BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//Zavod za pastoralno dejavnost Pridi.com - ECPv6.15.15//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-WR-CALNAME:Zavod za pastoralno dejavnost Pridi.com
X-ORIGINAL-URL:https://portal.pridi.com
X-WR-CALDESC:Dogodki za Zavod za pastoralno dejavnost Pridi.com
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:Europe/Ljubljana
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20250330T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20251026T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20260329T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20261025T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20270328T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20271031T010000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260623
DTEND;VALUE=DATE:20260624
DTSTAMP:20260604T013740
CREATED:20250526T060503Z
LAST-MODIFIED:20260330T083735Z
UID:10004978-1782172800-1782259199@portal.pridi.com
SUMMARY:Rojstvo Janeza Krstnika: Ob kresi se dan obesi
DESCRIPTION:Ob kresi se dan obesi! 24. junija\, ko gorijo kresovi\, praznujemo rojstvo Janeza Krstnika.  \nV srednjem veku je bil praznik razumljen kot »poletni božič«. \n\nIz življenja …\n Sv. Janez Krstnik je neposredni Gospodov predhodnik\, poslan\, da mu pripravi pot. Jezusov prihod pozdravlja že v telesu svoje matere. \nJezusa krsti in Ga prvi prepozna in razglasi kot Odrešenika z besedami: »Glejte\, Božje Jagnje\, ki odvzema greh sveta.« S tem je bilo njegovo poslanstvo končano\, kar prepozna tudi sam\, ko pravi: »On mora rasti\, jaz pa se manjšati.« \nPri Janezu nas lahko »bode« v srce ta njegova ponižnost. Tako naj bi vsak kristjan kazal na Kristusa\, na »Resnično luč«\, in ne na sebe. Ko nam gori srce\, toploto in svetlobo v našem srcu začutijo tudi drugi. Tako Kristus\, duhovno Sonce vedno bolj raste tudi v bližnjih\, poganstvo se krči. \nTo simboliko izraža tudi postavitev njegovega rojstva na 24. junij\, ko se po pregovoru »ob kresi se dan obesi« dnevi začno krajšati. Smrti oziroma obglavljena Janeza Krstnika pa se spominjamo 29. avgusta na praznik mučeništva Janeza Krstnika. \n  \nZavetnik\nJe zavetnik krojačev\, tesarjev\, arhitektov\, zidarjev\, kmetov\, glasbenikov\, plesalcev\, pevcev\, vinske trte\, domačih živali\, abstinentov …; je priprošnjik karmeličanov\, maltežanov\, proti glavobolu\, strahu\, toči\, otroškim boleznim . \n  \nUpodobitve\nUmetniki Janeza Krstnika najpogosteje prikazujejo v obleki iz kož\, pogosto sta ob njem jagnje in napis »Ecce Agnus Dei – Glejte\, Božje Jagnje«; upodabljajo tudi\, kako krščuje Jezusa ali pa je njegovo obglavljeno glavo na pladnju. \n  \n  \nNa Isenheimskem oltarju je slikar na levi strani pod Jezusovim križem upodobil Marijo\, Jezusovega najljubšega učenca Janeza in Marijo Magdaleno. Na desni strani pa pokonci stoječega Janeza Krstnika z iztegnjenim prstom proti Križanemu in z lat. napisom: »On mora rasti\, jaz pa se manjšati«. Namenoma gre za časovno netočnost\, saj je bil Janez Krstnik obglavljen še preden so Jezusa križali. Slikar želi s tem poudariti vlogo Janeza Krstnika v pripravljanju poti obljubljenemu Odrešeniku. \nMatthias Grünewald. Isenheimski oltar. 16. st. Križanje.\n  \n  \nGlasba\nEno najbolj priljubljenih pesmi o Janezu Krstniku\, je napisal Pavel Diakon v 8. st. \n  \nOb kakšni priložnosti? \nKo so ga prosili naj gre blagoslovit svečo in je postal hripav. Spomnil se je\, da je imel podoben problem Zaharija v templju\, zato se je s himno obrnil na sv. Janeza Krstnika … Himna na sv. Janeza Krstnika (Pavel Diakon\, 8. st.) \n  \n\nDa bi slabotne moči tega služabnika \nmogle opevati tvoja čudovita dela\, \nuniči\, o sv. Janez\, krivdo\, \nki omadežuje moje ustnice. … \n\n  \nTa himna je postala tako priljubljena\, da so celo toni glasbene lestvice – Do\, Re\, Mi\, Fa\, So\, La\, Si – poimenovani po njej. V 11. st. jih je benediktinski menih Gvido iz Arezza poimenoval po prvih zlogih verzov prve kitice te himne (spremenil je le prvega: Ut v Do). \n  \n\nUt queant laxis resonare fibris  \nmira gestorum famuli tuorum\,  \nsolve polluti labii reatum\,    \nsancte Ioannes. … \n\n  \n   \nCerkve v Sloveniji\nSv. Janezu Krstniku je v Sloveniji posvečenih 86 cerkva ter osem kapel. \n  \nŽUPNIJSKE cerkve posvečene sv. Janezu Krstniku:\n\n\n\n\nŽUPNIJA (škofija)\n\n\n1.\nAjdovščina (KP škofija)\n\n\n2.\nČadram – Oplotnica (MB nadškofija)\n\n\n3.\nČepovan (KP škofija)\n\n\n4.\nDragatuš (NM škofija)\n\n\n5.\nHotedršica (LJ nadškofija)\n\n\n6.\nIdrija pri Bači (KP škofija)\n\n\n7.\nKočevska Reka (NM škofija)\n\n\n8.\nKovor (LJ nadškofija)\n\n\n9.\nLjubljana – Trnovo (LJ nadškofija)\n\n\n10.\nLjutomer (MS škofija)\n\n\n11.\nMaribor – Sv. Janez Krstnik (MB nadškofija)\n\n\n12.\nMatenja vas (KP škofija)\n\n\n13.\nMirna (NM škofija)\n\n\n14.\nOjstrica (MB nadškofija)\n\n\n15.\nPodsreda (CE škofija)\n\n\n16.\nPredloka (KP škofija)\n\n\n17.\nPreska (LJ nadškofija)\n\n\n18.\nRazbor pod Lisco (CE škofija)\n\n\n19.\nSela pri Šumberku (NM škofija)\n\n\n20.\nŠentjanž (NM škofija)\n\n\n21.\nŠentjanž na Vinski gori (CE škofija)\n\n\n22.\nŠkofja Loka – Suha (LJ nadškofija)\n\n\n23.\nŠt. Janž na Dravskem polju – Starše (MB nadškofija)\n\n\n24.\nŠt. Janž pri Dravogradu (MB nadškofija)\n\n\n25.\nTrata – Gorenja vas (LJ nadškofija)\n\n\n26.\nZasip (LJ nadškofija)\n\n\n\n\n\n\n\nPODRUŽNIČNE cerkve:\n\n\n\n\nŽUPNIJA (škofija)\nNASELJE s cerkvijo\n\n\n1.\nAdlešiči (NM škofija)\nTribuče (++)\n\n\n2.\nAmbrus (NM škofija)\nPrimča vas\n\n\n3.\nBela Cerkev (NM škofija)\nMali Vinji vrh\n\n\n4.\nBesnica (LJ nadškofija)\nSpodnja Besnica\n\n\n5.\nBloke (LJ nadškofija)\nStudeno\n\n\n6.\nBorovnica (LJ nadškofija)\nSabočevo\n\n\n7.\nBovec (KP škofija)\nKal\n\n\n8.\nBraslovče (CE škofija)\nLetuš\n\n\n9.\nBraslovče (CE škofija)\nDobrovlje\n\n\n10.\nBrezovica (LJ nadškofija)\nLog (++)\n\n\n11.\nBrusnice (NM škofija)\nGabrje (++)\n\n\n12.\nCerklje na Gorenjskem (LJ nadškofija)\nZgornji Brnik\n\n\n13.\nCerknica (LJ nadškofija)\nCerknica (++)\n\n\n14.\nCerkno (KP škofija)\nPlanina\n\n\n15.\nČrnomelj (NM škofija)\nPetrova vas (++)\n\n\n16.\nDobrova (LJ nadškofija)\nGabrje\n\n\n17.\nGrosuplje (LJ nadškofija)\nGatina (++)\n\n\n18.\nHotič (LJ nadškofija)\nVernek\n\n\n19.\nJelšane (KP škofija)\nSušak\n\n\n20.\nKnežak (KP škofija)\nBač\n\n\n21.\nKomen (KP škofija)\nVolčji Grad (++)\n\n\n22.\nKošana (KP škofija)\nStara Sušica\n\n\n23.\nKrka (NM škofija)\nLeščevje (++)\n\n\n24.\nLeskovec pri Krškem (NM škofija)\nDrnovo\n\n\n25.\nLjubljana – Črnuče (LJ nadškofija)\nNadgorica\n\n\n26.\nMetlika (NM škofija)\nGornja Lokvica\n\n\n27.\nMošnje (LJ nadškofija)\nSpodnji Otok\n\n\n28.\nMuta (MB nadškofija)\nSpodnja Muta\n\n\n29.\nOrmož (MB nadškofija)\nHum\n\n\n30.\nPodgraje (KP škofija)\nZabiče\n\n\n31.\nPolšnik (LJ nadškofija)\nMamolj\n\n\n32.\nPovir (KP škofija)\nŠtorje\n\n\n33.\nPrem (KP škofija)\nSmrje\n\n\n34.\nPrimskovo na Dolenjskem (LJ nadškofija)\nDolnji Vrh\n\n\n35.\nPtujska gora (MB nadškofija)\nHaloze – Janški Vrh\n\n\n36.\nRečica ob Savinji (CE škofija)\nPolje\n\n\n37.\nRibnica na Pohorju (MB nadškofija)\nJanževski Vrh\n\n\n38.\nRodik (KP škofija)\nPodgrad\n\n\n39.\nSelnica ob Dravi (MB nadškofija)\nJanževa gora\n\n\n40.\nSenovo (CE škofija)\nSenovo (++)\n\n\n41.\nSevnica (CE škofija)\nSpodnje Brezovo\n\n\n42.\nSinji vrh (NM škofija)\nSinji vrh (++)\n\n\n43.\nSlivnica pri Celju (CE škofija)\nSlivnica pri Celju\n\n\n44.\nSmlednik (LJ nadškofija)\nZbilje\n\n\n45.\nSrednja vas v Bohinju (LJ nadškofija)\nRibčev laz\n\n\n46.\nSv. Lovrenc nad Štorami (CE škofija)\nProžin\n\n\n47.\nSv. Štefan pri Žusmu (CE škofija)\nOrehovec\n\n\n48.\nŠebrelje (KP škofija)\nŠebrelje\n\n\n49.\nŠenčur (LJ nadškofija)\nLuže\n\n\n50.\nŠentvid pri Stični (LJ nadškofija)\nBukovica\n\n\n51.\nŠmartno ob Paki (CE škofija)\nGorenje (++)\n\n\n52.\nŠt. Peter – Otočec (NM škofija)\nMačkovec\n\n\n53.\nTomišelj (LJ nadškofija)\nPodkraj\n\n\n54.\nTrebnje (NM škofija)\nBreza\n\n\n55.\nVelike Lašče (LJ nadškofija)\nDvorska vas (++)\n\n\n56.\nVreme (KP škofija)\nPodgrad\n\n\n57.\nVuzenica (MB nadškofija)\nŠentjanž nad Dravčami\n\n\n58.\nZagorje (LJ nadškofija)\nVine\n\n\n59.\nZavrč (MB nadškofija)\nGorenjski Vrh\n\n\n60.\nŽiri (LJ nadškofija)\nGoropeke\n\n\n\n\n\n\n\n\nKAPELE:\n\n\n\n1.\nBogojina\nIvanci\n\n\n2.\nČrenšovci\nTrnje (++)\n\n\n3.\nIzola\nIzola\n\n\n4.\nLjutomer\nSpodnje Krapje\n\n\n5.\nPiran\nPiran – krstilnica\n\n\n6.\nTišina\nSodišinci\n\n\n7.\nTržič\nKofce\n\n\n8.\nVidem – Krško\nSremič\n\n\n\n\nGradiva:\n \n\nSv. Janez Krstnik (v ang.) – 3:35 min: https://www.youtube.com/watch?v=w3A-kI4Y3iI\n\n  \n \n\nPraznik rojstva Janeza Krstnika (v hr.) – 2:45 min: https://www.youtube.com/watch?v=Ty0vIUANwb4\n\n  \n \n\nIz FILMA – Odlomki o Janezu Krstniku (v ang.) – 9:14 min: https://www.youtube.com/watch?v=kBn-kY7xpz4\n\n  \n \n\nIz FILMA – Odlomek o poimenovanju Janeza Krstnika (v nem.) – 3:37 min: https://www.youtube.com/watch?v=ntuthq3Zulc\n\n  \nFoto: Zaslon filma \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/rojstvo-janeza-krstnika-poletni-bozic-2/2026-06-23/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/06/06.-24.-Rojstvo-Janeza-Krstnika1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260625
DTEND;VALUE=DATE:20260626
DTSTAMP:20260604T013741
CREATED:20200623T193522Z
LAST-MODIFIED:20260330T083908Z
UID:10004983-1782345600-1782431999@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Prosper iz Akvitanije: Zavetnik pesnikov\, učenec sv. Avguština
DESCRIPTION:Sv. Prosper iz Akvitanije je zavetnik pesnikov.  \n  \nIz življenja …\nSv. Prosper iz Akvitanije se je rodil okoli leta 390 v Akvitaniji v Galiji. \nBil je poročen\, vendar je v dogovoru z ženo postal menih v Marseillu. Navdušen je bil nad teološkim naukom sv. Avguština. Velja za enega izmed njegovih najmlajših učencev. \nVeliko truda je vložil v obrambo Avguštinovega nauka o milosti in svobodni človekovi volji. S prijateljem sv. Hilarijem je šel v Rim k papežu Celestinu I.\, da bi ta s svojim ugledom branil Avguštinov nauk\, kar je tudi storil\, in sicer tako\, da je poslal poslanico škofom v Galijo o velikih Avguštinovih zaslugah za utrditev pravega nauka. \nZadnja leta je posvetil predvsem pisanju teoloških in bibličnih del\, kronik in duhovne poezije. Njegovi spisi izdajajo človeka visoke kulture in izobrazbe. \nUmrl je leta 463. \n  \nUpodobitve\nUmetniki ga najpogosteje upodabljajo s tonzuro in knjigo. V baziliki sv. Klementa v Rimu je upodobljen na eni izmed fresk. \n  \nZavetnik\nJe zavetnik pesnikov. \n  \nGradiva:\n \n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-prosper-iz-akvitanije-ucenec-sv-avgustina/2026-06-25/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/06/06.-25.-Sv.-Prosper-iz-A.1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260626
DTEND;VALUE=DATE:20260627
DTSTAMP:20260604T013741
CREATED:20200625T084230Z
LAST-MODIFIED:20260330T084020Z
UID:10004988-1782432000-1782518399@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Jožefmarija Escriva: Svetnik našega časa\, ustanovitelj Opus Dei
DESCRIPTION:Sv. Jožefmarija Escriva de Balaguer je svetnik našega časa. \n  \nIz življenja …\nSv. Jožefmarija Escriva se je rodil leta 1902 v Barbastru v Španiji. Kmalu po prvi svetovni vojni\, leta 1920 je vstopil v semenišče v Zaragozi. Poleg teološkega študija je zaključil tudi študij kanonskega prava. Za duhovnika je bil posvečen leta 1925. Pastoralno je deloval v škofiji Zaragoza\, leta 1927 je odšel v Madrid. \nProučeval je svetost tako med laiki kot med duhovniki in v ta namen leta 1929 ustanovil Opus Dei. Namen te družbe je bil pomagati ljudem različnih socialnih slojev\, da bi v sebi izoblikovali čim popolnejšo krščansko podobo (svetost) v izvrševanju svojega poklicnega dela. \nTakoj po drugi svetovni vojni se je preselil v Rim ter skrbel za širitev Opus Dei po vsem svetu. Papež Janez Pavel II. je Opus Dei leta 1982 imenoval za osebno prelaturo. \nUmrl je 26. junija 1975 v Rimu. \nPapež Janez Pavel II. ga je leta 1992 razglasil za blaženega\, leta 2002 pa za svetega\, to je le 27 let po njegovi smrti. \n  \nOpus Dei\nDuhovnost te družbe je strogo laična: od vseh članov duhovniki zavzemajo le dva odstotka. Najvodilnejši v njej so redni člani; ki živijo skupno in so neporočeni. Neporočeni so tudi pridruženi člani\, ki pa živijo v lastnih družinah. Izredni člani družbe živijo svoje krščanstvo v zakonskem poklicu. Vsi njeni člani se trudijo svoje življenje oblikovati po idealih evangelija. \n  \nNjegovo delo “Pot”\nSv. Jožefmarija Escriva je napisal številna dela\, a njegovo glavno delo je Pot\, prevedeno v 42 jezikov. Nekaj njegovih misli: \n\nNaj tvoje življenje ne bo neplodno. Pusti sledi za sabo. Razsvetljuj z lučjo svoje vere in ljubezni.\nNe reci: “Sem pač takšen … tak je moj značaj.” To je v resnici znak šibkosti tvojega značaja.\nNaj bodo tvoja dejanja in besede takšne\, da bodo vsi\, ko te bodo videli ali slišali\, rekli: “Ta prebira življenje Jezusa Kristusa”.\nVztrajaj v molitvi. Molitev je vedno plodna.\n\n  \nGradiva: \n \n\nKdo je bil Jožefmarija Escriva? (v špan. – z ang. podnapisi) – 7:42 min: https://www.youtube.com/watch?v=5CC0bL9i1rg\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-jozefmarija-escriva-ustanovitelj-opus-dei/2026-06-26/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/06/06.-26.-sv.-Jožefmarija-Escriva1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260627
DTEND;VALUE=DATE:20260628
DTSTAMP:20260604T013741
CREATED:20250526T060707Z
LAST-MODIFIED:20250526T060707Z
UID:10004231-1782518400-1782604799@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveta Ema Krška: Prva slovenska svetnica?
