetniki dneva: \n\nFelicijan\, škof\, mučenec\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-francisek-saleski-zavetnik-novinarjev-2/2031-01-24/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/01/01.-24.-Frančišek-Saleški-e1643021490327.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20310125
DTEND;VALUE=DATE:20310126
DTSTAMP:20260612T180825
CREATED:20240124T115915Z
LAST-MODIFIED:20260128T105821Z
UID:10004396-1927065600-1927151999@portal.pridi.com
SUMMARY:Praznik: Spreobrnitev apostola Pavla
DESCRIPTION:Mesec dni po božiču se od 7. stoletja spominjamo spreobrnjenja farizeja Savla v poznejšega apostola Pavla.  \n  \n“Med potjo\, ko se je bližal Damasku … je padel na tla in zaslišal glas\, ki mu je rekel: ‘Savel\, Savel! Zakaj me preganjaš?’ Rekel je: ‘Kdo si\, Gospod?’ Glas pa je odgovoril: ‘Jaz sem Jezus\, ki ga ti preganjaš’.” (Apd 9\, 3–6) \n \n\n  \nO spreobrnitvi …\nApostol Pavel iz Tarza je sprva vneto preganjal privržence Jezusa Kristusa in poskušal uničiti nastajajočo krščansko Cerkev. Dogodek v Damasku pa je radikalno spremenil njegovo življenjsko pot. \nPo videnju pred Damaskom je iz preganjalca Kristusa postal apostol. Iz Savla je postal Pavel. \nO njegovi spreobrnitvi poročajo Apostolska dela (Apd 9\,1–19; 22\,1–21) in Pismo Galačanom (Gal 1\,11–24). Kaj je razvidno iz njih? \nSpreobrnitev apostola Pavla\, Carravagio\, vir: https://commons.wikimedia.org/\nRazvidno je\, da je Bog dal pobudo in se Savlu prikazal na poti Damask. Preko luči in glasu\, ki je značilna za Božja razodetja\, se je Vstali Gospod prikazal Savlu in ga vprašal za razlog njegovega početja: »Savel\, Savel! Zakaj me preganjaš?« (Apd 9\,4). Jezus ni rekel\, zakaj preganjaš moje učence. Jezus in njegovo telo Cerkev sta eno. Pavel je padel na tla. Ko se je postali na noge\, ni videl ničesar\, postal je slep. Kristusova luč ga je zaslepila in postal je slep. Iz močnega\, vplivnega in neodvisnega moža je postal slaboten\, potreben pomoči in odvisen od drugih\, saj ni videl. \nPavel je po spreobrnjenju in daljši notranji in zunanji pripravi na svoje poslanstvo evangelij neustrašno ponesel poganskim ljudstvom. Zavedal se je\, da ga je Kristus poklical za apostola. Odtlej ga pri širjenju Božjega kraljestva ni moglo nič ustaviti. \n»Živeti je zame Kristus in umreti dobiček.« (sv. Pavel) \n \nV razmislek …\nKaj se lahko naučimo iz spreobrnitve apostola Pavla?  \nMorda to\, da krščanstvo ni neka nova filozofija ali nova morala. Kristjani smo le\, če se srečamo z Jezusom Kristusom. Jezus se nam verjetno ne razodene na na tako veličasten način\, kot se je sv. Pavlu\, ki ga je naredil za apostola vseh narodov. Toda tudi mi ga lahko srečamo. Na kakšen način? Morda pri branju Svetega pisma\, v molitvi\, v liturgičnem življenju Cerkve\, v dobrodelnosti … \n  \nPavel je rekel: »Ne delam namreč tega\, kar hočem\, temveč počenjam to\, kar nočem.« (Rim 7\,15) \n \nMolimo\nBog\, oče vseh ljudi\, \nnapolni nas s tisto gorečo vero\, \nki je razvnemala apostola Pavla \npri širjenju tvoje slave. Amen. \n\nVremenski pregovori\nČe je na sv. Pavla spreobrnjenje lepo vreme\, bo dobro leto. \nO sv. Pavla spreobrnjenju se zima lomi. \nSv. Pavel dene pol zime na kavelj. \n\n  \nCerkve v Sloveniji\nSpreobrnitvi apostola Pavla je pri nas posvečenih 7 cerkva (3 župnijske\, 4 podružnične)\, kot je razvidno iz spodnje tabele. \n  \nVse tri ŽUPNIJSKE CERKVE\, ki so posvečene spreobrnitvi apostola Pavla\, so na teritoriju ljubljanske nadškofije: župnija Mavčiče\, Stara Oselica in Vrhnika. \n  \nPODRUŽNIČNE CERKVE pa so v štirih župnijah: \n\n\n\nŠt.\nŽupnija (Škofija)\nKraj\n\n\n1.\nCerkno (škofija KP)\nStraža\n\n\n2.\nGrahovo (nadškofija LJ)\nŽerovnica (pokopališka)\n\n\n3.\nKomenda (nadškofija LJ)\nKriž\n\n\n4.\nSenovo (škofija CE)\nBrezje\n\n\n\n\n  \nVideo gradiva:\n \n\nPraznik Spreobrnjena apostola Pavla (v hr.): https://www.youtube.com/watch?v=DpiZIHfhiUo\n\n  \n \n\nSpreobrnjenje apostola Pavla na poti v Damask – odlomek iz FILMA (v ang.) – 2: 51 min: https://www.youtube.com/watch?v=KevM38YVjCk\n\n  \n \n\nO apostolu Pavlu – spregovorijo soustvarjalci FILMA (v ang.) – 3:21 min: https://www.youtube.com/watch?v=-qyulENuDQg\n\n  \n \n\nPavlovo spreobrnjenje: https://www.youtube.com/watch?v=bbxcFpHvIIc\n\n  \n \n\nO Pavlovem spreobrnjenju\, Scott Hahn (v ang.) – 12:49 min: https://www.youtube.com/watch?v=OXk7a3blph4\n\n  \n \n\nPavlovo spreobrnjenje\, Caravagio (v ang.) – 5:56 min: https://www.youtube.com/watch?v=2b77G8Ysjck\n\n  \n  \nDrugi svetniki dneva: \n\nAnanija iz Damaska\, mučenec\n\n  \n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/spreobrnitev-apostola-pavla/2031-01-25/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/01/01.-25.-spreobrnjenje-iz-filma.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20310126
DTEND;VALUE=DATE:20310127
DTSTAMP:20260612T180825
CREATED:20240124T135202Z
LAST-MODIFIED:20260128T120415Z
UID:10004410-1927152000-1927238399@portal.pridi.com
SUMMARY:Sv. Timotej in Tit: Pavlova učenca
DESCRIPTION:Škof Timotej in Tit sta bila zvesta učenca\, privrženca in spremljevalca sv. Pavla.  \nKer njun smrtni dan ni znan\, se ju spominjamo na dan po prazniku spreobrnitve njunega učitelja\, ki ju je tudi krstil. \n  \nSv. Timotej\nRodil se je okrog leta 7 v Listri\, ki leži v današnji Turčiji.  Njegov oče je bil pogan (Grk)\, mati Evnika pa Judinja. Spreobrnil se je ob sv. Pavlu okoli leta 47 na njegovem prvem misijonarskem potovanju. Postal je Pavlov najljubši učenec in ga spremljal na številnih misijonskih potovanjih. Pavel ga je leta 65 v Efezu posvetil za škofa. Od štirinajstih Pavlovih pisem le tri pisma ne omenjajo Timoteja. Dve pismi pa je pisal direktno njemu samemu\, t. i. 1 in 2 pismo Timoteju. Ko so Pavla prijeli in je bil zaprt v rimski ječi\, ga je kot zvesti učenec obiskal in ostal pri njem vse do Pavlove mučeniške smrti (leta 67). Tudi Timotej je umrl mučeniške smrti\, a v Efezu okoli leta 80 ali 97. Ko je poskušal pridigati poganom\, ki so slavili svoje malike\, so ga pretepli\, vlekli po ulicah in na koncu kamenjali do smrti. \nZavetnik: K sv. Timoteju se priporočajo pri želodčnih boleznih in prebavnih motnjah\, in kar je povezano s Pavlovim prijaznim nasvetom: \n»Ne pij več le vode\, temveč popij malo vina zaradi želodca in svojih pogostih bolezni.« (1 Tim 5\,23) \n\nSv. Tit\nIzhaja iz poganske grške družine\, po vsej verjetnosti iz Antiohije. Verjetno se je spreobrnil ob samem sv. Pavlu. Pavel ga je leta 63 postavil za škofa na otoku Kreti. Zanj je sestavil pismo\, t. i. pismo Titu. Tit je umrl na Kreti\, star 95 let. Je zavetnik Krete. \nUpodobitve: Sv. Tita upodabljajo z obrazom žarečim od žarkov; včasih je v ozadju poganski tempelj\, ki se ruši. \n  \nGradiva:\n \n  \n \n  \n  \nDrugi svetniki dneva: \n\nAlberik\, Robert in Štefan\, ustanovitelji cistercijancev\nJožef Gabrijel Brochero\, duhovnik\nPavla Rimska\, vdova\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-timotej-in-tit-pavlova-ucenca/2031-01-26/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/01/01.-26.-Sv.-Pavel-posvečuje-Timjoteja-za-škofa1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20310128
DTEND;VALUE=DATE:20310129
DTSTAMP:20260612T180825
CREATED:20200127T085607Z
LAST-MODIFIED:20260128T072618Z
UID:10004382-1927324800-1927411199@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Tomaž Akvinski: Zavetnik univerz\, teologov
DESCRIPTION:Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani ta dan vsako leto obeleži s Tomaževo proslavo\, na kateri podeli diplome in Tomaževo nagrado. \n  \n»Pravega veselja ni brez Ljubezni.« \n\nIz življenja …\nTomaž Akvinski se je rodil okoli leta 1225 v Roccasecci blizu mesta Aquino v južni Italiji. Njegov oče Landulf\, ki je bil manjši fevdalec\, je želel\, da bi Tomaž postal opat bližnje sloveče benediktinske opatije Montecassino. Zato ga je komaj petletnega dal tja v šolo k menihom. Ker je Tomaž že od malih nog kazal veliko žejo po znanju\, so ga menihi poslali študirati v Neapelj\, kjer se je seznanil z dominikanci. Pri sedemnajstih letih je stopil v njihov red\, kljub nasprotovanju svojih staršev. Tudi njegovi novi predstojniki so videli njegove neizmerne intelektualne sposobnosti in ga poslali na študij v Pariz\, kjer je predaval veliki učenjak sv. Albert Veliki\, ki je bil doma na vseh področjih tedanje znanosti. Sv. Tomaž je že pri 23 letih postal profesor. Poučeval je v Parizu\, Rimu in Neaplju. Kljub svoji veliki učenosti pa je ostal preprost in ponižen redovnik. V ponižnosti je odklonil vse ponujene cerkvene časti. \nSv. Tomaž je napisal številna dela\, med katerimi sta najbolj znani Summa theologica in Summa contra gentiles. V njih je strnil svoj filozofski in teološki nauk. Njegova filozofija se imenuje po njem\, t. i. tomizem\, in jo je Katoliška Cerkev sprejela kot uradno filozofijo v svojih bogoslovnih šolah. Tomaž je bil tudi mistik. \nVelika tema njegovega razmišljanja je bilo vprašanje razmerja med vero in razum. Pravi\, da vera v obstoj Boga ni iracionalna\, torej da si vera in razum drug drugemu ne nasprotujeta. Znanih je njegovih »pet poti«\, s katerimi je poskušal dokazati obstoj Boga z umskim sklepanjem. \n \nMalo pred smrtjo\, po mistični izkušnji leta 1273\, je zavrnil vse svoje pisanje\, češ: »Vse\, kar sem napisal\, je kot slama v primeri s tem\, kar sem videl in kar mi je bilo razodeto.«  \nUmrl je na poti na 2. lyonski vesoljni cerkveni zbor 7. marca leta 1274\, star 49 let. \n  \nZavetnik\nSv. Tomaž je zavetnik univerz\, teologov in študentov; knjigarnarjev; priprošnjik proti nevihtam. \n  \nUpodobitve\nUmetniki ga upodabljajo kot dominikanca s knjigo\, peresom\, soncem\, zvezdo\, golobom in monštranco. \n  \n  \nMolimo\nO Bog\, v šoli Kristusovega evangelija nas poučuj\,  \nda bomo po zgledu sv. Tomaža Akvinskega  \nspoznali resnico in jo uresničevali v ljubezni. Amen. \n\nGradiva:\n\nNa kratko o sv. Tomažu Akvinskem (v ang.) – 2:54 min\n\n  \n\nIz življenja in duhovnosti sv. Tomaža Akvinskega – (v ang.) – ob glasbi – 4:15 min\n\n  \n \n  \n  \nDrugi svetniki dneva: \n\n Jožef Freinademetz\, duhovnik\, misijonar\n Marija Alojzija Montesionos Orduňa\, devica\, mučenka (beatifikacija 2001)\n Peter Nolasko\, ustanovitelj mercedarijev\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-tomaz-akvinski-zavetnik-bogoslovnih-fakultet/2031-01-28/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/01/sv.-tomaz-Akvinski2-.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20310131
DTEND;VALUE=DATE:20310201
DTSTAMP:20260612T180825
CREATED:20200127T112935Z
LAST-MODIFIED:20260409T060239Z
UID:10004414-1927584000-1927670399@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Janez Bosko: Ustanovitelj salezijancev