DESCRIPTION:27. junij: Kneginjo sv. Emo so vseskozi častili še posebej Slovenci\, ki so organizirali velika romanja na njen grob\, kljub temu\, da še ni bila uradno razglašena za svetnico. Za svetnico jo je razglasil šele papež Pij XI. leta 1938. \nV celjski škofiji\, katere drugotna zavetnica je\, sta ji posvečeni dve cerkvi. \n  \nIz življenja …\nPo starem izročilu naj bi se sv. Ema rodila leta 983 v ugledni plemiški družini na gradu Pilštajn na Kozjanskem\, kjer so imeli njeni starši obsežna posestva. \nOkoli leta 1010 se je poročila z grofom Viljemom. Skupaj sta posedovala velika posestva po Koroškem\, Kranjskem in Štajerskem. Podpirala sta cerkev in dobro ljudi. Prva leta zakona sta preživela v ljubezni in veselju. Rodila sta se jima sinova. \nA življenje jima ni prizanašalo s trpljenjem. Eden od sinov je umrl že v otroških letih\, drugi sin pa je padel v boju. Ema je izgubila tudi moža\, trdih zgodovinskih poročil\, kdaj\, kje in kako je umrl pa ni. \nEma je ostala sama. Na svojem ogromnem posestvu je dala postaviti številne cerkve in župnije. Njena odpoved svetu je dosegla vrh v zidavi mogočne cerkve in ženskega benediktinskega samostana v Krki (na Koroškem)\, v katerem je živela do svoje smrti leta 1045. \nIzročilo pravi\, da so se gradbeni delavci samostana v Krki pritožili\, da niso prejeli dovolj plačila. Ema je prednje postavila mošnjiček z denarjem in jim rekla\, naj si sami vzamejo iz njega toliko\, kolikor si želijo. A zgrabili so prav toliko\, kolikor jim je dala prej sama\, vse drugo jim je zdrsnilo s prstov. \nNekaj let po njeni smrti je bil ta samostan ukinjen\, na njenem mestu pa ustanovljena Krška škofija\, ki ima zdaj sedež v Celovcu\, še vedno pa se imenuje krška. Mogočna cerkev stoji še danes. \nSv. Emo so vseskozi častili še zlasti Slovenci\, ki so organizirali množična romanja na njen grob\, kljub temu\, da še ni bila uradno razglašena za svetnico. Za blaženo je bila razglašena leta 1287\, za svetnico pa šele leta 1938. \n\nUpodobitve\nSv. Emo umetniki upodabljajo kot imenitno gospo z ustanovno listino\, vrtnico ali modelom cerkve. \n  \nZavetnica\nSv. Ema je zavetnica Koroške\, Krške škofije; k njej se zatekajo pri očesnih boleznih\, porodnice za srečen porod in tisti\, ki si želijo otrok. \n  \nCerkve na Slovenskem\nV celjski škofiji\, katere drugotna zavetnica je\, sta ji posvečeni dve cerkvi\, in sicer župnijska cerkev v kraju Sv. Ema ter pokopališka podružnična cerkev v kraju Kozje. \n\nGradiva:\n \n\nEmina pesem (v nem.) – 4:10 min: https://www.youtube.com/watch?v=8VJ5ypWShXc\n\n  \n \n\nSv. Ema (v nem.) – 20:59 min: https://www.youtube.com/watch?v=WAgQGrufwRo\n\n  \n \n\nSv. Ema – pesem (v nem.) – 2:04 min: https://www.youtube.com/watch?v=vo6ERHBYOSA\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-ema-krska-prva-slovenska-svetnica-2/2026-06-27/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/06/06.-27.-Sv.-Ema-Krška1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260628
DTEND;VALUE=DATE:20260629
DTSTAMP:20260604T013741
CREATED:20200627T064429Z
LAST-MODIFIED:20260330T084747Z
UID:10004993-1782604800-1782691199@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Irenej Lyonski: Luč zahodne Cerkve\, Oče katoliške dogmatike
DESCRIPTION:Sv. škof Irenej Lyonski je oče katoliške dogmatike.\n \n  \nIz življenja …\nSv. Irenej Lyonski se je rodil okoli 135 v Smirni v Mali Aziji (današnji Turčiji). Njegov glavni učitelj je bil sv. Polikarp\, škof v Smirni\, ki je bil učenec samega apostola sv. Janeza Evangelista. \nIrenej je zapustil svojo domovino in se preselil v Lyon v Franciji\, kjer je bila že v drugem stoletju živa krščanska skupnost. Tu je bil prezbiter škofa sv. Potina. Ko pa je ta leta 177 umrl mučeniške smrti\, ga je Irenej nasledil na škofovskem sedežu. Z vso vnemo se je posvetil širjenju vere. V Cerkvi je deloval miroljubno\, zlasti v času velike razprave o praznovanju velike noči. \nPo vsej verjetnosti je tudi Irenej umrl mučeniške smrti\, in sicer med letoma 202 in 203 v Lyonu. \nZa seboj je pustil več teoloških del\, v katerih razlaga vero Cerkve. Njegovo najbolj znano delo je Zoper krivoverstva v petih knjigah ter spis Razlaga apostolskega oznanjevanja. Zato ga nekateri imenujejo »oče katoliške dogmatike«\, »luč zahodne Cerkve« in ga častijo kot cerkvenega očeta. \n  \nZavetnik\nJe zavetnik škofije Lyon. \n  \nUpodobitve\nUmetniki ga upodabljajo kot škofa z zvitkom oziroma knjigo in palmo mučeništva. \n  \nGradiva:\n\nIrenej Lyonski\, Zoper krivoverstva\, Predavanje br. Mirana Špeliča OFM (v slov.)\n\n  \n \n\nIrenej Lyonski (v ang.) – 40:11 min: https://www.youtube.com/watch?v=1dxxjY7rFlw\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-irenej-lyonski-luc-zahodne-cerkve/2026-06-28/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/06/06.-28.-sv.-irenej-Lyonski-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260629
DTEND;VALUE=DATE:20260630
DTSTAMP:20260604T013741
CREATED:20200628T180027Z
LAST-MODIFIED:20260330T084935Z
UID:10004998-1782691200-1782777599@portal.pridi.com
SUMMARY:Sv. Peter in Pavel: Slovesni praznik
DESCRIPTION:Na današnji slovesni praznik se spominjamo sv. Petra\, ki ga je Kristus določil za skalo\, na kateri bo zidal svojo Cerkev in sv. Pavla\, ki je ponesel njegovo ime med pogane.  \nKljub temu\, da sta si bila sv. Peter Peter in Pavel po izobrazbi\, značaju in osebnosti zelo različna\, ju skupaj proslavljamo. Hvalospev tega praznika ju takole označuje: \nPeter je prvi izpovedal vero v Kristusa\, tvojega Sina\, \nPavel nam je globine te vere osvetlil. \nPeter je združil v prvo Cerkev ostanek izvoljenega ljudstva\, \nPavel pa je kot učitelj narodov oznanil evangelij odrešenja vsemu svetu. \nNa različne načine sta zbirala eno Kristusovo družino\, Cerkev. \nZato ju krščanski svet skupaj proslavlja in ju v nebesih druži skupni venec slave. \n \nCerkve v Sloveniji\nObema\, sv. Petru in Pavlu je pri nas posvečenih 23 cerkva in 2 kapeli\, kot je razvidno iz spodnjega seznama.  \n  \nŽUPNIJSKE CERKVE posvečene sv. Petru in Pavlu:\n\n\n\n\nŽUPNIJA (škofija)\n\n\n1.\nHotiza (MS škofija)\n\n\n2.\nLokovec (KP škofija)\n\n\n3.\nOsilnica (NM škofija)\n\n\n4.\nPtuj – Sv. Peter in Pavel (MB nadškofija)\n\n\n5.\nTinje (MB nadškofija)\n\n\n6.\nTomaj (KP škofija)\n\n\n7.\nVitanje (CE škofija)\n\n\n8.\nVrhpolje (LJ nadškofija)\n\n\n9.\nZagorje ob Savi (LJ nadškofija)\n\n\n10.\nZavodnje (CE škofija)\n\n\n\nPODRUŽNIČNE CERKVE posvečene sv. Petru in Pavlu:\n\n\n\n\nŽUPNIJA (škofija)\nNASELJE s cerkvijo\n\n\n1.\nCerknica (LJ nadškofija)\nDolenje Jezero\n\n\n2.\nČrmošnjice (NM škofija)\nTopli vrh\n\n\n3.\nGradno (KP škofija)\nNozno\n\n\n4.\nGrosuplje (LJ nadškofija)\nSlivnica (++)\n\n\n5.\nLivek (KP škofija)\nPerati\n\n\n6.\nMurska Sobota (MS škofija)\nLukačevci\n\n\n7.\nPodmelec (KP škofija)\nLoje\n\n\n8.\nPregarje (KP škofija)\nBrezovo Brdo\n\n\n9.\nStara Cerkev (NM škofija)\nGornje Ložine\n\n\n10.\nStara Cerkev (NM škofija)\nPugled\n\n\n11.\nStruge (LJ nadškofija)\nTisovec\n\n\n12.\nSv. Križ – Podbočje (NM škofija)\nVeliko Mraševo\n\n\n13.\nŠmarje pri Kopru (KP škofija)\nGažon\n\n\n\n\nKAPELE:\n\n\n\n\n1.\nBeltinci (MS škofija)\nLipovci\n\n\n2.\nStopiče (NM škofija)\nBrezovica\n\n\n\n\nSv. Peter: Prvi papež\nSv. Peter je eden od dvanajsterih apostolov in prvi papež. \nBil je ribič z imenom Simon Jonov sin\, doma v ribiški vasi Betsajdi onstran Genezareškega jezera. Bil je poročen\, saj evangelisti omenjajo njegovo taščo. Nekega dne\, ko je z bratom Andrejem lovil ribe\, je k njima pristopil Jezus in ju povabil: »Hodita za menoj in naredil vaju bom za ribiča ljudi!« Jezus mu je dal vzdevek Skala (gr. Kefa\, lat. Petrus)\, kar se prevaja Peter (Jn 1\,42)\, s čimer je označil njegovo vodilno vlogo v Cerkvi. Peter je bil priča vsem posebnim dogodkom v Jezusovem življenju; nastopal je z nesporno avtoriteto kot predstavnik dvanajsterih apostolov. Ko je Peter Jezusa v Cezareji Filipovi priznal kot Mesija\, Sina živega Boga\, mu je Jezus obljubil: »Ti si Peter (Skala) in na to skalo bom sezidal svojo Cerkev … Dal ti bom ključe nebeškega kraljestva« (Mt 16\,16-19). Predvsem na tej osnovi in na Jezusovem povabilu\, naj pase njegove ovce in utrdi svoje brate (Jn 21\,15-17; Lk 22\,32)\, temelji pravica rimskih škofov\, da vodijo katoliško Cerkev kot papeži. \nPeter je bil sicer po značaju viharen; svojega učitelja je v času stiske kar trikrat zatajil in se nato kesal … \nV Rim je prišel leta 43\, potem ko je v Jeruzalemu skupaj z bratom Jakobom že vodil apostolsko Cerkev v Jeruzalemu in opravil več misijonskih potovanj. V Rimu je bil pod cesarjem Neronom okrog leta 64 križan z glavo navzdol. Nad njegovim grobom se dviga bazilika sv. Petra v Rimu. \nCerkev obhaja 22. februarja še praznik sedež apostola Petra. \n\nUpodobitve\nUmetniki ga običajno upodabljajo s ključi nebeškega kraljestva in knjigo v rokah; z narobe obrnjenim križem; redko s petelinom. \n\nZavetnik\nJe zavetnik Cerkve\, Rima\, papežev\, pekov\, mesarjev\, ribičev\, mizarjev\, urarjev\, čolnarjev\, zidarjev\, spovednikov\, spokornikov\, devic\, pomočnik proti kačinim ugrizom\, vročini … in vremenski zavetnik. \n\nCerkve v Sloveniji\nPri nas je samo sv. Petru posvečenih 24 župnijskih cerkva\, 38 podružničnih cerkva in 6 kapel\, kot je razvidno iz spodnjega podrobnejšega seznama. \nŽUPNIJSKE CERKVE posvečene sv. Petru:\n\n\n\n\nŽUPNIJA (škofija)\n\n\n1.