DESCRIPTION:Sv. Janez Bosko\, ustanovitelj salezijancev\, se je v zgodovino Cerkve neizbrisno zapisal kot apostol mladine in veliki častilec Marije Pomočnice. \nNjegovo celotno življenje je bilo posvečeno Bogu in mladini. Sad njegove vzgoje je več vzornih fantov. Med njimi je najbolj znan sv. Dominik Savio. \n  \nIz življenja …\nSv. Janez Bosko se je rodil 16. avgusta leta 1815 v vasici Becchi pri Turinu v Italiji v revni kmečki družini. Pri komaj dveh letih mu je umrl oče\, in vse breme vzgoje sinov je padlo na mater. Janez je šele pri devetih letih začel hoditi v sosednjo župnijsko šolo\, kjer se je učil brati in pisati. V tem času je imel neke noči »preroške« sanje. Videl je teči in preklinjati fante in želel posredovati s pestmi. Neki glas mu je rekel: »Ne s pretepanjem\, ampak s krotkostjo in ljubeznivostjo boš iz teh svojih vrstnikov naredil prijatelje«. Janez ni povsem razumel\, kaj pomenijo sanje. Glas mu je še obljubil: »Dal ti bom učiteljico« – mišljena je bila Božja mati Marija. \nPri petnajstih letih je končno lahko obiskoval gimnazijo\, a kruh si je moral služiti sam. Pri dvajsetih letih je stopil v semenišče in po šestih letih postal duhovnik. Za geslo si je izbral: »Daj mi duše\, drugo vzemi«. \n \nSvojo prvo službo je začel v Torinu. V tem mestu\, ki ga je uničila industrializacija\, ga je vznemirjalo predvsem slabo stanje mladih\, ki so sem prišli s trebuhom za kruhom\, pogosto pa postali prestopniki. Don Bosko jih je začel zbirati okrog sebe; jih učil branja\, pisanja in katekizma. Ko so mu dali na razpolago prostore\, je ustanovil t. i. »oratorije«\, v katerih so se mladi lahko zadrževali in se izučili kakšnega poklica\, obenem pa jih je tudi versko vzgajal; mnogi so ga podpirali pri njegovem delu. Njegova mati je vodila gospodinjstvo majhne skupnosti. \nDon Bosko je bil tudi nadarjen pisatelj: osnoval mesečnik Salezijanski vestnik\, napisal je okoli sto knjig in knjižic. Veliko je potoval\, pridigal\, spovedoval\, vse v nekem zanesenem optimizmu in radosti. Za službo revni mladini\, predvsem fantom\, je leta 1859 ustanovil redovno družbo sv. Frančiška Saleškega\, salezijance Don Boska. Malo kasneje je s sodelovanjem sv. Marije Mazzarello (1872) osnoval še žensko vejo salezijanske družbe Hčere Marije Pomočnice. Sestre so skrbele in to delajo še danes\, predvsem za vzgojo revne in zapuščene ženske mladine. »Nebesa niso ustvarjena za ljudi v naslanjaču\,« je govoril neumorni don Bosko. \nUmrl je 31. januarja 1888 v Torinu v Italiji\, je v 73. letu življenja. \n  \nMolitev sv. Janeza Boska za izbiro poklica\nPred teboj sem\, preblaga Devica\, da si izprosim veliko milost spoznanja\, kaj naj storim. Nič drugega ne želim\, kakor izpolnjevati popolnoma in ves čas svojega življenja voljo tvojega Božjega Sina. Mati dobrega sveta\, daj\, da bom poslušal tvoj glas in tako pregnal vsak dvom iz svojih misli. Ker si Mati mojega Zveličarja\, pričakujem od tebe\, da boš tudi Mati mojega zveličanja. Devica Marija\, če mi ti ne boš poslala žarka Božjega Sonca\, katera luč me bo razsvetlila? Kdo me bo poučil\, če ne ti\, ki si mati neustvarjene Modrosti? Poslušaj torej moje prošnje! Ne dopusti\, da bi zašel na kriva pota! V mojih dvomih in omahovanjih me vodi po pravi poti v Večno življenje. Ti si moje edino upanje\, ti imaš polne roke zakladov kreposti in življenja\, ti razdajaš sadove slave in svetosti.  \n  \nZavetnik\nSv. Janez Bosko je zavetnik mladine\, dušnih pastirjev za mladino\, katoliških založb. \n  \nUpodabljanje\nUmetniki ga upodabljajo kot duhovnika\, obdanega z mladimi fanti. \n  \nMolitev k sv. Janezu Bosku\nSveti Janez Bosko\,\noče in učitelj mladine!\nSprejemljiv za darove Svetega Duha\nin odprt za razmere svojega časa\,\nsi bil za mlade\, zlasti male in uboge\,\nznamenje prednostne Božje ljubezni. \nBodi naš vodnik\nna poti prijateljstva z Jezusom\,\nda bomo v njem in njegovem evangeliju\nnašli smisel svojega življenja\nin izvir prave sreče. \nPomagaj nam\,\nda bomo velikodušno opravljali poklic\,\nki smo ga prejeli od Boga\,\nda bomo v vsakdanjem življenju\nustvarjali občestvo\nin v povezanosti z vso Cerkvijo\nnavdušeno sodelovali\npri graditvi civilizacije ljubezni. \nIzprosi nam milost vztrajnosti\,\nda bomo v duhu blagrov\nživeli dosledno krščansko življenje.\nDaj\, da se bomo\npod vodstvom Marije Pomočnice\nnekoč mogli srečati s teboj\nv veliki nebeški družini. Amen. \n\nCerkve v Sloveniji\nSv. Janezu Bosku je posvečena ena župnijska cerkev v župniji Maribor – Sv. Janez Bosko ter ena kapela v Ljubljani na Gornjem trgu pri HMP. \n\nGradiva:\n\nVse slovenske PESMI v čast sv. Janezu Bosku – tudi mladinske\n\n  \n\nMISLI sv. Janeza Boska o hoji za Kristusom (slov.)\n\n  \n \n  \n  \n  \nDrugi svetniki dneva: \n\nBl. Candelarija od sv. Jožefa\, redovnica (leta 2008)\nSv. Franc Ksaver Bianchi\, duhovnik\, mistik\nSv. Marcela Rimska\, spokornica\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-janez-bosko-oce-mladih/2031-01-31/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/01/01.-31.-Janez-Bosko1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20310203
DTEND;VALUE=DATE:20310204
DTSTAMP:20260612T180825
CREATED:20200202T115044Z
LAST-MODIFIED:20260204T060738Z
UID:10004412-1927843200-1927929599@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Blaž : Blažev žegen - Gradiva\, običaji\, pregovori ...
DESCRIPTION:Sv. Blaž je v koledarju svetnikov eden izmed najbolj priljubljenih pomočnikov v sili in h katerem se še posebej radi zatekamo po pomoč zoper bolezni grla.  \nNe ščiti le pred boleznimi grla. Je vsestranski zavetnik; tudi proti škodljivim besedam\, ki ranijo.  \nNa ta dan pri sv. maši verniki prejmejo Blažev žegen.  \nČe je na Blaževo oblačno\, bo o sv. Juriju zelena trava. \nNa Blaževo je vsega blaga (živine) god. \nSvečnice dan — zima van. To je laž\, pravi sv. Blaž. \n\nIz življenja …\nMed ljudmi so bili zaradi svojega poklica še zlasti spoštovani zdravniki. In če zdravniku dodamo še svetniško osebnost\, kot je to v primeru sv. Blaža\, potem je takšna oseba nepogrešljive v tamkajšnji skupnosti. \nSv. Blaž je živel v 3. stoletju v armenskem mestu Sebasti v današnji Turčiji. Kot izobražen človek in zdravnik se je dan in noč posvečal bolnikom\, zlasti revnim in zapuščenim. Kot pa kristjan ni zdravil le njihovega telesa\, ampak tudi njihovega duha. Z njegovim zdravljenjem je povezan tudi blagoslov grla\, ki ga v cerkvi delijo vsako leto na njegov god. Ta je povezan z njegovo legendarno ozdravitvijo\, ko je z molitvijo ozdravil dečka pred zadušitvijo\, ko se mu je v grlu zataknila ribja kost. Da njegovo zdravljenje ni imelo meja\, priča tudi izročilo\, ki pravi\, da je med preganjanjem\, ko je živel »puščavniško življenje« v planinski pečini\, postal celo »specialist« za divje živali\, ki so mu služile in prihajale k njemu\, ko so bile ranjene ali bolne. \nZaradi svoje dobrote in pobožnosti je sv. Blaž postal zelo priljubljen v Sebasti. Ko je umrl škof v Sebasti\, so njegovi meščani nemudoma izvolili za škofa sv. Blaža. Blaž\, ki je bil goreč zdravnik\, je postal še bolj goreč škof. Ko je začel cesar Licinij preganjati kristjane\, je vedel\, da mora najprej usmrtiti glavo – pastirja\, in da bo potem lažje z njegovo »čredo«. Čeprav so meščani sprva poskušali zaščititi svojega škofa s skrivanjem\, so ga preganjalci naposled vendarle našli in pridržali. Mučili so ga na vse mogoče načine\, da bi se Blaž le odrekel svoji veri. Izročilo pravi\, da so koščke njegovega telesa trgali z železnimi kavlji\, a so se njegove rane z Božjo pomočjo vedno znova celile. Ker se sv. Blaž veri ni odrekel\, so ga na koncu obglavili. Umrl je okrog leta 316. \nV srednjem veku se je njegovo češčenje razširilo po vseh krščanskih deželah in ga imajo za priprošnjika posebno zoper bolezni grla. \n  \nObičaji\nObičaj blaževega žegnja (blagoslova) izvira iz 16. stoletja. Duhovnik z dvema prekrižanima svečama v obliki križa\, ki jih približa vratu vernika\, nad njim moli: \n»Na priprošnjo svetega Blaža\,  \nškofa in mučenca\,  \nnaj te Bog varuje bolezni grla  \nin vsakega drugega zla.  \nV imenu Očeta in Sina in Svetega Duha.  \nAmen.«  \nSveči\, ki jih duhovnik uporablja pri tem\, simbolizirata luč in zmago svetlobe nad temo\, dobrega nad hudim. \n  \nBLAGOSLOV ZELIŠČNIH BOMBONOV na god. sv. Blaža\, ni nekaj povsem novega. \nŽe lavantinski obrednik je namreč ob godu sv. Blaža v času\, ko bomboni še niso bili vsem na voljo kot so danes\, vključeval tudi blagoslov krhljev. \nPo blagoslovu sveč se lahko doda blagoslov zeliščnih bombonov: \nVsemogočni večni Bog! \nTvojemu usmiljenju \nse zaupljivo priporočamo \nzlasti v bolezni\, \nsaj je tvoj Sin Jezus hodil okrog\, \ndelil dobrote in ozdravljal bolne. \nNa čudovite načine tudi v našem času  \nkažeš svojo božjo moč\, \nzato te ponižno prosimo\, \nblago+slovi na priprošnjo svetega Blaža \nte zeliščne bombone. \nNaj bodo tvojim vernim  \nzdravilo zoper bolezni v grlu \nin vsako drugo zlo. \nPo Kristusu\, našem Gospodu. Amen. \n In naj se pokropijo z blagoslovljeno vodo! \n Ministrant lahko ob mašniku\, ki s svečami deli blagoslov sv. Blaža\, drži pladenj z blagoslovljenimi bomboni in kdor želi\, lahko bonbon vzame domov. \n\nUpodobitve\nUmetniki sv. Blaža upodabljajo kot škofa s prekrižanima svečama v roki\, obdanega z gozdnimi živalmi ali z mučilnimi sredstvi; na Vzhodu ga upodabljajo skupaj s cerkvenimi očeti kot starčka z brado in kodrastimi lasmi. \n  \nZavetnik\nSv. Blaž je eden od štirinajstih pomočnikov v sili. Je priprošnjik proti boleznim v grlu\, kašlju\, zobobolu\, nepravim besedam … Je zavetnik zdravnikov\, trgovcev z volno\, čevljarjev\, krojačev\, pekov\, zidarjev\, domačih živali … \nMolimo\nDobri Oče\,\nnaj se veselimo zdravja v tem življenju na zemlji\nin s tvojo pomočjo pridemo v večno domovino.\nPotrdi nas v veri\,\nki jo je sveti Blaž izpovedal z mučeniško smrtjo. Amen. \n\nCerkve pri nas\nPri nas je sv. Blažu posvečena podružnična cerkev v Padni (župnija Krkavče) ter kapela v koprski stolni župniji. \n\nGradiva:\n \n  \n  \n \n  \nDrugi svetniki dneva:\n\nSv. Ana\, vdova in prerokinja\nBl. Jožefina Nicoli\nSv. Oskar\, škof\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-blaz-vsestranski-zavetnik/2031-02-03/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/02/02.-03.-sv.-Blaž-škof.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20310222