\nBlagovica (LJ nadškofija)\n\n\n2.\nBočna (CE škofija)\n\n\n3.\nBuče (CE škofija)\n\n\n4.\nČrnomelj (NM škofija)\n\n\n5.\nGornja Radgona (MS škofija)\n\n\n6.\nKlanec (KP škofija)\n\n\n7.\nKomenda (LJ nadškofija)\n\n\n8.\nLjubljana – Sv. Peter (LJ nadškofija)\n\n\n9.\nNaklo (LJ nadškofija)\n\n\n10.\nPivka (KP škofija)\n\n\n11.\nPovir (KP škofija)\n\n\n12.\nPreddvor (LJ nadškofija)\n\n\n13.\nRadeče (LJ nadškofija)\n\n\n14.\nRadovljica (LJ nadškofija)\n\n\n15.\nSelca (LJ nadškofija)\n\n\n16.\nSv. Peter na Kristan vrhu (CE škofija)\n\n\n17.\nSv. Peter na Kronski gori (MB nadškofija)\n\n\n18.\nSv. Peter pod Svetimi gorami (CE škofija)\n\n\n19.\nSv. Peter pri Mariboru (MB škofija)\n\n\n20.\nŠempeter pri Gorici (KP škofija)\n\n\n21.\nŠempeter v Savinjski dolini (CE škofija)\n\n\n22.\nŠt. Peter – Otočec (NM škofija)\n\n\n23.\nTemnica (KP škofija)\n\n\n24.\nŽiče (MB nadškofija)\n\n\n\nPODRUŽNIČNE CERKVE posvečene sv. Petru:\n\n\n\n\nŽUPNIJA (škofija)\nNASELJE s cerkvijo\n\n\n1.\nAmbrus (NM škofija)\nKamni vrh\n\n\n2.\nBegunje na Gorenjskem (LJ škofija)\nGora nad Poljčami\n\n\n3.\nBloke (LJ nadškofija)\nStudenec\n\n\n4.\nBrestanica (CE škofija)\nBrestanica  (++)\n\n\n5.\nBrezovica (KP škofija)\nOdolina\n\n\n6.\nČatež ob Savi (NM škofija)\nStankovo\n\n\n7.\nDobrnič (NM škofija)\nKorita\n\n\n8.\nDolenja vas (LJ nadškofija)\nPrigorica (++)\n\n\n9.\nDragatuš (NM škofija)\nZapudje (++)\n\n\n10.\nHrenovice (KP škofija)\nGoriče\n\n\n11.\nKamnik (LJ nadškofija)\nKamniške planine\n\n\n12.\nKočevje (NM škofija)\nSrednja Bukova gora – porušena\n\n\n13.\nKošana (KP škofija)\nVolče\n\n\n14.\nKrkavče (KP škofija)\nSv. Peter\n\n\n15.\nKrkavče (KP škofija)\nSv. Duh\n\n\n16.\nMetlika (NM škofija)\nDrašiči\n\n\n17.\nMirna (NM škofija)\nŽunovec\n\n\n18.\nMuta (MB nadškofija)\nRibičje\n\n\n19.\nOsek (KP škofija)\nVitovlje\n\n\n20.\nPolhov Gradec (LJ nadškofija)\nDvor\n\n\n21.\nPrimskovo na Dolenjskem (NM škofija)\nPrimskovo na Dolenjskem\n\n\n22.\nPrimskovo na Dolenjskem (NM škofija)\nJežni Vrh\n\n\n23.\nRaka (NM škofija)\nKoritnica\n\n\n24.\nRočinj (KP škofija)\nSv. Peter\n\n\n25.\nSora (LJ nadškofija)\nLadja\n\n\n26.\nStari trg pri Ložu (LJ nadškofija)\nLož\n\n\n27.\nSv. Jakob ob Savi (LJ nadškofija)\nPšata (++)\n\n\n28.\nSv. Rupert nad Laškim (CE škofija)\nOlešče\n\n\n29.\nSveta gora (LJ nadškofija)\nGolče\n\n\n30.\nšentrupert (NM škofija)\nžunovec\n\n\n31.\nŠentvid pri Stični (LJ nadškofija)\nDob\n\n\n32.\nŠkofja Loka (LJ nadškofija)\nBodovlje\n\n\n33.\nŠmartno pri Litiji (LJ nadškofija)\nVintarjevec\n\n\n34.\nTolmin (KP škofija)\nZatolmin\n\n\n35.\nTrebelno (NM škofija)\nGorenji Mokronog\n\n\n36.\nTrebnje (NM škofija)\nJezero\n\n\n37.\nVipavski križ (KP škofija)\nDobravlje\n\n\n38.\nŽelimlje (LJ nadškofija)\nVrh\n\n\n\n\nKAPELE:\n\n\n\n\n1.\nGrgar (KP škofija)\nGrgar (++)\n\n\n2.\nIlirska Bistrica  (KP škofija)\nIlirska Bistrica  (++)\n\n\n3.\nKranj – Šmartin (LJ nadškofija)\nŠempetrska graščina\n\n\n4.\nPečarovci (MS škofija)\nŠalamenci\n\n\n5.\nPiran (KP škofija)\nPiran\n\n\n6.\nStara Cerkev (NM škofija)\nMlaka\n\n\n\n\nSv. Pavel: Pisec hvalnice ljubezni\nJe teolog in mučenec\, ki je napisal trinajst novozaveznih pisem. \nRodil se je v Tarzu v Mali Aziji (današnji Turčiji) z imenom Savel. Preganjal\, mučil in pobijal je kristjane in bil prisoten pri umoru prvega krščanskega mučenca sv. Štefana. \nDogodek v Damasku pa je radikalno spremenil njegovo življenjsko pot. Po tem videnju Vstalega Gospoda je iz preganjalca Kristusa postal apostol. Iz Savla je postal Pavel. Vstali Gospod ga je vprašal za razlog njegovega početja: »Savel\, Savel! Zakaj me preganjaš?« (Apd 9\,4). Pavel je padel na tla. Ko se je postali na noge\, ni videl ničesar\, postal je slep. Pavel je po spreobrnjenju in daljši notranji in zunanji pripravi na svoje poslanstvo evangelij neustrašno ponesel poganskim ljudstvom. Zavedal se je\, da ga je Kristus poklical za apostola. Odtlej ga pri širjenju Božjega kraljestva ni moglo nič ustaviti. \nNapisal je več pisem\, ki so postala del Svetega pisma Nove zaveze. Najbolj znana je prav gotovo hvalnica ljubezni (1 Kor 13). \nŽivljenje je končal v Rimu v času Neronovega preganjanja kristjanov\, okoli leta 67. Obsodili so ga na smrt z obglavljenjem\, in zaradi česar je običajno upodobljen z mečem v roki. \nCerkev obhaja 25. januarja še praznik spreobrnitve apostola Pavla. \n\nUpodobitve\nUmetniki ga najpogosteje upodabljajo s knjigo in mečem v rokah. \n\nZavetnik\nZa zavetnik katoliškega tiska\, delavcev\, teologov\, pastirjev\, izdelovalcev šotorov\, tkalcev\, misijonarjev\, škofov\, izdelovalcev šotorov\, Malte\, mesta Rima in številnih mest po svetu. K njemu se zatekajo za dež in rodovitnost polj. \n\nGradiva:\n \n\nPraznik sv. Petra in Pavla (v hr.) – 4:22 min: https://www.youtube.com/watch?v=9DNOjzGA5_M\n\n  \n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-peter-in-pavel-slovesni-praznik/2026-06-29/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/06/06.-29.-Sv.-Peter-in-Pavel1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260630
DTEND;VALUE=DATE:20260701
DTSTAMP:20260604T013741
CREATED:20200629T073157Z
LAST-MODIFIED:20260330T085040Z
UID:10005003-1782777600-1782863999@portal.pridi.com
SUMMARY:Prvi sv. mučenci rimske Cerkve: Učenci apostolov
DESCRIPTION:Prvi sv. mučenci rimske Cerkve so bili umorjeni leta 64. Vsi so bili učenci apostolov. Zakaj so bili mučeni? \nCesar Neron je dal zažgati nekaj četrti Rima\, da bi mu bilo v navdih pri ustvarjanju poezije. Ker pa je s tem razjezil Rimljane\, se je cesar ustrašil in krivdo za požar zvalil na kristjane. Nedolžno umorjenih je bilo mnogo kristjanov rimske Cerkve\, o čemer poročata konec 1. stoletja rimski pisec Tacit v svojih Analih (v tej knjigi obravnava različne dogodke iz rimske zgodovine) in papež sv. Klemen Rimski v svojem Klemenovem pismu Korinčanom. \nPoročata\, da so bili umorjeni na različne načine: razpeli so jih na križ\, obešeni\, vrženi v arene pred divje zveri\, v ogenj … \nČeščenje prvih mučencev rimske Cerkve se je razvilo vzporedno s češčenjem sv. Petra in Pavla. \n  \nGradiva:\n \nPrvi mučenci rimske Cerkve (v hr.) – 2:16 min: https://www.youtube.com/watch?v=MsPY676C_bQ \n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/prvi-mucenci-rimske-cerkve-ucenci-apostolov/2026-06-30/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/06/06.-30.-Prvi-mučenci-rimske-Cerkve-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260701
DTEND;VALUE=DATE:20260702
DTSTAMP:20260604T013741
CREATED:20200629T085215Z
LAST-MODIFIED:20260330T085608Z
UID:10005008-1782864000-1782950399@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveta Estera: Rešiteljica Judov
DESCRIPTION:Svetopisemska žena sv. Estera je zgled\, kako se lahko tudi politična vprašanja rešujejo z molitvijo. \n  \nIz življenja …\nEsterina knjiga opisuje razmere Judov v perzijski državi v 5. stoletju pred Kristusom\, torej v času kralja Ahasvera (Kserksa I.\, ki je vladal od 486 do 465 pred Kr.). Perzijski kralj se je poročil z lepo Estero\, ki jo je v judovski veri in tradiciji vzgojil Mordohaj. Ker je grozila je nevarnost uničenja Judov v Perziji\, Mordohaj prosi kraljico Estero\, naj gre h kralju\, da se to ne zgodi. \nEstera je molila in prosila\, da bi Gospod blagoslovil njeno posredovanje pri kralju. Bila je uslišana in Judje so se rešili. \nV spomin na to rešite Judje vsako leto obhajajo praznik purim\, ki ga praznujejo v mesecu adarju\, to je februarju-marcu. \n  \nGradiva:\n \n\nSv. Estera (v hr.) – 2:26 min: https://www.youtube.com/watch?v=LyNxcsdmJJw\n\n  \n \n\nBiblična zgodba o Esteri – napovednik (v ang.) – 1 min: https://www.youtube.com/watch?v=TV67YyWvfMc\n\n  \n \n\nKraljica Estera (v ang.) – 36:19 min: https://www.youtube.com/watch?v=ATuRZ2925a4\n\n  \n \n\nBiblična zgodba o Esteri – ZA OTROKE (v ang.) – 20:00 min: https://www.youtube.com/watch?v=SaS_ePAjCvk\n\n  \n \n\nZgodba o Esteri – RISANKA (v ang.) – 19:02 min: https://www.youtube.com/watch?v=Ssj3MR2XaV4\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-estera-resila-jude/2026-07-01/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/06/07.-01.-Sv.-Estera1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260703
DTEND;VALUE=DATE:20260704
DTSTAMP:20260604T013741
CREATED:20200702T121841Z
LAST-MODIFIED:20260330T085756Z
UID:10005014-1783036800-1783123199@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Tomaž: Ali je res neverni?