DTEND;VALUE=DATE:20310223
DTSTAMP:20260612T180825
CREATED:20200219T150232Z
LAST-MODIFIED:20260223T104034Z
UID:10004433-1929484800-1929571199@portal.pridi.com
SUMMARY:Praznik Sedeža apostola Petra
DESCRIPTION:Jezus Kristus je imenoval dvanajst apostolov\, ki so mu sledili in sestavljali poseben zbor\, t. i. »dvanajsteri«. Med njimi pa je dal posebno nalogo Petru. Te njegove službe se Cerkev že od 4. stoletja spominja s praznikom\, ki nosi ime Sedež apostola Petra.  \n  \nKakršno je vreme na dan stola sv. Petra\, takšno ostane do velike noči. \n\nIz Svetega pisma\nPraznik Sedež apostola Petra nas spominja\, da je Kristus sezidal svojo Cerkev na Petru\, Skali\, in ga postavil za vrhovnega pastirja svoje črede (prim. Mt 16\,13-19). \nJezus je rekel Petru: »Ti si Peter in na tej skali bom sezidal svojo Cerkev in vrata podzemlja je ne bodo premagala. Dal ti bom ključe nebeškega kraljestva; in kar koli boš zavezal na zemlji\, bo zavezano v nebesih; in kar koli boš razvezal na zemlji\, bo razvezano v nebesih.« \n  \nOd zgodnjih krščanskih časov je sedež sv. Petra spoštovan kot simbol apostolove učiteljske oblasti. Služba rimskega škofa z različnimi dikasteriji se še danes imenuje Apostolski sedež oz. Sveti sedež. \n  \nMolimo\nVsemogočni Bog\,\nsvojo Cerkev si postavil \nna Petrovo izpoved vere kakor na skalo.\nNe dopusti\, da bi nam vero \nomajali viharji tega sveta. Amen. \n  \nGradiva:\n \n\nSedež apostola Petra (v hr.) – 2:34 min: https://www.youtube.com/watch?v=RdICMow91Eo\n\n  \n \n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sedez-apostola-petra-kaksen-praznik/2031-02-22/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/02/02.-22.-Sedež-apostola-Petra-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20310223
DTEND;VALUE=DATE:20310224
DTSTAMP:20260612T180825
CREATED:20200219T153010Z
LAST-MODIFIED:20260223T103329Z
UID:10004422-1929571200-1929657599@portal.pridi.com
SUMMARY:Magdalena Gornik: 47 let brez hrane?
DESCRIPTION:Mistikinja Magdalena Gornik je slovenski svetniški kandidat. Njen grob iz leta v leto obiskuje vedno več ljudi … \n  \nIz življenja …\n\nMarija Magdalena Gornik se je rodila 19. julija 1835 na Gori nad Sodražico v preprosti kmečki družini kot tretji od sedmih otrok. Sprva je bila povsem običajna deklica\, ki je pomagala pri delu in se družila z vrstnicami.  \nBog pa je na poseben način posegel v njeno življenje spomladi leta 1847. Tedaj je na njivi zagledala neznano ženo\, ki se ji je predstavila kot Jezusova mati in ji naročila\, naj Jezusa ljubi. Pri prvem sv. obhajilu je začutila Jezusovo ljubezen. Močneje ko je čutila Jezusovo bližino\, bolj slabotna je postajala telesno. Zbolela je tako močno\, da je morala nekaj časa ostati v postelji. Nobeno zdravilo ji ni pomagalo. Čudežno je ozdravela avgusta 1848\, ob drugem Marijinem prikazanju. Marija ji povedala\, da bo ob trdni veri v Boga od njega prejela vse\, tudi hrano za svoje življenje. Odtlej Magdalena do konca svojega življenja ni zaužila nobene telesne jedi; hranila se je s skrivnostno nebeško jedjo. Magdalena je imela vsak dan nenavadna doživetja (zamaknjenja\, videnja\, stigme\, mistično obhajilo). \n47 let je živela brez zemeljske hrane; pogosto je doživela zamaknjenja. Na svojem telesu je nosila znamenja Kristusovih ran – stigme. Med zamaknjenji je prejemala mistično obhajilo in skrivnostno jed\, od katere je tudi živela. Ti zunanji darovi pa so se v njenem življenju prepletali z izrednim\, mističnim trpljenjem\, s katerim je zadoščevala za žalitve Božje ljubezni. \nUmrla je 23. februarja 1896 v sluhu svetosti. \n  \nNjen grob iz leta v leto obiskuje vedno več ljudi. \n  \n  \nMolitev k Magdaleni Gornik\nVsemogočni Bog\, Oče luči\,\nod Tebe prihaja vsak dober dar.\nSvojo služabnico Magdaleno Gornik\nsi obdaril s čudovitimi darovi \nmističnih milosti in bogoljubnega življenja.\nUsliši naše molitve in poveličaj jo\,\nda bo pred vesoljno Cerkvijo\nprišteta k zveličnim.\nPo Kristusu našem Gospodu. Amen. \nOče naš … Zdrava Marija … Slava Očetu. \nDobri Bog\, po priprošnji Magdalene Gornik\, \nMi podeli milost …* \n  \nUslišanja na njeno priprošnjo pošljite na naslov: Nadškofija Ljubljana\, Ciril-Metodov trg 4\, p. p. 1990\, 1001 Ljubljana. \n\nGradiva: \n \n\nDokumentarni FILM Magdalena Gornik slovenska svetnica – 1:14:24 min\n\n  \n \n\nNa GROBU Magdalene Gornik – 1:13 minut\n\n  \n\nKNJIGA Marija Magdalena Gornik\, France M. Dolinar\, 2019\, 40 str.\nKNJIGA Kraljič\, Martina. Magdalena Gornik. Medvedica : Kulturno društvo Magdalene Gornik\, 2009.\n\n  \nVeč na spletni strani župnije Sodražica >>> \n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/magdalena-gornik-47-let-brez-hrane/2031-02-23/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/02/Gornik-film1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20310423
DTEND;VALUE=DATE:20310424
DTSTAMP:20260612T180825
CREATED:20200421T124815Z
LAST-MODIFIED:20260423T071200Z
UID:10005293-1934668800-1934755199@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Jurij: Zavetnik proti kugi
DESCRIPTION:Koliko velikih in slavnih ljudi skozi zgodovino je nosilo to ime! Koliko držav in pokrajin\, mest in skupin ter združenj – od Azije in Afrike do Portugalske\, od Slovenije do Anglije in Škotske – si je zaželelo\, da bi bil njihov zavetnik ravno mučenec sv. Jurij! In vse to kljub temu\, da o njem ni znano skoraj nič zgodovinsko zanesljivega … \n  \nKaj je »skrivnost« njegove priljubljenosti in popularnosti?\nSv. Jurij se je najverjetneje rodil v 3. stoletju v Kapadokiji\, to je v današnji Turčiji\, umrl pa je mučeniške smrti\, spet najverjetneje leta 303 za časa Dioklecijanovega preganjanja v Palestini. \nNjegov oče je bil plemič Geroncij iz Perzije\, mati pa pobožna Kapadočanka Polikronija. Jurij je od staršev prejel dobro krščansko vzgojo. Po očetovi smrti se je z materjo preselil v Sveto deželo\, po materini smrti pa je stopil v vojaško službo. Ko je cesar prepovedal krščanstvo\, je razdal veliko podedovano premoženje revnim\, sam pa je šel naznanit cesarju\, da je kristjan. Po vrsti različnih mučenj\, skozi katere je čudežno izšel nepoškodovan\, je mučeniško končal z odsekano glavo. Včasih so morali o Juriju vedeti še veliko več kot le to\, kajti že v 4. stoletju so njemu posvečene cerkve v Siriji\, Egiptu\, na Cipru … \nPravi »zagon« svetnikove popularnosti pa je prišel s križarskimi vojnami\, ko je Jurij postal prototip idealnega krščanskega viteza. Tedaj pride do »prebujenja« in »izpopolnjevanja« več že obstoječih legend o njem\, med katerimi je najbolj znana\, kako je sv. Jurij rešil kraljevo hčer pred zmajem\, ki je ustrahoval deželo. Strašnega zmaja je napadel s sulico\, ga ranil in obljubil ljudstvu\, da ga bo ubil\, če se bodo dali vsi krstiti. Ko je ubil zmaja\, se je dalo krstiti petnajst tisoč ljudi\, kot poroča Zlata legenda. Ta zmaj\, kot personifikacija vsega zla in s tem samega satana\, je postal neizogiben spremljevalec svetnika na številnih umetniških slikah in kipih. \n  \nUpodobitve\nSv. Jurija umetniki najpogosteje upodabljajo na belem konju s sulico\, ščitom\, zastavo\, mečem … v roki in z zmajem pod nogami. Sam sv. Jurij je običajno upodobljen kot mlad\, brez brade\, močan\, z dolgimi valovitimi lasmi … Lep\, pogumen\, srčen\, nepremagljiv. \n  \nZavetnik\nJe eden od štirinajstih priprošnjikov v stiski – zavetnik brez tekmeca! Je zavetnik raznih viteških redov; tabornikov\, kmetov\, kovačev\, … konj in živine\, popotnikov\, bolničarjev\, vojakov\, jezdecev; priprošnjik proti vojnim nevarnostim\, proti skušnjavam\, za vreme\, proti kugi\, sifilisu\, gobavosti\, raznim kožnim boleznim … \n  \nCerkve na Slovenskem\nPri nas je sv. Juriju posvečenih 77 cerkva (38 župnijskih\, 39 podružničnih) in 3 kapele. \n  \nŽUPNIJSKE CERKVE posvečene sv. Juriju:\n\n\n\nŠt.\nŽUPNIJA\n\n\n1.\nČatež ob Savi (NM škofija)\n\n\n2.\nDeskle (KP škofija)\n\n\n3.\nDobrnič (NM škofija)\n\n\n4.\nDutovlje (KP škofija)\n\n\n5.\nGorje (LJ nadškofija)\n\n\n6.\nGotovlje (CE škofija)\n\n\n7.\nGradno (KP škofija)\n\n\n8.\nHoče (MB nadškofija)\n\n\n9.\nIhan (LJ nadškofija)\n\n\n10.\nIzlake (LJ nadškofija)\n\n\n11.\nKal nad Kanalom (KP škofija)\n\n\n12.\nKomen (KP škofija)\n\n\n13.\nKožbana (KP škofija)\n\n\n14.\nLjubljana – Stožice (LJ škofija)\n\n\n15.\nMiren (KP škofija)\n\n\n16.\nMotnik (LJ nadškofija)\n\n\n17.\nMozirje (CE škofija)\n\n\n18.\nNevlje (LJ nadškofija)\n\n\n19.\nPiran (KP škofija)\n\n\n20.\nPomjan (KP škofija)\n\n\n21.\nPtuj – Sv. Jurij (MB nadškofija)\n\n\n22.\nRemšnik (MB nadškofija)\n\n\n23.\nSlovenske konjice (MB nadškofija)\n\n\n24.\nStara Loka (LJ nadškofija)\n\n\n25.\nStari trg pri Ložu (LJ nadškofija)\n\n\n26.\nSv. Jurij /v Prekmurju (MS škofija)\n\n\n27.\nSv. Jurij ob Pesnici (MB nadškofija)\n\n\n28.\nSv. Jurij ob Ščavnici (MS škofija)\n\n\n29.\nSv. Jurij ob Taboru (CE škofija)\n\n\n30.\nSv. Jurij v Slovenskih goricah (MB nadškofija)\n\n\n31.\nŠebrelje (KP škofija)\n\n\n32.\nŠenčur (LJ nadškofija)\n\n\n33.\nŠentjur pri Celju (CE škofija)\n\n\n34.\nŠentjurij – Podkum (LJ nadškofija)\n\n\n35.\nŠt. Jurij pri Grosupljem (LJ nadškofija)\n\n\n36.\nŠturje (KP škofija)\n\n\n37.\nVatovlje (KP škofija)\n\n\n38.