DESCRIPTION:V splošni pogovorni rabi pravimo človeku\, ki je pretirano skeptičen: »neverni Tomaž«. Zakaj Tomaž? \n  \nIz življenja …\nSveti Tomaž je bil eden izmed apostolov\, ki drugim apostolom ni verjel\, ko so mu pripovedovali o srečanju z Vstalim Gospodom. Rekel je\, da bo verjel v Jezusovo vstajenje\, samo če se bo lahko dotaknil njegovih ran. Osem dni kasneje\, ko se je Jezus zopet prikazal učencem\, je Tomaža povabil\, naj se s prstom dotakne njegovih ran. Tomaž se je tedaj odzval z najlepšo veroizpovedjo Nove zaveze: »Moj Gospod in moj Bog« (Jn 20\,28). \nTedaj je Tomaž začel verjeti v Jezusovo vstajenje\, Jezus pa ga je blago pokaral\, ker je šele po dokazu začel verovati in blagroval tiste\, ki niso videli\, pa so verovali. \nJe imel Tomaž manjšo vero od ostalih apostolov? Ali niso vsi apostoli na velikonočno jutro zavrnili sporočila Marije Magdalene o vstajenju? (Mr 16\,11) V uri prvega srečanja z apostoli\, med katerimi pa ni bilo Tomaža\, jim je Jezus dal otipljiv dokaz\, ki ga je kasneje zahteval tudi on. V tej luči na »dvomečega« Tomaža ne moremo gledati kot v veri slabotnejšega\, temveč kot zglednega apostola. Imel je pogum\, da je svojo negotovost izrazil pred vsemi. \nKmalu po Jezusovem vnebohodu se je Tomaž odpravil proti Vzhodu. Viri iz prvih stoletjih pravijo\, da je prišel celo do Indije\, kjer je pretrpel mučeniško smrt s sulico ali z mečem. \nLegenda pravi\, da naj bi se srečal celo s sv. Tremi kralji\, jih krstil in postavil za škofe. \n  \nUpodobitve\nUmetniki ga najpogosteje upodabljajo\, kako se dotika Jezusovih poveličanih ran\, s knjigo\, sulico ali mečem\, kelihom oz. kamni. \n  \nZavetnik\nJe zavetnik arhitektov\, gradbenikov\, mizarjev in teologov; priprošnjik proti  bolečninam v hrbtu in za dobro poroko. Med drugim je tudi zavetnik Vatikana. \n  \nCerkve v Sloveniji\nPri nas je svetemu Tomažu posvečenih 35 cerkva (6 župnijskih\, 29 podružničnih) in ena kapela. \n  \nŽUPNIJSKE CERKVE posvečene sv. Tomažu:\n\n\n\nŠt.\nŽUPNIJA (Škofija)\n\n\n1.\nKrašnja (LJ nadškofija)\n\n\n2.\nLjubljana – Zadobrova (LJ nadškofija)\n\n\n3.\nNovaki (KP škofija)\n\n\n4.\nPliskovica (KP škofija)\n\n\n5.\nStomaž (KP škofija)\n\n\n6.\nSv. Tomaž pri Ormožu (MB nadškofija)\n\n\n\nPODRUŽNIČNE cerkve posvečene sv. Tomažu:\n\n\n\nŠt.\nŽUPNIJA (Škofija)\nNASELJE s cerkvijo\n\n\n1.\nBegunje pri Cerknici (LJ nadškofija)\nTopol\n\n\n2.\nDraga (KP škofija)\nVrhpolje\n\n\n3.\nDragatuš (NM škofija)\nTanča gora (++)\n\n\n4.\nHinje (NM škofija)\nVrh pri Hinjah\n\n\n5.\nIvančna Gorica (LJ nadškofija)\nSpodnja Draga\n\n\n6.\nKal nad Kanalom (KP škofija)\nKoprivišče\n\n\n7.\nKobarid (KP škofija)\nIdrsko\n\n\n8.\nKranj – Šmartin (LJ nadškofija)\nZgornje Bitnje (++)\n\n\n9.\nLedine (KP škofija)\nVrsnik\n\n\n10.\nLjubljana – Zadobrova (LJ nadškofija)\nZadobrova\n\n\n11.\nOvsiše (LJ nadškofija)\nČešnjica\n\n\n12.\nPirniče (LJ nadškofija)\nZgornje Pirniče\n\n\n13.\nPredoslje (LJ nadškofija)\nBritof\n\n\n14.\nPreserje (LJ nadškofija)\nPlaninica\n\n\n15.\nRateče – Planica (LJ nadškofija)\nRateče (++)\n\n\n16.\nSelca (LJ nadškofija)\nPraprotno\n\n\n17.\nStari trg pri Ložu (LJ nadškofija)\nVrh\n\n\n18.\nŠentjernej (NM škofija)\nGornja Stara vas\n\n\n19.\nŠkocjan pri Novem mestu (NM škofija)\nVelike Poljane (++)\n\n\n20.\nŠkofja Loka (LJ nadškofija)\nBrode\n\n\n21.\nŠmarje pri Jelšah (CE škofija)\nBrecljevo\n\n\n22.\nŠmartno pri Slovenjem Gradcu (MB nadškofija)\nTomaška vas\n\n\n23.\nŠmartno v Tuhinju (LJ nadškofija)\nLoke\n\n\n24.\nVavta vas (NM škofija)\nGorenja Straža\n\n\n25.\nVelike Poljane (LJ nadškofija)\nVelike Poljane (++)\n\n\n26.\nVojnik (CE škofija)\nSv. Tomaž\n\n\n27.\nVrabče (KP škofija)\nStomaž\n\n\n28.\nVreme (KP škofija)\nFamlje\n\n\n29.\nŽiri (LJ nadškofija)\nVrsnik\n\n\n\nKAPELA: \n\n\n\n\n1.\nKoper – stolna župnija Marijinega Vnebovzetja\nKoper\n\n\n\n  \n  \n\nMed drugimi apostoli\, Tomaž\, si znan posebno ti …\nMed drugimi apostoli\, \nTomaž\, si znan posebno ti\, \nzato naj danes te slavi \nta pesem z vso ljubeznijo. \n  \nLjubezen je nagnila te\, \nda nisi bratom le verjel\, \nko videli so Jezusa: \nzahteval si od njih dokaz. \n  \nKo pa dotaknil si se ran\, \npoln vere zgrudiš se na tla\, \npobožno počastiš Boga: \ntako je vera zmagala. \n  \nZa nas\, ki nismo videli\, \nje tvoja vera vir moči\, \npomaga nam\, da Kristusa \nše z večjim ognjem ljubimo. \n  \nSlavimo Kristusa\, Boga\, \nki naj nakloni tudi nam\, \nda živa vera nas navda \nin nas privede v sveti raj. Amen. \n(Vir: BM 1297)\n\n  \nGradiva:\n \n\nFILMSKI ODLOMKI s Tomažem v Bibliji (v ang.) – 2:29 min: https://www.youtube.com/watch?v=F8o4TrIA76U\n\n  \n \n\nSv. Tomaž (v hr.) – 3:44 min: https://laudato.tv/emisije/katolicki-kalendar/katolicki-kalendar-3-7-2018-sveti-toma-apostol/\n\n  \n \n\nSv. Tomaž (v ang.) – 3:20 min: https://www.youtube.com/watch?v=r4PFnbeV5Hc\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-tomaz-neverni-tomaz/2026-07-03/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/07/07.-03.-Sv.-Tomaž1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260704
DTEND;VALUE=DATE:20260705
DTSTAMP:20260604T013741
CREATED:20200630T085438Z
LAST-MODIFIED:20260330T085858Z
UID:10005019-1783123200-1783209599@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveta Elizabeta Portugalska: Mati ubogih
DESCRIPTION:Sv. Elizabeta nas uči\, da moramo tam\, kjer je prepad med ljudmi\, graditi mostove\, biti mirovniki. Uči nas tudi\, da moramo pomagati ubogim ljudem. \n  \nIz življenja …\nSv. Elizabeta je hči aragonskega kralja. Pri dvanajstih letih so jo iz političnih koristi poročili s portugalskim kraljem Dionizijem. Ob svojem nezvestem možu je veliko pretrpela\, a je zanj veliko molila\, tako da se je na koncu popolnoma spreobrnil in skesano umrl. Miroljubno je delovala v konfliktih med kraljem Dionizijem in sinom Alfonzom. \nKot vdova se je z večjo vnemo lotila dobrih del v korist revnih in bolnih. Postala je Frančiškova tretjerednica in se tik pred smrtjo pridružila sestram klarisam. Umrla je leta 1336. \nNjeno telo je v Coimbri\, kamor še danes prihajajo številni romarji. \n  \nGradiva:\n \n\nSv. Elizabeta Portugalska (v hr.) – 2:37 min: https://www.youtube.com/watch?v=FTxegN_FhcI\n\n  \n \n\nSv. Elizabeta Portugalska (v ang.) – 2:00 min: https://www.youtube.com/watch?v=NpOfLo_Q_iE\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-elizabeta-portugalska-mati-ubogih/2026-07-04/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/06/07.-04.-Sv.-Elizabeta-Portugalska1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260705
DTEND;VALUE=DATE:20260706
DTSTAMP:20260604T013741
CREATED:20200703T124720Z
LAST-MODIFIED:20260330T085957Z
UID:10005024-1783209600-1783295999@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveta Ciril in Metod: Slovanska apostola\, sozavetnika Evrope
DESCRIPTION:Brata sv. Ciril in Metod sta sozavetnika Evrope. Pravimo jima “Slovanska apostola”. \n  \nIz življenja …\nSv. Ciril in Metod sta bila rodna brata\, po rodu Grka\, doma iz Soluna. Zaradi druženja s Slovani\, ki jih ni bilo malo v bližini njunega rojstnega kraja\, sta dobro obvladala tudi slovanski jezik. \nOba je med Slovane v Panoniji poslal bizantinski cesar Mihael\, in sicer na povabilo moravskega kneza Rastislava\, naj se mu pošlje misijonarjev\, veščih slovanskega jezika za evangelizacijo Slovanov. Brata sta prevedla v slovanski jezik najpotrebnejše bogoslužne knjige ter tako postavila temelje slovanski krščanski kulturi. Upravičeno ve­ljata za začetnika književnosti številnih slovanskih narodov. Veselo sta prišla na Moravsko kot navadna misijonarja. Kljub nasprotovanjem nekaterih\, je evangelizacija hitro napredovala. Misijonsko delo je vodil mlajši brat Ciril\, rojen leta 826\, s krstnim imenom Konstanstin. Starejši Metod\, rojen leta 812\, pa je bil njegov sodelavec. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nCiril je umrl v Rimu leta 869\, Metod pa med Slovani leta 885. Slovani smo bili evangelizirani zahvaljujoč tema dvema svetima bratoma\, zato jima pravimo tudi “slovanska apostola”. \nSv. Ciril in Metod sta glavna zavetnika ljubljanske nadškofije in druga zavetnika mariborske škofije. Metod je glavni zavetnik murskosoboške škofije. \n  \nGradiva:\n \n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-ciril-in-metod-sozavetnika-evrope/2026-07-05/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/07/sv.-Ciril-in-Metod-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260706
DTEND;VALUE=DATE:20260707
DTSTAMP:20260604T013741
CREATED:20200704T180201Z
LAST-MODIFIED:20260330T090059Z
UID:10005029-1783296000-1783382399@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveta Marija Goretti: Umrla dvanajstletna\, njen morilec se spreobrne
DESCRIPTION:Marija Goretti  sodi med najmlajše svetnike. Umrla je stara komaj dvanajst let\, ko je branila svoje devištvo. \n  \nIz življenja …\nMarija se je rodila leta 1890 v Corinaldu blizu obale Jadranskega morja. S trebuhom za kruhom se je družina Goretti preselila v okolico mesta Nettuno\, kjer je oče čez eno leto umrl za malarijo. Mati vdova je skrbela za šest otrok\, od katerih je bila Marija najstarejša. Bila je globoko verna\, pogosto z rožnim vencem v rokah. Ko je mama garala na polju\, je Marija prevzela gospodinjska dela. Sosedje so govorili\, da je »angelski otrok« in jo drugim postavljali za zgled. \nPogosto jo je nadlegoval šestnajstletni Aleksander Serenelli\, sin pijanega zakupnika\, pri katerem so stanovali\, a Marija je pred mamo molčala\, ker je ni želela obremenjevati s tem. Usodnega 5. julija 1902 jo je hotel posiliti. Ker se mu je upirala\, jo je z nožem štirinajstkrat zabodel\, nato pa pustil v mlaki krvi ter pobegnil. Naslednjega dne je v bolnišnici umrla. Še nezavestna je ponavljala: »Nikar\, Aleksander! To je greh. Prišel boš v pekel.« \nPapež Pij XII. jo je leta 1950 razglasil za svetnico. Pri tej razglasitvi je bil prisoten tudi njen morilec Aleksander\, ki sprva svojega dejanja ni obžaloval. (Obsojen je bil na trideset let prisilnega dela.) Šele čez nekaj let\, ko mu je Marija Goretti v prikazanju dala cvetje\, se je spreobrnil in po predčasnem izpustu vstopil h kapucinom. Marijo je imenoval »moj angel varuh«. \n  \nUpodobitve\nSv. Marijo Goretti umetniki najpogosteje upodabljajo kot lepo deklico s cvetjem v rokah. \n  \nCerkve v Sloveniji\n\nPri nas je sv. Mariji Goretti posvečena župnijska cerkev v župniji Tržič – Bistrica. \n  \nGradiva:\n \n\nSv. Marija Goretti (v hr.) – 3:09 min: https://www.youtube.com/watch?v=1lTBBH495ts\n\n  \n \n\nSv. Marija Goretti (v ang.) – 3:58 min: https://www.youtube.com/watch?v=Zh6NS7FTrfA\n\n  \n \n\nMarija Goretti (v špan.) – 6:06 min: https://www.youtube.com/watch?v=Z1zIvGi91Og\n\n  \n\nFILM Nebeška lilija\, o sv. Mariji Goretti (v slov.) – https://hi-in.facebook.com/z.marijegoretti.2/videos/premiera-filma-nebe%C5%A1ka-lilija-o-sv-mariji/2805041899733870/\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-marija-goretti-njen-morilec-se-je-spreobrnil/2026-07-06/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/07/07.-06.-Sv.-Marija-Goretti1a.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260707
DTEND;VALUE=DATE:20260708
DTSTAMP:20260604T013741
CREATED:20200706T081715Z
LAST-MODIFIED:20260330T090208Z
UID:10005034-1783382400-1783468799@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Vilibald: Prvi angleški romar v Palestino?