\nZdole (CE škofija)\n\n\n\n  \nPODRUŽNIČNE CERKVE posvečene sv. Juriju:\n\n\n\nŠt.\nŽUPNIJA\nNASELJE\n\n\n1.\nBrezovica (KP škofija)\nPri Taboru\n\n\n2.\nBučka (NM škofija)\nMočvirje\n\n\n3.\nCerknica (LJ nadškofija)\nBrezje\n\n\n4.\nČrnomelj (NM škofija)\nRožanec (++)\n\n\n5.\nDobrova (LJ nadškofija)\nHruševo\n\n\n6.\nDol pri Hrastniku (CE škofija)\nGore (++)\n\n\n7.\nHinje (NM škofija)\nSela\n\n\n8.\nHrenovice (KP škofija)\nŠmihel (++)\n\n\n9.\nIlirska Bistrica (KP škofija)\nIlirska Bistrica\n\n\n10.\nKrka (NM škofija)\nMali Korinj\n\n\n11.\nLitija (LJ nadškofija)\nPodšentjur\n\n\n12.\nLjubljana – Stožice (LJ nadškofija)\nStožice (++)\n\n\n13.\nLoka pri Zidanem mostu (CE škofija)\nPolje (++)\n\n\n14.\nMirna peč (NM škofija)\nŠentjurij\n\n\n15.\nOtalež (KP škofija)\nLazec\n\n\n16.\nPodmelec (KP škofija)\nKneža\n\n\n17.\nPolhov Gradec (LJ nadškofija)\nPraproče\n\n\n18.\nPoljane nad Škofjo Loko (LJ nadškofija)\nVolča\n\n\n19.\nPolšnik (LJ nadškofija)\nGlinjek\n\n\n20.\nPredloka (KP škofija)\nRožar\n\n\n21.\nRogatec (CE škofija)\nSv. Jurij (++)\n\n\n22.\nSenožeče (KP škofija)\nPotoče\n\n\n23.\nSlavina (KP škofija)\nŽeje\n\n\n24.\nSv. Križ – Gabrovka (NM škofija)\nGabrska gora\n\n\n25.\nSv. Vid nad Cerknico (LJ nadškofija)\nCajnarje gora (++)\n\n\n26.\nŠentjernej (NM škofija)\nOrehovica (++)\n\n\n27.\nŠkocjan pri Novem mestu (NM škofija)\nGrmovlje\n\n\n28.\nŠmartno pod Šmarno goro (LJ nadškofija)\nTacen\n\n\n29.\nŠmartno pri Slovenj gradcu (MB nadškofija)\nLegen\n\n\n30.\nŠt. Peter – Otočec (NM škofija)\nGrčevje\n\n\n31.\nTrebnje (NM škofija)\nLukovek\n\n\n32.\nTrnje (KP škofija)\nJurišče\n\n\n33.\nTržič – Bistrica (LJ nadškofija)\nBistrica\n\n\n34.\nTržišče (NM škofija)\nŠenčurski hrib /delno porušena\n\n\n35.\nVeliki Gaber (LJ nadškofija)\nŠentjurje\n\n\n36.\nVišnja gora (LJ nadškofija)\nSela\n\n\n37.\nVrhnika (LJ nadškofija)\nVelika Ligojna (++)\n\n\n38.\nZabukovje (CE škofija)\nTrnovec\n\n\n39.\nŽužemberk (NM škofija)\nDvor (++) / porušena\, v privatni lastni\n\n\n\n\n\n\n\n\nKAPELE posvečene sv. Juriju:\n\n\n\n\n1.\nLjubljana – Sv. Jakob (LJ nadškofija)\nLjubljanski grad\n\n\n2.\nSv. Peter pod Svetimi gorami (CE škofija)\nSvete gore\n\n\n3.\nVelike Poljane (LJ nadškofija)\nOrtneški grad /uničeno – stojijo le zidovi\n\n\n\n  \n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-jurij-zavetnik-proti-kugi/2031-04-23/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/04/04.-23.-Sv.-Jurij1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20310506
DTEND;VALUE=DATE:20310507
DTSTAMP:20260612T180825
CREATED:20241219T131757Z
LAST-MODIFIED:20260506T061809Z
UID:10005405-1935792000-1935878399@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Dominik Savio: Zavetnik prvoobhajancev
DESCRIPTION:Sv. Dominik Savio v cerkvenem koledarju svetnikov goduje sicer 9. marca\, v salezijanskem bogoslužnem koledarju pa 6. maja. \n  \nZakaj zavetnik prvoobhajancev?\nSv. Dominik Savio je zavetnik prvoobhajancev. »Sveti deček«\, kakor ga običajno imenujemo\, ni čisto slučajno postal njihov zavetnik. Zavetnik prvoobhajancev ni postal zgolj zato\, ker je umrl pred dopolnjenim petnajstim letom in je eden od najmlajših svetnikov v Cerkvi\, ampak predvsem zato\, ker je s svojimi izredno zrelimi odločitvami pri prvem obhajilu dokazal\, da je bil ta dan v njegovem življenju res »naj dan«. \n  \nIz življenja …\nSv. Dominik se je rodil leta 1842 v italijanski Riva di Chieri v Pijemontu. Starša sta se nato preselila v Morialdo. V tamkajšnji župniji je Dominik s petimi leti začel ministrirati. Kot mali sedemletnik je na velikonočni dan leta 1849\, ko je pristopil k prvemu obhajilu\, zapisal: »Zelo pogosto bom hodil k spovedi\, k obhajilu pa vedno\, ko mi bo spovednik dal dovoljenje; praznoval bom praznike; moja prijatelja bosta Jezus in Marija; raje umreti kakor grešiti.« Kratko\, jasno\, odločno\, otročje in zrelo hkrati. To svojo »zabeležko« ob prvem obhajilu je dal v molitvenik\, in jo pogosto vzel ven in jo prebral. Zato ni čudno\, da njegov župnik Dominika pripeljal k ustanovitelju salezijancev sv. Janezu Bosku v Torin\, da bi bil v njegovem oratoriju kot eden izmed vzornejših dečkov. \nDon Bosko se je v to sam prepričal s sprejemom sv. Dominika v svoj oratorij Valdocco leta 1854. Sveti učitelj je svojemu najboljšemu učencu kmalu postal prvi življenjepisec. Kajti Bog in Brezmadežna Marija\, – kateri je Dominik na dan razglašenja dogme o brezmadežnem spočetju 8. decembra 1854 daroval svoje srce proseč\, naj rajši umre\, kot pa da se mu »pripetita nesreča in stori en sam greh«\, – sta prisluhnila »svetemu dečku«\, saj sta ga vzela k sebi že 9. marca 1857. Kljub temu je bil Dominik v svojih skoraj petnajstih letih vsakodnevno veder\, blag in zgovoren. Devet mesecev pred smrtjo je ustanovil celo Družbo Brezmadežne\, v katero je povabil svoje najboljše sošolce\, in zanjo sestavil celo pravila. \nZa svetega ga je razglasil papež Pij XII. leta 1954\, ravno na stoto obletnico od razglasitve dogme Marijinega brezmadežnega spočetja. Otrokom za vzor\, odraslim kot opozorilo\, naj bolje gledajo na svoje otroke\, ki so lahko kljub svojim mladim letom že precej zreli. \n\nZavetnik\nSv. Dominik Savio je zavetnik prvoobhajancev\, ministrantov\, mladinskih skupin\, katoliške mladine\, tudi mladih prestopnikov… \n  \nUpodobitve\nNajpogosteje ga upodabljajo skupaj s svojim učiteljem sv. Janezom Boskom ali ob kipu Brezmadežne Marije. \n  \nGradiva:\n \n\nSv. Dominik Savio (v ang.) – 3:35 min: https://www.youtube.com/watch?v=6wmLFy5OJcA\n\n  \n \n\nFILM Življenje sv. Dominika (v špan.) – 1:16:57 min: https://www.youtube.com/watch?v=fdyuL-UPuQQ\n\n  \n \n\nSv. Dominik Savio (1. del) (v it.) – 21:30 min: https://www.youtube.com/watch?v=P0Q1wYqGLNM\n\n  \n \n\nSv. Dominik Savio (2. del) (v it.) – 24:47 min: https://www.youtube.com/watch?v=jnLSM2zPxPI\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-dominik-savio-zavetnik-prvoobhajancev-2/2031-05-06/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/05/05.-06.-Sv.-Dominik-Savio1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20310526
DTEND;VALUE=DATE:20310527
DTSTAMP:20260612T180825
CREATED:20200525T122744Z
LAST-MODIFIED:20260526T063244Z
UID:10005406-1937520000-1937606399@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Filip Neri: Zavetnik humoristov in mladih
DESCRIPTION:»Dobri Neri«\, kot svojega sozavetnika sv. Filipa Nerija kličejo Rimljani\, je prav poseben svetnik. Uspelo mu je vse\, česar se je lotil. V otroštvu in mladosti se je zdelo\, da bo šel po drugih poteh … \n  \nIz življenja …\nRodil se je 21. julija 1515 v italijanskih Firencah kot sin revnega notarja. Mati mu je kmalu umrla. Šolo je obiskoval pri dominikancih\, pri šestnajstih letih pa prišel k stricu\, da bi se izučil za trgovca in katerega naslednik naj bi postal. Toda Filip ga je zapustil kmalu potem\, ko je prišel v stik z znamenito benediktinsko opatijo Monte Cassino. Samostanska tišina mu je bila dražja od trgovskega mešetarjenja. Preselil se je v Rim in študiral teologijo. V tem času je dobil svoja prva mistična zamaknjenja in začel versko poučevati ljudi na ulici. Leta 1548 je ustanovil bratovščino\, ki je skrbela za potrebe romarjev v Rimu in revne otroke. \nS svojo preprostostjo\, ljubeznivostjo\, šaljivostjo in ponižnostjo je hitro osvojil ljudi\, kar se je še posebej pokazalo\, ko je leta 1551 postal duhovnik. Za vsakogar je vedno našel pravo besedo. Rimljani so ga zaradi vesele narave in prijaznosti klicali »Dobri«. \nLeta 1552 je ustanovil posebno redovno družbo oratorijancev\, ki je bila kmalu povzdignjena v kongregacijo. Poleg duhovne rasti in teološke izobrazbe oratorijancev\, Filip Neri ni pozabil delati dobrega\, zato je obiskoval bolnišnice in revne ter jim pomagal. \nŽe za časa njegovega življenja so ga ljudje cenili kot svetnika\, kajti delal je čudeže\, kot npr. lebdenje nad tlemi med sv. mašo\, napovedal je papeževe izvolitve\, saj je imel sposobnost jasnovidca – bral je misli … \nBil je tudi svetovalec več papežev in visokih cerkvenih dostojanstvenikov\, prijateljeval je s številnimi svetimi ljudmi in umetniki\, študiral askezo in arheologijo\, ljubil naravo in domače živali. Posebej rad je imel glasbo. \nUmrl je v Rimu 26. maja 1595. Za svetnika je bil razglašen 1622\, to je sedemindvajset let po smrti. \n  \n \nUpodobitve\nUmetniki ga pogosto upodabljajo oratorijski obleki (v črni duhovniški obleki) z romarsko palico\, rožnim vencem in prižgano svečo oz. plamenečim srcem. \n  \nZavetnik\nFilip Neri je apostol Rima\, zavetnik humoristov; priporočajo se mu proti neplodnosti\, artritistu in potresu. \n  \n  \nMolimo\nO Bog\, prosimo te\, \nnaj Sveti Duh tudi nas tako razvname\,\nkakor je razžaril srce svetemu Filipu Nériju\,\nda bomo glasniki tvojega veselja. \nAmen. \n\nGradiva:\n \n\nSv. Filip Neri (v ang.) – 3:13 min: https://www.youtube.com/watch?v=emkztqLJsj8\n\n  \n \n\nSv. Filip Neri (v hr.) – 4:13 min: https://www.youtube.com/watch?v=4i3t3UMFoVM\n\n  \n \n\nOdlomki iz FILM Preferisco il Paradiso (v it.) – 1:34 min: https://www.youtube.com/watch?v=Mea7Zm5skcA\n\n  \n \n\nZgodba o sv. Filipu Neriju – ZA OTROKE (v ang.) – 24:30 min: https://www.youtube.com/watch?v=1WdJo_HzsN0\n\n  \nFoto: Zajem zaslona filma \nPripravila: Brigita R. Perše
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-filip-neri-zavetnik-humoristov/2031-05-26/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/05/05.-26.-Sv.-Filip-Neri1.jpg
END:VEVENT
END:VCALENDAR