DESCRIPTION:Ob prebivanju življenjepisa svetnikov odkrijemo primere\, ko je iz ene družine izšlo več svetnikov. \nIn danes obhajamo god enega takega svetnika. Gre za sv. Vilibalda\, ki se je rodil okoli leta 700 v Angliji v verni družini\, v kateri so svetništvo dosegli oče sv. Rihard\, brat sv. Vunibald in sestra sv. Valburga\, in sicer zaradi apostolskega dela na evropski celini v 8. stoletju. V sorodu so bil s sv. Bonifacijem (t. i. »apostolom Nemčije«). \n  \nIz življenja …\nStarša sta Vilibalda\, svojega prvorojenca\, že kot triletnega dečka zaobljubila Bogu. Tedaj je namreč hudo zbolel. Petletnega sta ga poslala v samostan Waltham\, v katerem je prejel dobro izobrazbo. \nPri dvajsetih letih je skupaj z bratom in očetom poromal v Rim. Oče je med potjo umrl\, Vilibald pa je po dveh letih in pol poromal v Jezusovo domovino\, kjer je ostal tri leta. Velja za prvega znanega angleškega romarja v Palestino. Njegov potopis je zelo dragocen. \nNato se je vrnil v Italijo\, kjer ga je sprejel papež Gregorij III.\, ki mu je izrazil željo sorodnika sv. Bonifacija\, da bi prišel misijonarit v Nemčijo. \nLeta 740 ga je sv. Bonifacij v Eichstättu posvetil v škofa. Škof je bil skoraj pol stoletja in umrl v visoki starosti\, leta 787. Njegove relikvije so v Eichstättu. \n  \nUpodabljanje\nUmetniki ga upodabljajo kot škofa\, z benediktinskim pravilom\, dvema puščicama. \n  \nGradiva:\n \n\nKdo je bil pravzaprav sv. Vilibald? (v nem) – 4:09 min: https://www.youtube.com/watch?v=dELKX8cL5oU\n\n  \n \n\nVilibald iz Eichstätta (v nem.) – 2:42 min: https://www.youtube.com/watch?v=-x9qIVIiG_E\n\n  \n \n\nPo stopinjah sv. Vilibalda – romanje v južno Anglijo (v nem.) – 4:45 min: https://www.youtube.com/watch?v=pBYHtDAfhEY\n\n  \nFoto: Zajem zaslona \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-vilibald-prvi-angleski-romar-v-palestino/2026-07-07/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/07/07.-07.-Sv.-Vilibald-in-sedanji-škof-Eichstatt1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260708
DTEND;VALUE=DATE:20260709
DTSTAMP:20260604T013741
CREATED:20200706T094412Z
LAST-MODIFIED:20260330T090310Z
UID:10005039-1783468800-1783555199@portal.pridi.com
SUMMARY:Sv. Akvila in Priscila: Sodelavca apostola Pavla\, prva sveta zakonca?
DESCRIPTION:Sv. Akvila in Priscila sta bila sodelavca sv. Pavla\, apostola narodov. Ta je v svojih pismih pustil trajen spomin nanju. \n. \nIz življenja …\nSv. Akvila in Priscila sta bila zakonca.  Bila sta Juda\, ki sta postala zelo goreča kristjana. Zaradi tega sta bila zelo ljuba sv. Pavlu. Sveto pismo Nove zaveze jih omenja na več mestih\, zlasti Apostolska dela (18\,2-3) in Pavel v Pismu Rimljanom (16\,3-4). \nEkseget Teofilo Garcia de Orbiso meni\, da sta bila kristjana že pred prvim srečanjem s sv. Pavlom v Korintu. Pavel je pri njiju prebil eno leto in pol. Skupaj s sv. Pavlom sta odpotovala v Efez\, kjer sta tudi ostala. Tu sta se poleg svoje obrti in trgovine goreče posvečala tudi apostolatu. Pavel se ju v pismih pogosto spominja s hvaležnostjo. \n  \nGradiva:\n \n\nSv. Priscila in Akvila (v ang.) – 1:54 min: https://www.youtube.com/watch?v=2SVmAHEY3bg\n\n  \n \n\nSv. Akvila in Priscila (v ang.) – 2:00 min: https://www.youtube.com/watch?v=9-6b3JvKibc\n\n  \n \n\nSv. Akvila in Priscila (v ang.) – 1:29 min: https://www.youtube.com/watch?v=YxfzYYQ51gc\n\n  \n \n\nIZ FILMA – Priscila in Akvila razpravljata o begu (v ang.) – 1:27 min: https://www.youtube.com/watch?v=niL27_E7lmY\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-akvila-in-priscila-prva-sveta-zakonca/2026-07-08/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/07/07.-08.-Sv.-Piscila-in-Akvila.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260709
DTEND;VALUE=DATE:20260710
DTSTAMP:20260604T013741
CREATED:20200707T060139Z
LAST-MODIFIED:20260330T090442Z
UID:10005044-1783555200-1783641599@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveta Veronika Giuliani: Skrivnostna trpinka za spravo
DESCRIPTION:Klarisa – kapucinka sv. Veronka Giuliani je znana po svojem obsežnem Dnevniku\, ki obsega 10 debelih zvezkov skupaj 22.000 rokopisnih strani. V njih opisuje svoje potovanje k Bogu … \n  \n  \n\nIz življenja …\n  \nSv. Veronika Giuliani se je rodila leta 1660 v Italiji kot najmlajša od sedmih otrok premožnih staršev. Starši so ji pri krstu dali ime Uršula. \nKo je pri sedemnajstih letih vstopila k reformiranim klarisam (kapucinkam)\, je dobila ime Veronika. Živela je v samostanu v Citta di Castello pri Perugii. Trideset let je bila voditeljica novink\, zadnjih enajst pa opatinja. \nObdarjena je bila z mističnimi doživetji: razodetji\, vizijami\, zamaknjenji. Leta 1716 so se ji pojavile svete rane. Veliko je trpela\, vendar je trpljenje potrpežljivo prenašala. \nPo spovednikovem naročilu je svoje duhovne in mistične izkušnje zapisovala v dnevnik\, ki obsega deset debelih zvezkov. Papež Pij IX. je\, potem ko je prebral ta dnevnik\, rekel: »To ni svetnica\, to je velika svetnica.« \n  \nUpodobitve\nUmetniki sv. Veroniko najpogosteje upodabljajo kot redovnico (kapucinko)\, s stigmami\, trnovo krono in križem. \n  \nGradiva:\n \n\nSv. Veronika Giuliani (v ang.) – 1:57 min: https://www.youtube.com/watch?v=W0NuQjBNhGs\n\n  \n \n\nSv. Veronika Giuliani – NAPOVEDNIK (v it.) – 12:14 min: https://www.youtube.com/watch?v=cv70EPngAlU\n\n  \n \n\nSv. Veronika Giuliani\, nevesta Križa (v it.) – 1:34 min: https://www.youtube.com/watch?v=Nv8HzKBFVqg\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-veronika-giuliani-izredna-mistikinja-s-stigmami/2026-07-09/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/07/Sv.-Veronika-G-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260710
DTEND;VALUE=DATE:20260711
DTSTAMP:20260604T013741
CREATED:20210706T125337Z
LAST-MODIFIED:20260330T090548Z
UID:10005049-1783641600-1783727999@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveta Amalija: Kar trije njeni sinovi so svetniki
DESCRIPTION:Kar trije sinovi sv. Amalije so svetniki …  \n  \nIz življenja …\nSv. Amalija\, znana tudi pod imenom Amalberga\, je živela v 7. stoletju. Izhajala naj bi iz frankovskega kraljevega rodu in se je poročila s pobožnim vojvodo Witgerjem. \nV zakonu se jima je rodilo več otrok\, med drugim tudi sinovi Emeberto\, Godulo in Reinaldo\, ki jih Cerkev časti kot svetnike. \nZ možem sta sklenila\, da gresta v samostan\, a Amalija je preživela moža. Živela je zelo spokorno\, opravljala dela usmiljenja in se pripravljala na smrt. \nUmrla je okoli leta 690\, pokopana pa je blizu Bruslja. \n  \nUpodobitve\nUmetniki sv. Amalijo najpogosteje upodabljajo z odprto knjigo in palmovo vejico v roki. Upodabljajo ko tudi z ribami in divjimi gosmi. \n  \nZavetnica\nJe zavetnica proti toči in škodi na polju. \n  \n  \n  \n  \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-amalija-dve-svetnici-z-istim-imenom/2026-07-10/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2021/07/1920px-Amalberga_Bech-Kleinmacher-101-wikipedia.org-.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260711
DTEND;VALUE=DATE:20260712
DTSTAMP:20260604T013741
CREATED:20200708T115542Z
LAST-MODIFIED:20260330T090723Z
UID:10005054-1783728000-1783814399@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Benedikt iz Nursije: Ustanovitelj benediktincev\, zavetnik Evrope
DESCRIPTION:Sv. Benedikt iz Nursije\, oče zahodnega meništva\, ustanovitelj benediktincev\, je najbolj znan po svojem redovnem pravilu\, ki ga lahko povzamemo v treh besedah: »Moli in delaj!« Njegova sestra dvojčica Sholastika je tudi svetnica. \n  \nIz življenja …\nSv. Benedikt se je rodil okoli leta 480 v Nursiji v Italiji v premožni družini\, zaradi česar sta oba s sestro dvojčico sv. Sholastiko dobila odlično vzgojo. Ko so ga starši poslali na študij v Rim\, je spoznal\, da je tamkajšnje življenje\, tudi v duhovniških krogih\, zelo daleč od tistega\, kar je želel Bog. Zato zapusti šolo in se umakne v votlino blizu mesta Subiaco\, kjer tri leta živi popolnoma ločen od sveta\, v odrekanju in pokori. Glas o njegovi svetosti se hitro razširi\, zato ga mnogi pridejo gledat in poslušat. Razne skupine menihov ga vabijo\, naj bo njihov duhovni oče (opat). \nPo prvih poskusih vzpostavitve reda\, pri katerih so ga nekateri razpuščeni menihi poskušali celo zastrupiti\, je Benedikt v tej dolini Subiaco svoje privržence razdelil v dvanajst malih samostanov\, katere je sam vodil kot opat. Tam je bil tudi samostan njegove sestre Sholastike. \nLeta 529 se je skupaj z nekaterimi najboljšimi menihi preselil na goro Cassinium\, kjer je postavil samostan Monte Cassino in kot duhovni vodja vseh napisal Redovniško pravilo (Regula)\, ki je postalo stoletno vodilo ne le benediktincem\, temveč tudi večini zahodnih\, evropskih redov. V njej se je oprl na starejšo tradicijo\, zlasti egiptovskih in grških menihov ter očetov. Monte Cassino je zasvetil kot novo žarišče krščanske omike. Njegova redovna pravila lahko povzamemo v treh besedah: »Ora et labora!« (Moli in delaj!)\, kjer gre za skladno povezovanje dela in molitve\, in s čimer je vplival na celotno zahodno miselnost. \nSkupnost na Monte Cassinu je vodil vse do svoje smrti (21. marca 547)\, ki jo je sam vnaprej napovedal. \n  \nUpodobitve\nUmetniki ga najpogosteje upodabljajo v črni redovni obleki s kelihom in kačo\, vrano s kruhom\, knjigo pravil\, pelikanom\, z njegovo sestro dvojčico sv. Sholastiko. \n  \n \nZavetnik\nPapež Pavel VI. ga je leta 1964 razglasil za prvega zavetnika Evrope. Je tudi zavetnik zahodnega meništva\, učiteljev\, rudarjev\, šolarjev in umirajočih; pomočnik priti vročici\, vnetju\, zastrupitvi in magiji. \n\nMolimo\nSv. oče Benedikt\, tebe je Bog blagoslovil z milostjo in imenom.  \nTi si stoje in v molitvi\, z dvignjenimi rokami proti nebu\, izročil svojo čisto dušo v roke svojega Stvarnika.  \nObljubil si\, da boš ob zadnjem smrtnem boju močno varovati pred vsako hudičevo zanko vse tiste\,  \nki se bodo vsak dan spominjali tvoje častitljive smrti in tvoje blaženosti v nebesih. \nČastitljivi oče Benedikt\, prosimo te\, varuj nas s svojim svetim blagoslovom\,  \nda se nikdar ne bomo oddaljili od našega Gospoda Jezusa Kristusa\, od tebe in vseh Božjih izvoljencev.  \nPrihiti nam na pomoč\, kadar nas zli duh najbolj napada.  \nBrani in varuj nas ter nam izprosi veliki blagoslov za srce\, dušo in vse naše življenje. Amen. \n*** \nSv. Benedikt\, oče zahodnega meništva in zavetnik Evrope\, tvoji duhovni sinovi so v tej stari celini zasadili krščanski korenine vere in kulture. Naj te korenine nikdar ne usahnejo\, ampak obrodijo bogate sadove za čas in za večnost. Sveti Benedikt\, zavetnik Evrope\, prosi za naš slovenski narod in za vse prebivalce Evrope. \n\nCerkve na Slovenskem\nPri nas je sv. Benediktu posvečenih 9 cerkva (4 župnijske\, 5 podružničnih). \n\nŽUPNIJSKE cerkve\nSv. Benediktu so posvečene župnije: \n\nKančevci (v MS škofiji)\,\nKresnice (v LJ nadškofiji)\,\nStranje (v LJ nadškofiji)\,\nSv. Benedikt V Slovenskih goricah (v MB nadškofiji).\n\n\nPODRUŽNIČNE cerkve\n\n\n\n\nŽUPNIJA (škofija)\nNASELJE s cerkvijo\n\n\n1.\nPodbrezje (LJ nadškofija)\nTabor\n\n\n2.\nPolica (LJ nadškofija)\nBlečji vrh\n\n\n3.\nSevnica (CE škofija)\nŽigrski vrh\n\n\n4.\nSladka gora (CE škofija)\nMestinje\n\n\n5.\nStari trg pri Ložu (LJ nadškofija)\nKozaršče\n\n\n\n\nGradiva:\n \n\nSv. Benedikt\, zavetnik Evrope (v hr.) – 4:59 min: https://www.youtube.com/watch?v=w4Uc4PU1rm4\n\n  \n \n\nKdo je sv. Benedikt (v ang.) – 3:37 min: https://www.youtube.com/watch?v=OyC9D5CEhrQ\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-benedikt-iz-nursije-zavetnik-evrope/2026-07-11/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/07/07.-11.-Sv.-Benedikt.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260712
DTEND;VALUE=DATE:20260713
DTSTAMP:20260604T013741
CREATED:20200709T091251Z
LAST-MODIFIED:20260330T091032Z
UID:10005059-1783814400-1783900799@portal.pridi.com
SUMMARY:Sv. Mohor in Fortunat: Drugotna zavetnika ljubljanske nadškofije
DESCRIPTION:Sv. Mohor in Fortunat je pri nas posvečenih 28 cerkva. 500 let sta bila glavna zavetnika ljubljanske škofije. Njuno ime nosi tudi najstarejša založba pri nas Mohorjeva družba. \n  \nIz življenja …\nSv. Mohor in Fortunat sta živela v 3. stoletju. Izhajala sta iz Singidunuma\, današnjega Beograda v Srbiji. \nSv. Mohor je bil najverjetneje nižji klerik tukajšnjega škofa. Leta 303 je bežal pred preganjalci v Sirmium (današnja Sremska Mitrovica)\, kjer je pred poganskim sodiščem pogumno pričal za Kristusa\, podobno kot diakon Fortunat. Oba sta umrla mučeniške smrti pod cesarjem Dioklecijanom\, leta 303 ali 304. \nV času preseljevanja narodov (okrog leta 400) pa so njune relikvije prenesli v Oglej\, kjer je legenda sv. Mohorja spremenila v prvega škofa v Ogleju\, sv. Fortunata pa v diakona\, ki mu je bil tu v pomoč pri misijonarjenju. \n  \nZavetnika\n  \nSv. Mohor in Fortunat sta zavetnika Ogleja. Dolga stoletja (500 let) sta bila tudi glavna zavetnika ljubljanske škofije\, od leta 1961 pa sta njena drugotna zavetnika. Njuno ime nosi tudi najstarejša založba Mohorjeva družba. \n  \nUpodobitve\nUmetniki sv. Mohorja upodabljajo kot škofa\, sv. Fortunata pa kot diakona v diakonskem oblačilu. V rokah imata palmovo vejico\, v znamenje mučeništva. \n  \nCerkve v Sloveniji\nPri nas so sv. Mohorju posvečene tri cerkve\, obema (sv. Mohorju in Fortunatu) pa kar 28 cerkva\, kot je razvidno iz spodnjih tabel. \nSv. Mohorju in Fortunatu so posvečene naslednje ŽUPNIJSKE CERKVE:\n\nGornji Grad (v CE škofiji)\,\nJarše (v LJ nadškofiji)\,\nPečine (v KP škofiji)\,\nPodraga (v KP škofiji)\,\nRavnica (v KP škofiji)\,\nRenče (v KP škofiji)\,\nŽužemberk (v NM škofiji).\n\n\nPODRUŽNIČNE CERKVE posvečene sv. Mohorju in Fortunatu:\n\n\n\n\nŽUPNIJA (škofija)\nNASELJE s cerkvijo\n\n\n1.\nCerklje ob Krki (NM škofija)\nKrška vas\n\n\n2.\nČadram – Oplotnica (MB nadškofija)\nLačna gora\n\n\n3.\nDolič (MB nadškofija)\nKozjak\n\n\n4.\nHorjul (LJ nadškofija)\nKorena (++)\n\n\n5.\nIg (LJ nadškofija)\nMatena\n\n\n6.\nIzlake (LJ nadškofija)\nPodlipovica (++)\n\n\n7.\nKostanjevica na Krki (NM škofija)\nČrneča vas\n\n\n8.\nKotlje (MB nadškofija)\nPodgora\n\n\n9.\nMoravče (LJ nadškofija)\nSveti Mohor\n\n\n10.\nRogaška Slatina (CE škofija)\nMale Rodne\n\n\n11.\nSelca (LJ nadškofija)\nZabrekve\n\n\n12.\nSora (LJ nadškofija)\nOsovnik\n\n\n13.\nŠentgotard (LJ nadškofija)\nV Zideh\n\n\n14.\nŠkocjan pri Novem mestu (NM škofija)\nGoriška vas\n\n\n15.\nŠmarje – Sap (LJ nadškofija)\nSela\n\n\n16.\nŠmartno pri Litiji (LJ nadškofija)\nLiberga (++)\n\n\n17.\nŠoštanj (CE škofija)\nŠoštanj\n\n\n18.\nVransko (CE škofija)\nStopnik\n\n\n19.\nZavrč (MB nadškofija)\nTurški vrh\n\n\n20.\nŽetale (CE škofija)\nKupčinji vrh\n\n\n\nKAPELE:\n\n\n\n1.\nPiran (KP škofija)\nPiran (++)\n\n\n\nPODRUŽNIČNE CERKVE posvečene sv. Mohorju:\n\n\n\n\nŽUPNIJA (škofija)\nNASELJE s cerkvijo\n\n\n1.\nBrestanica  (CE škofija)\nBrestanica\n\n\n2.\nLaško (CE škofija)\nJavornik\n\n\n3.\nSv. Križ – Gabrovka (NM škofija)\nMoravče\n\n\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-mohor-in-fortunat-zavetnika-ljubljanske-nadskofije/2026-07-12/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/07/07.-12.-Sv.-Mohor-in-Fortunat-v-lj-stolnici1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260713
DTEND;VALUE=DATE:20260714
DTSTAMP:20260604T013741
CREATED:20200710T065937Z
LAST-MODIFIED:20260330T091130Z
UID:10005064-1783900800-1783987199@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Henrik II.: Sorodnik sv. Eme Krške
DESCRIPTION:Kralju sv. Henriku II. sta v Sloveniji posvečeni dve cerkvi. Tudi njegova žena je svetnica.\n \n  \nIz življenja …\nRimsko-nemški cesar Henrik II. je bil rojen blizu Regensburga v Nemčiji\, in je sorodnik sv. Eme Krške. \nLeta 1002 je postal nemški kralj\, dvanajst let kasneje rimski cesar. Vladal je med leti 1002 in 1024. Z uspešnimi vojnimi pohodi je zavaroval državne meje. Za svetnika pa ga Cerkev ni razglasila zaradi njegovih državniških sposobnosti\, ampak predvsem zaradi njegove osebne pobožnosti. \nSporazumno s svojo ženo sv. Kunigundo\, s katero je imel ljubeči zakon\, vendar brez otrok\, je cesar izročil svoje imetje Cerkvi in utrdil njeno strukturo. V času vladanja je v svojem cesarstvu imenoval 60 škofov\, med njimi tudi svojega brata Bruna v Augsburgu. Na območju od severne Nemčije do južne Italije je ustanavljal škofije\, samostane in cerkve. Po kronanju v Rimu je skupaj z ženo in s papežem Benediktom VIII. sklical sinodo v Rimu. \nUmrl je 13. julija 1024 blizu Göttingena. Njegove posmrtne ostanke so prepeljali v Bamberg\, kjer za časa svojega življenja ustanovil škofijo. \nKot svetnika so ga častili tudi v cerkvah na Slovenskem. \n  \nUpodobitve\nUmetniki ga upodabljajo s cesarsko krono\, žezlom\, modelom cerkve in s svojo soprogo. \n  \nCerkve v Sloveniji\nSv. Henriku II. sta pri nas posvečeni dve podružnični cerkvi\, in sicer v kraju Vonarje v župniji Sv. Ema (celjska škofija) ter na Pohorju v kraju Areh v župniji Sv. Martin na Pohorju (mariborska nadškofija). \n  \nGradiva:\n \n\nSv. Henrik II. (v ang.) – 2:00 min: https://www.youtube.com/watch?v=-KN_Kuh730I\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/kralj-sv-henrik-ii-sorodnik-sv-eme-krske/2026-07-13/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/07/07.-13.-Sv.-Henrik-II..jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260714
DTEND;VALUE=DATE:20260715
DTSTAMP:20260604T013741
CREATED:20200713T054525Z
LAST-MODIFIED:20260330T091226Z
UID:10005069-1783987200-1784073599@portal.pridi.com
SUMMARY:Sv. Kamil de Lellis: Zavetnik bolnikov
DESCRIPTION:Duhovnik sv. Kamil de Lellis je ustanovil red kamilijancev\, to je skupnost bolniških strežnikov za nego bolnikov in njihovo pastoralno oskrbo. Je zavetnik bolnikov in umirajočih\, bolniških strežnikov in bolnišnic. \n  \nIz življenja …\n \nKamil de Lellis se je rodil leta 1550 v Bucchianco v Italiji. Mati je kmalu umrla\, očeta vojaka pa skorajda ni bilo doma. Šola mu ni dišala\, raje se je potepal\, kockal in kartal. Kasneje je postal vojak in šel v boj proti Turkom\, a je bil ranjen. Ko je hudo zbolel\, se je spreobrnil in vstopil v kapucinski samostan. Po nasvetu svojega prijatelja sv. Filipa Nerija je hodil v šolo\, študiral teologijo in bil leta 1584 posvečen v duhovnika. \nV hospicu sv. Jakoba v Rimu je ustanovil skupnost bolniških strežnikov za nego bolnikov in njihovo pastoralno oskrbo. To skupnost je papež leta 1591 povzdignilo v red. »Kamilijanci« so se kot zdravniki in terenski duhovniki udeleževali vojen proti Turkom in imajo veliko zaslug za izboljšanje bolniške strežbe v tedanjem času. Red se je kmalu razširil po Italiji\, in to kljub velikim izgubam zaradi kuge in tifusa na strani požrtvovalnih redovnikov. \nUmrl je 14. julija 1614 v Rimu. \n  \nUpodobitve\nUmetniki ga najpogosteje upodabljajo v črni redovni obleki z rdečim križem na prsih\, v ekstazi z Božjo materjo ali s Križanim. \n  \nZavetnik\nJe zavetnik bolnikov in umirajočih\, bolniških strežnikov in bolnišnic. \n  \nGradiva:\n \n\nHiša sv. Kamila … (v ang.) – 2:02: https://www.youtube.com/watch?v=_1Bb5NvIOpI\n\n  \n \n\nSestre sv. Kamila (ob glasbi) – 4:07: https://www.youtube.com/watch?v=kDh2z4uSAnA\n\n  \nPripravila: Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-kamil-de-lellis-zavetnik-bolnikov/2026-07-14/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/07/07.-14.-Sv.-Kamil-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260715
DTEND;VALUE=DATE:20260716
DTSTAMP:20260604T013741
CREATED:20200713T123507Z
LAST-MODIFIED:20260330T091337Z
UID:10005074-1784073600-1784159999@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Bonaventura: Eden najpomembnejših frančiškanov
DESCRIPTION:Danes je kardinal in cerkveni učitelj sv. Bonaventura morda manj znan kot sv. Frančišek Asiški in sv. Anton Padovanski\, vendar je pomembna osebnost tako v frančiškanski zgodovini kot v zgodovini srednjeveške Cerkve nasploh. \n  \nIz življenja …\nBonaventura se je rodil leta 1221 v Bagnoregiji blizu Viterba\, s krstnim imenom Janez. \nV otroštvu je hudo zbolel\, tako da niti njegov oče zdravnik ni imel več upanja\, a je po priprošnji Frančiška Asiškega ozdravel. Tedaj je Frančišek vzkliknil: »O buona ventura – Kakšna sreča!« \nKot mladenič je šel študirat v Pariz\, kjer se je pri petindvajsetih let pridružil redu manjših bratov. Pridobil si je akademske naslove in poučeval na univerzi v Parizu in Oxfordu. Pri komaj 36-ih letih je bil s strani sobratov izvoljen za vrhovnega predstavnika reda Frančiškovih manjših bratov in to službo opravljal vse do leta 1274. \nPapež Gregorij X. ga je 1273 posvetil v škofa in imenoval za kardinala. Naslednje leto je sodeloval pri vodenju Drugega lyonskega vesoljnega koncila\, kjer je 15. julija umrl. Na ta dan se spominjamo njegovega godu. \nNapisal je številna filozofska\, teološka\, duhovna\, mistična dela. Je vodilna osebnost v visoki sholastiki poleg sv. Tomaža Akvinskega. \nBistveno je prispeval k duhovnosti frančiškanskega gibanja. Nosi naslov »serafinski učitelj«. \n  \nUpodobitve\nUmetniki ga najpogosteje upodabljajo kot frančiškana\, kot škofa\, s kardinalskim klobukom\, razpelom\, angelom in hostijo. \n  \nZavetnik\nJe zavetnik Lyona\, frančiškanov\, delavcev\, teologov\, otrok. \n  \nGradiva:\n\nSv. Bonaventura (v ang.) – 2:00 min: https://novenaprayer.com/st-bonaventure-novena/\n\n \n\nSv. Bonaventura (v hr.) – 3:21 min: https://www.youtube.com/watch?v=M66-U7xZvD0\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-bonaventura-ime-dobil-od-sv-franciska-asiskega/2026-07-15/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/07/07.-15.-Sv.-Bonaventura1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260716
DTEND;VALUE=DATE:20260717
DTSTAMP:20260604T013741
CREATED:20200714T084153Z
LAST-MODIFIED:20260330T091503Z
UID:10005079-1784160000-1784246399@portal.pridi.com
SUMMARY:Karmelska Mati Božja: Škapulir za zaščito?
DESCRIPTION:Praznik kristjane spodbuja k hvaležnosti za Božje dobrote\, dosežene po Marijini priprošnji. Karmeličani so se radi zatekali v Marijino varstvo\, iz tega reda pa izhaja tudi cela vrsta znanih svetnikov in svetnic. \n  \nKarmelska Mati Božja je starodavni naslov bl. Device Marije po gori Karmel v Palestini. V 12. stoletju so se na tem svetem kraju zbirali puščavniki\, ki so še posebej častili božjo Mati. Navdihnil jih je prerok Elija\, ki je na tej gori izpričal\, da je Bog Izraelov pravi Bog. Karmeličani so se s Karmela kmalu preselili v Evropo\, ker je Sveta dežela prišla pod turško muslimansko oblast. Skozi zgodovino se je karmeličanski red lepo razcvetal\, tako da je Cerkev z njegove strani dobila številne znane svetnike in svetnice\, kot npr. sv. Janez od Križa\, cerkveno učiteljico sv. Terezijo Veliko\, sv. Terezijo Deteta Jezusa … \nKarmeličani nosijo tako imenovani škapulir kot simbol Marijinega varstva. 16. julija 1251 se je namreč bl. Devica Marija Karmelska s škapulirjem v roki prikazala sv. Simonu Stocku\, šestemu vrhovnemu predstojniku karmelskega reda\, rekoč: »Kdor (pobožno) umre\, oblečen v to oblačilo\, bo zveličan.« Tedaj je nastala karmelska škapulirska bratovščina. Pozneje so na ta dan uvedli praznik Karmelske Matere Božje\, ki ga obhajamo danes. \nLaiki so se redovnikom v nošnji škapulirja in v določenih pobožnostih ter v prizadevanju za poglobljeno krščansko življenje gotovo pridružili vsaj že v 14. stoletju\, da bi uživali vsestransko zaščitno Matere Božje. \n  \nKaj je škapulir?\nŠkapulir je pri redovnikih del redovnega oblačila. To sta dva kvadratna kosa blaga\, okrašena s podobo karmelske Matere Božje\, med seboj povezana s trakovoma\, tako da en kos visi na prsih\, drugi pa na hrbtu – nameščena sta pod obleko. Škapulir ni amulet\, ampak je zunanje znamenje\, ki nosilca opominja na posvetitev Mariji\, da si v skušnjavah in težavah prizadeva za svetost življenja. \n  \n  \nCerkve na Slovenskem\nKarmelski Materi Božji je pri nas posvečenih 12 cerkva (4 župnijske\, 8 podružničnih) ter 7 kapel\, kot je razvidno iz spodnje tabele. \n  \nKarmelski Materi Božji so posvečene naslednje ŽUPNIJSKE CERKVE:\n\nČešnjice (v LJ nadškofiji)\,\nDobje pri Planini (v CE škofiji)\,\nPodgraje (v KP škofiji)\,\nVelenje – Sv. Marija (v CE škofiji).\n\n  \nPODRUŽNIČNE CERKVE posvečene Karmelski Materi Božji:\n\n\n\nŠt.\nŽUPNIJA (škofija)\nNASELJE s cerkvijo\n\n\n1.\nHrastnik (CE škofija)\nDraga (++)\n\n\n2.\nKorte (KP škofija)\nČedlje\n\n\n3.\nKorte (KP škofija)\nMalija\n\n\n4.\nKoštabona (KP škofija)\nPuče\n\n\n5.\nLaško (CE škofija)\nMarija Gradec\n\n\n6.\nPregara (KP škofija)\nPregara\n\n\n7.\nSv. Marjeta ob Pesnici (MB nadškofija)\nKušernik\n\n\n8.\nŠmarjeta (NM škofija)\nSlape (++)\n\n\n\nKAPELE posvečene Karmelski Materi Božji:\n\n\n\n\n1.\nBeltinci (MS škofija)\nIžakovci\n\n\n2.\nKoper – stolna župnija Marijinega vnebovzetja (KP škofija)\nKoper – krstilnica\n\n\n3.\nKostanjevica na Krki (NM škofija)\nGornji Prekopi\n\n\n4.\nLendava (MS škofija)\nGaberje (++)\n\n\n5.\nMetlika (NM škofija)\nRadoviči\n\n\n6.\nPodgraje (KP škofija)\nPodgraje – župnišče\n\n\n7.\nTišina  (MS škofija)\nRankovci\n\n\n\n  \n\nGradiva:\n \n\nČeščenje Karmelske Matere Božje (v ang.): https://www.youtube.com/watch?v=TY4ljH1C57U\n\n  \n \n\nKarmelska Mati Božja in rjavi škapulir (v ang.) – 11:52 min: https://www.youtube.com/watch?v=gd775dUxkGU\n\n  \n \n\nKarmelska Mati Božja – ZA OTROKE (v ang.) – 3:20 min: https://www.youtube.com/watch?v=VLJ2VupvOfM\n\n  \n \n\nKaj je škapulir? (v ang.) – 6:47 min: https://www.youtube.com/watch?v=igjsTjKxkOo\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/karmelska-mati-bozja-skapulir-za-zascito/2026-07-16/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/07/07.-16-Karmelska-Mati-Božja1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260717
DTEND;VALUE=DATE:20260718
DTSTAMP:20260604T013741
CREATED:20200716T072747Z
LAST-MODIFIED:20260330T091650Z
UID:10005084-1784246400-1784332799@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Aleš: Berač »pod štengami« ...
DESCRIPTION:Sv. Aleš je neobičajen svetnik: romar\, berač\, neznanec\, spokornik…  \nO njem so nastale številne legende\, ki ga prikazujejo kot neobičajnega svetnika. \n  \nIz življenja …\nRodil se je v 4. stoletju v bogati in pobožni družini v Rimu kot sin edinec. Bil je bogat\, lep in mlad\, ko si je našel zaročenko. A iz ljubezni do Jezusa Kristusa je na sam poročni dan zapustil svojo družino in zaročenko\, ter se posvetil romanjem v različna svetovna svetišča. \nTako je na vzhodu prišel do znamenite Edese v Mezopotamiji\, kjer je kot berač živel v zatajevanju samega sebe – v postu in molitvi. \nKo so ga tamkajšnji ljudje zaradi spokorniškega življenja začeli častiti kot svetnika\, se je Aleš po dolgih 17 letih vrnil v Rim. \nV Rimu ga ni nihče prepoznal. Tako je 17 let živel kot berač v hiši svojih staršev pod stopnicami\, ne da bi se jim dal spoznati. \nKo je leta 417 umrl\, so vsi cerkveni zvonovi v Rimu začeli zvoniti sami od sebe. Šele tedaj so ga starši prepoznali in ga še enkrat objokovali. Pri njem so našli dokument\, v katerem je opisal svoje romarsko in puščavniško življenje. Slovesno je bil pokopan v Rimu v cerkvi na Aventinskem griču\, ki je danes njemu posvečena. Danes so v tej baziliki najbolj svečane poroke. \n  \nUpodobitve\nUmetniki ga upodabljajo kot asketa z brado\, najpogosteje pa kot berača pod stopnicami v očetovi hiši. \n  \nZavetnik\nSv. Aleš je zavetnik romarjev\, beračev; priprošnjik proti slabemu vremenu\, potresom\, nalezljivim boleznim in kugi. \n  \nGradiva:\n \n\nSv. Aleš – MOLITEV (v ang.) – 1:02 min: https://www.youtube.com/watch?v=7yV-c588MQ0\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-ales-berac-17-let-pod-stengami/2026-07-17/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/07/07.-17.-Sv.-Aleš1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260718
DTEND;VALUE=DATE:20260719
DTSTAMP:20260604T013741
CREATED:20210706T143247Z
LAST-MODIFIED:20260330T091804Z
UID:10005089-1784332800-1784419199@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Arnulf: Zavetnik pivovarjev
DESCRIPTION:Sv. Arnulf je bil poročen državnik\, škof in na koncu puščavnik. \n  \nIz življenja …\nSv. Arnulf se je rodil okoli leta 582 v bogati in pobožni plemiški družini v okolici mesta Nancy v Franciji. Po očetovi strani je bil v sorodu s sv. Gregorjem\, mati pa je bila hči švabskega vojvode. Bil je bister in nadarjen mladenič neoporečnega moralnega vedenja\, ki se je hitro povzpel v državi. \nPoročil se je s pobožnim in plemenitim dekletom ter imel z njo dva sina. Upošteval in cenil ga je tudi mogočni državni upravnik Pipin starejši. \nDa bi imel med škofi prepričanega zagovornika\, je Pipin predlagal\, da si v mestu Metzu izberejo za škofa sv. Arnulfa. Ta je z ženinim soglasjem\, ki je odšla v samostan\, to tudi postal. Kot škof si je še bolj prizadeval za molitev in spokornost\, zato je veliko truda vložil v boljšo duhovniško vzgojo in prenovo Cerkve. Stežka\, a postopoma mu je vendarle uspelo\, da je v družbi uveljavil bolj krščanski red. \nPozneje\, ko je našel vrednega naslednika za svoje škofovsko mesto\, se je odločil\, da se škofiji odpove in zaživi tiho in skrito življenje v samostanu Remiremont v južni Loreni. Razdal je svoje premoženje in se kot puščavnik naselil v celici blizu gobavcev. Zadnja leta svojega življenja je stregel tem revežem. \nUmrl je 18. julija 641 v Remiremontu v Franciji. \n  \nZavetnik\nSv. Arnulf je zavetnik pivovarjev in mlinarjev. \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sveti-arnulf-zavetnik-pivovarjev/2026-07-18/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2021/07/Sv.-Arnulf-zavetnik-pivovarjev-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260719
DTEND;VALUE=DATE:20260720
DTSTAMP:20260604T013741
CREATED:20200717T122051Z
LAST-MODIFIED:20260330T091928Z
UID:10005094-1784419200-1784505599@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveta Makrina Mlajša: Sestra dveh svetniških bratov
DESCRIPTION:19. julija goduje sv. Makrina Mlajša\, starejša sestra sv. Bazilija Velikega in sv. Gregorja iz Nise. \n  \nIz življenja …\nRodila se je leta 327 v Cezareji v današnji Turčiji (Mala Azija). \nPo smrti svojega zaročenca se je z materjo umaknila na družinsko posestvo ob reki Iris. Tam je preživela svoje življenje zelo asketsko: v intenzivni molitvi\, meditaciji in pokori. \nImela je solidno teološko izobrazbo. Materi je bila v veliko pomoč pri vzgoji mlajših bratov. Ko so ti odrasli\, sta obe z materjo preostanek življenja preživeli v samostanu – družinsko posestvo ob Irisu je postalo kraj samostanskega življenja. \nUmrla je okoli leta 340. \nKot svetnico se časti tudi njena babica Makrina (starejša)\, katere godovni dan obhajamo 14. januarja. \n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-makrina-mlajsa-starejsa-sestra-sv-bazilija-velikega/2026-07-19/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/07/07.-19.-Štirje-Kapadočani-sv.-Makrina-Greogr-Bazilij-Veliki-Gregor-iz-Nise1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260720
DTEND;VALUE=DATE:20260721
DTSTAMP:20260604T013741
CREATED:20200719T171710Z
LAST-MODIFIED:20260330T092041Z
UID:10005099-1784505600-1784591999@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveta Marjeta Antiohijska: Zakaj z zmajem?
DESCRIPTION:Če sv. Marjete dan deževalo bo\, težko boš pod streho spravil seno. Sv. Marjeta grom in strelo obeta. \n\nIz življenja …\nSv. Marjeta\, ki je v Vzhodni pravoslavni Cerkvi češčena kot velika mučenka sv. Marina\, je bila po Zlati legendi hči poganskega duhovnika. \nMati ji je kmalu umrla\, zato je imela nanjo velik vpliv neka dojilja\, ki jo je krščansko vzgajala. \nKo je njen oče opazil\, da je Marjeta sprejela krščanstvo in je svoje devištvo posvetila Bogu\, jo je sredi Dioklecijanovega najhujšega preganjanja kristjanov prijavil deželnemu sodniku. \nTa je lepo dekle zaprosil za roko\, a ker ga je zavrnila\, jo je čakalo še bolj kruto mučenje\, kot bi jo sicer. \nVso iznakaženo so jo vrgli v ječo\, kjer pa jo je hudič v obliki zmaja poiskal in ji zagrozil\, da jo bo požrl\, a ga je Marjeta z znakom križa premagala in stopila na njegov vrat – strašno ponižanje za vladarja pekla! Zmaj je zginil\, rane pa so se ji čudežno zacelile. \nKer se je po tem veliko ljudi dalo krstiti\, jo je deželni sodnik dal obglaviti. To je bilo leta 307. \n  \nZavetnica\nJe ena od 14 priprošnjikov v stiski. Je zavetnica kmetov\, nosečnic\, proti nerodovitnosti\, proti boleznim obraza in ranam … \n  \nUpodabljanje\nUmetniki jo najpogosteje upodabljajo z zmajem na povodcu ter s križem in palmovo vejico v rokah. \n  \nCerkve v Sloveniji\nPri nas je sv. Marjeti posvečenih 47 cerkva (20 župnijskih\, 27 podružničnih) ter 3 kapele. \nPodrobnejši seznam je v izdelavi. \n\nGradiva:\n \n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-marjeta-antiohijska-z-zmajem/2026-07-20/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/07/07.-20.-Sv.-Marjeta-Antiohijska1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260721
DTEND;VALUE=DATE:20260722
DTSTAMP:20260604T013741
CREATED:20200720T130514Z
LAST-MODIFIED:20260330T092237Z
UID:10005104-1784592000-1784678399@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Lovrenc Brindiški: Poslal kapucine v naše kraje
DESCRIPTION:Kot vrhovni predstojnik kapucinskega reda je poskrbel\, da so prišli kapucini tudi v naše kraje: v Gorico\, Ljubljano\, Sv. Križ na Vipavskem\, Škofjo Loko idr.  \n  \nIz življenja …\nSv. Lovrenc Brindiški se je rodil 22. julija 1559 v mestu Brindisi na jugu Italije. Zgodaj je ostal brez staršev in pri šestnajstih letih stopil v kapucinski red v Benetkah. \nMed študijem v Padovi in Benetkah si je pridobil izjemno teološko znanje in znanje jezikov. Poleg italijanščine in latinščine je tekoče govoril tudi nemško in francosko; dobro je obvladal tudi svetopisemske jezike (grški\, sirski\, hebrejski). \nKo je končal študij\, je bil v svojem redu bratom profesor ter opravljal različne službe. Bil je provincialni minister reda\, hkrati pa dober pridigar in vešč v diplomaciji. Zato so mu papeži zaupali pomembne in zaupne naloge. \nObdarjen je bil tudi z mističnimi darovi\, predvsem z globoko kontemplacijo. Zelo je častil sveto evharistično skrivnost in imel pisateljski talent. Poleg njegovih pridig velja omeniti Komentar k 1. Mojzesovi knjigi in prvo soočenje z Martinom Lutrom\, ki temelji izključno na Svetem pismu. \nUmrl je v Lizboni na svoj 60. rojstni dan\, verjetno zaradi zastrupitve. Cerkev ga je razglasila za cerkvenega učitelja. \n  \nUpodobitve\nUmetniki ga najpogosteje upodabljajo kot kapucina s križem ali globoko zatopljenega v molitvi. \n  \nGradiva:\n \n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-lovrenc-brindiski-poslal-kapucine-v-nase-kraje/2026-07-21/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/07/07.-21.-Sv.-Lovrenc-Brindiški1a.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260722
DTEND;VALUE=DATE:20260723
DTSTAMP:20260604T013741
CREATED:20200720T172350Z
LAST-MODIFIED:20240822T050313Z
UID:10003419-1784678400-1784764799@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveta Marija Magdalena: Apostolka apostolov
DESCRIPTION:Marija Magdalena je bila navdih mnogim pridigarjem\, duhovnim piscem in umetnikom. Pri ljudeh je postala zelo priljubljena svetnica. Veliko žensk nosi njeno ime. \nPapež Frančišek je leta 2016 Marijo Magdaleno razglasil za »apostolko apostolov«. Kristus se je njej prvi prikazal po vstajenju\, prav tako je bila ona tista\, ki je prva oznanila apostolom\, da je Kristus vstal.  \n  \nIz življenja …\nSv. Marija Magdalena\, doma iz Magdale\, to je ribiškega mesteca ob Genezareškem jezeru\, je omenjena v nekaj evangeljskih odlomkih: Jezus je iz nje izgnal sedem demonov (Lk 8\,1\,) postala je njegova učenka. Od daleč je opazovala križanje\, stala je pod križem\, pomagala pri Jezusovem pogrebu in na velikonočno jutro odkrila prazen grob. Vstali Gospod se ji je prvi prikazal in postala je prva oznanjevalka njegovega vstajenja apostolom. \nKer je prva srečala Vstalega\, so jo v zgodnji Cerkvi častili kot apostola. Hipolit Rimski jo je imenoval celo »apostolka apostolov«. \n \nMarija Magdalena pa ni bila vedno razumljena kot tako pomemben lik za kristjane. Pravzaprav jo je tradicija dolga stoletja enačila s tisto grešnico in prostitutko\, ki je Jezusu s solzami umirala noge (Lk 7\,36-50) ali pa z Martino sestro Marijo (Lk 10\,38-42). Zdaj je dokazano\, da gre za tri različne osebe.  Zmota se je začela leta 591\, ko je papež Gregor Veliki v velikonočni homiliji te tri žene iz Lukovega evangelija označil za eno in isto osebo zaradi imena Marija. \nZaradi izročila Marije Magdalene kot »grešnice« je leta 1230 nastal red magdalenk\, ki je skrbel za »spokorjenke«\, do leta 1996 pa so na Irskem delovali magdalenski domovi za sprejem »padlih deklet in žena«. \n  \nUpodobitve\nUmetniki jo najpogosteje upodabljajo kot spokorjenko z dolgimi razpuščenimi lasmi\, s posodo mazilnega olja\, s spokornim bičem v rokah in z mrtvaško glavo pred seboj. \n  \nCerkve v Sloveniji\nSv. Mariji Magdaleni je pri nas posvečenih kar 54 cerkva in ena kapela. Spodaj je podrobnejši seznam. \n\nSv. Mariji Magdaleni so posvečene naslednje ŽUPNIJSKE CERKVE:\n\nDramlje (v CE škofiji)\,\nGore (v KP škofiji)\,\nJavorje (v MB nadškofiji)\,\nKapela pri Radencih (v MS škofiji)\,\nMaribor – Sv. Magdalena (v MB nadškofiji)\,\nSlivnica pri Celju (v CE škofiji)\,\nSodražica (v LJ nadškofiji)\,\nZlato Polje (v LJ nadškofiji).\n\n\nPODRUŽNIČNE CERKVE posvečene sv. Mariji Magdaleni:\n\n\n\n\nŽUPNIJA (škofija)\nNASELJE s cerkvijo\n\n\n1.\nAdlešiči (NM škofija)\nPlešivica\n\n\n2.\nBizeljsko (CE škofija)\nOrešje\n\n\n3.\nBohinjska Bistrica (LJ nadškofija)\nBrod\n\n\n4.\nBoštanj (NM škofija)\nLukovec\n\n\n5.\nBrezovica (KP škofija)\nKozjane\n\n\n6.\nCerklje na Gorenjskem (LJ nadškofija)\nPšata\n\n\n7.\nČrnomelj (NM škofija)\nTušev dol (++)\n\n\n8.\nDravograd (MB nadškofija)\nVrata\n\n\n9.\nGornji Grad (CE škofija)\nGornji Grad (++)\n\n\n10.\nGradno (KP škofija)\nKrasno\n\n\n11.\nHrušica (KP škofija)\nPodbeže\n\n\n12.\nIlirska Bistrica (KP škofija)\nKoseze\n\n\n13.\nKlanec (KP škofija)\nOcizla\n\n\n14.\nKočevje (NM škofija)\nKlinja vas (++)\n\n\n15.\nKostanjevica na Krki (NM škofija)\nOštrc\n\n\n16.\nKostanjevica na Krki (NM škofija)\nRžišče\n\n\n17.\nKožbana (KP škofija)\nSenik\n\n\n18.\nKranj – Zlato Polje (LJ nadškofija)\nRupa\n\n\n19.\nKromberk (KP škofija)\nLoke (++)\n\n\n20.\nLozice (KP škofija)\nOtošče\n\n\n21.\nMavčiče (LJ nadškofija)\nPraše\n\n\n22.\nMetlika (NM škofija)\nBožakovo\n\n\n23.\nMirna Peč (NM škofija)\nDolnji Globodol (++)\n\n\n24.\nMotnik (LJ nadškofija)\nMotnik\n\n\n25.\nMovraž (KP škofija)\nSmokvica\n\n\n26.\nNaklo (LJ nadškofija)\nOkroglo\n\n\n27.\nPrebold (CE škofija)\nHom\n\n\n28.\nPrem (KP škofija)\nKilovče\n\n\n29.\nSela pri Šumberku (NM škofija)\nArčelca\n\n\n30.\nSemič (NM škofija)\nRožni dol (++)\n\n\n31.\nSemič (NM škofija)\nSredgora – ohranjen le zvonik\n\n\n32.\nStari trg ob Kolpi (NM škofija)\nGorenji Radenci (++)\n\n\n33.\nStična (LJ nadškofija)\nMetnaj\n\n\n34.\nStopiče (NM škofija)\nČrmošnjice\n\n\n35.\nSv. Jedrt nad Laškim (CE škofija)\nGovce\n\n\n36.\nŠentlovrenc (NM škofija)\nMartinja vas\n\n\n37.\nŠmarje – Sap (LJ nadškofija)\nGornja Slivnica\n\n\n38.\nŠmartno pri Litiji (LJ nadškofija)\nGradišče\n\n\n39.\nŠmartno pri Slovenjem Gradcu (MB nadškofija)\nBrda\n\n\n40.\nVelika Dolina (NM škofija)\nJesenice (++)\n\n\n41.\nVišnja gora (LJ nadškofija)\nKriška vas\n\n\n42.\nVolče (KP škofija)\nSela\n\n\n43.\nVransko (CE škofija)\nLočica\n\n\n44.\nZagorje (CE škofija)\nZagorje\n\n\n45.\nZgornji Leskovec (MB nadškofija)\nVelika Varnica\n\n\n46.\nŽužemberk (NM škofija)\nReber\n\n\n\nKAPELE:\n\n\n\n\n1.\nDobrova (LJ nadškofija)\nDobrova (++)\n\n\n\n\nGradiva:\n \n\nMarija Magdalena – FILM (v ang.) – 2:30 min: https://www.youtube.com/watch?v=d385fB-94aU\n\n  \n \n\nMarija Magdalena (v ang.) – 3:56 min: https://www.youtube.com/watch?v=qBwyRUZh93c\n\n  \n \n\nSv. Marija Magdalena (v hr.) – 2:18 min: https://www.youtube.com/watch?v=KW0-fNmc-bM\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-marija-magdalena-nikoli-ni-bila-prostitutka/2026-07-22/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/07/07.-22.-Sv.-Marija-Magdalena1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260723
DTEND;VALUE=DATE:20260724
DTSTAMP:20260604T013741
CREATED:20200722T084857Z
LAST-MODIFIED:20240822T050441Z
UID:10003424-1784764800-1784851199@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveta Brigita Švedska: Sozavetnica Evrope
DESCRIPTION:Sv. Brigito Švedsko so celo protestanti sprejeli za svojo in jo častijo kot narodno svetnico. \n  \nIz življenja …\n \nTa izredna žena prihaja iz ugledne švedske družine. Že kot otrok je imela videnje Križanega. Namesto da bi šla v samostan\, se je pri štirinajstih letih poročila in z možem imela osem dobro vzgojenih otrok. \nNjena hči Katarina Švedska je tudi svetnica (god 24. marca)\, in je uresničila materino zamisel o ustanovitvi samostana v Vadsteni. Sv. Brigita je namreč v zamaknjenju dobila naročilo\, naj tam ustanovi nov red brigitink oz. red presvetega Odrešenika. \nSv. Brigita je po moževi smrti veliko sodelovala v javnem življenju Evrope tistega časa. Posredovala v konfliktih med vladarji in uspela zgraditi mir. Zavzemala se je za vrnitev papeža iz Avignona v Rim. Bila je velika romarica in obiskala celo Sveto deželo. \nZadnja leta svojega življenja je preživela v Rimu\, kjer je leta 1373 umrla med sv. mašo. Svoje duhovne izkušnje je zapisala v knjigi Razodetja. \nPapež sv. Janez Pavel II. jo je razglasil za sozavetnico Evrope. \n  \nUpodobitve\nUmetniki jo najpogosteje upodabljajo kot redovnico s knjigo\, peresom\, srcem ali klečečo pred križem in mistično zamaknjeno. \n  \nZavetnica\nSv. Brigita je zavetnica Švedske in Evrope\, romarjev in vdov\, priprošnjica za srečno zadnjo uro. \n  \nGradiva:\n \n\nSv. Brigita Švedska (v ang.) – 2:06 min: https://www.youtube.com/watch?v=6Qnaf354tA8\n\n  \n \n\nSv. Brigita Švedska (v hr.) – 3:44 min: https://www.youtube.com/watch?v=5AI2O-Vv6ao\n\n  \n \n\nSv. Brigita Švedska (v hr.) – 11:39 min: https://www.youtube.com/watch?v=FhzJnbO2AX8\n\n  \n \n\nSv. Brigita Švedska (v ang.) – 12:52 min: https://www.youtube.com/watch?v=VmFl8poDj-U\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-brigita-svedska-sozavetnica-evrope/2026-07-23/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/07/07.-23.-Sv.Brigita-Svedska1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260724
DTEND;VALUE=DATE:20260725
DTSTAMP:20260604T013741
CREATED:20200723T105913Z
LAST-MODIFIED:20260330T092532Z
UID:10005109-1784851200-1784937599@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Krištof: Zavetnik voznikov
DESCRIPTION:Na Krištofovo nedeljo (nedeljo\, najbližjo godu sv. Krištofa) je pri nas od leta 1987 darovanje za vozila pod geslom »Za vsak srečno prevožen kilometer en stotin«\, namenjeno misijonarjem.  \n  \nIz življenja …\nO sv. Krištofu z gotovostjo vemo le\, da je bil med preganjanjem kristjanov okoli leta 250 za časa vladanja cesarja Decija pretrpel mučeniško smrt. \nČastijo ga na Vzhodu in Zahodu. Ko se je v 12. stoletju zaradi kuge njegovo češčenje močno razširilo\, je v zvezi k njim nastalo veliko legend. \nV enajstem stoletju je nastala legenda\, ki je temelj umetnikom za njegovo upodabljanje. Kot velikan s poganskim imenom Offer je iskal najmočnejšega vladarja\, ki bi mu služil; a ni našel nikogar\, ki bi se ne bal še pred močnejšim. Puščavnik ga je seznanil z brezmejno Božjo močjo\, ki bi se ji moral podrediti kot brodnik. Ko je nekoč prenesel otroka čez deročo reko\, je čutil\, da postaja čedalje težje\, tako da ga je komaj prinesel na drugi breg. Otrok se mu je razkril kot Odrešenik\, ki nosi breme celega sveta. Ta je velikana potlačil pod vodo\, ga krsti in mu dal ime Kristoforus\, kar pomeni nosilec Jezusa Kristusa. \n  \n \nZavetnik\nZlasti v času kuge je postal eden izmed 14 priprošnjikov v sili. V vernem človeku se je utrdilo zaupanje\, da kdor bo zjutraj pogledal podobo svetnika\, tisti dan ne bo umrl nagle smrti. Zato je njegov portret mogoče najti na številnih cerkvah. Njegovo češčenje kot zavetnika potnikov pa je novejšega datuma. \nJe zavetnik pomorščakov\, popotnikov\, voznikov\, motoristov in letalcev. \n  \nUpodobitve\nUmetniki ga upodabljajo kot velikana s palico\, ki čez reko na svoji rami nosi deteta Jezusa s svetom v roki. \n  \nCerkve v Sloveniji\nSv. Krištofu sta pri nas posvečeni dve podružnični cerkvi\, in sicer v župniji Gomilsko v kraju Grajska vas in Laško v kraju Gramen. \n\nGradiva:\n \n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-kristof-zavetnik-voznikov/2026-07-24/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/07/sv.-Kristof-1.jpg
END:VEVENT
END:VCALENDAR