BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//Zavod za pastoralno dejavnost Pridi.com - ECPv6.15.15//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-WR-CALNAME:Zavod za pastoralno dejavnost Pridi.com
X-ORIGINAL-URL:https://portal.pridi.com
X-WR-CALDESC:Dogodki za Zavod za pastoralno dejavnost Pridi.com
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:Europe/Ljubljana
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20250330T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20251026T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20260329T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20261025T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20270328T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20271031T010000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261017
DTEND;VALUE=DATE:20261018
DTSTAMP:20260604T202818
CREATED:20210915T100911Z
LAST-MODIFIED:20241014T063623Z
UID:10003533-1792195200-1792281599@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Ignacij Antiohijski: Tretji škof v Antiohiji
DESCRIPTION:Sv. Ignacij Antiohijski je tretji škof v Antiohiji (Sirija) po sv. Petru in Evodiusu. Prištevamo ga med apostolske očete. \n  \nIz življenja …\nSv. Ignacij je bil rojen sredi 1. stoletja. Če se je rodil v Antiohiji\, je v mladosti lahko srečal apostola Petra in Pavla. Po poročilu sv. Hieronima je bil učenec apostola Janeza. \nZaradi smrti\, ki ga je doletela\, mnogi predvidevajo\, da je bil suženjskega izvora\, a kljub temu mu je uspelo pridobiti dobro izobrazbo. Ko je spoznal različne vere\, se je spreobrnil v krščanstvo. Postal je antiohijski škof\, goreč pridigar\, navdušen za krščansko vero. \nKo se je z ladjo vozil ob obali Male Azije\, se je imel priložnost srečati s škofi krajevnih cerkva in njihovimi verniki. Ohranilo se je samo sedem pisem (Efežanom\, Magnezijcem\, Tralcem\, Rimljanom\, Filadelfijcem\, Smirčanom in sv. Plikarpu)\, s katerimi je vnemal ljudi za krščansko vero. \nV času vladanja cesarja Trajana (98-117) so ga obtožili\, da je kristjan. Mučili so ga in obsodili na smrt\, toda ni bil obglavljen\, ampak so ga v Rimu vrgli divjim zverem. Takšna smrt je ponavadi doletela tiste\, ki niso bili rimski državljani. \n  \nUpodobitve\nUmetniki ga najpogosteje upodabljajo kot starejšega škofa z brado v areni\, obkroženega z levi ali v okovih. Včasih drži srce. \n  \nZavetnik\nJe zavetnik vzhodne Cerkve in Cerkve v severni Afriki. Priporočajo se mu proti bolečinam v grlu. \n  \nGradiva:\n \nSv. Ignacij Antiohijski (v hr.) – 3:02 min: https://www.youtube.com/watch?v=MpbbFRwPmSI \n  \n \nSv. Ignacij Antiohijski (v ang.) – 1:57 min: https://www.youtube.com/watch?v=cxmQPPq9Nck \n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-ignacij-antiohijski-tretji-skof-v-antiohiji/2026-10-17/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2021/09/sv.-ignacij-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261018
DTEND;VALUE=DATE:20261019
DTSTAMP:20260604T202818
CREATED:20211017T181927Z
LAST-MODIFIED:20241014T104916Z
UID:10003597-1792281600-1792367999@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Luka: O izgubljenem sinu ...
DESCRIPTION:Od vseh štirih evangelistov edino Luka Jezusa osebno ni poznal. Nekaj časa je oznanjal krščanstvo skupaj s sv. Pavlom. \n“Svetega Luka sneg prikuka.”\n \n“Če žerjavi pred sv. Lukom od nas v tuje kraje ne gredo\, smemo upati\, da do božiča zime ne bo.” \n\nIz življenja …\nBesedilo iz sredine 2. stoletja takole predstavlja evangelista Luka: »Luka\, Sirijec iz Antiohije\, po poklicu zdravnik\, je postal učenec apostolov. Kasneje je postal Pavlov učenec in ostal pri tem apostolu do njegove smrti. … Umrl je poln Svetega Duha v Beociji v starosti 84 let … Po navdihu Svetega Duha je napisal evangelij.« \nIz uvoda Lukovega evangelija razberemo\, da je evangelij napisal za rimskega dostojanstvenika Teofila. Iz njega gre tudi sklepati\, da sam ni bil priča dogodkom\, ki jih je opisal v evangeliju: »Ker so že mnogi poskušali urediti poročilo o dogodkih\, ki so se zgodili med nami\, kakor so nam jih izročili tisti\, ki so bili od začetka očividci in služabniki besede\, sem sklenil tudi jaz\, ko sem vse od začetka natančno poizvedel\, tebi\, nadvse odlični Teófil\, vse po vrsti popisati\, da spoznaš zanesljivost naukov\, o katerih si bil poučen.« (Lk 1\,1-4) \nLukov evangelij se v marsičem razlikuje od drugih evangelijev. Piše o dogodkih iz Jezusovega otroštva\, ki jih drugi evangelisti ne omenjajo. Kot zdravnik je imel čut za bolnike\, zato Jezusa predstavi predvsem kot telesnega in dušnega zdravnika. Od vseh evangelistov je ravno Luka najbolj poudaril Jezusove trenutke molitve. V njegovem evangeliju sta obe zelo priljubljeni priliki\, to sta prilika o izgubljenem sinu in usmiljenem Samarijanu. Posebej poudari Jezusovo usmiljenje do žena\, carinikov in grešnikov. Sv. papež Janez Pavel II. je njegov evangelij v okrožnici O Božjem usmiljenju poimenoval »evangelij usmiljenja«. \nPoleg evangelija je sv. Luka napisal tudi Apostolska dela\, v katerih opisuje začetke Cerkve in širjenje krščanstva. Apostolska dela dopolnjujejo Lukov »novinarski značaj« z dragoceno obliko potopisa. Sv. Luka je bil namreč zvest sodelavec in spremljevalec sv. Pavla na njegovem drugem in tretjem misijonarskem potovanju. \nPo legendi je poznal Jezusovo mater Marijo\, od katere je izvedel podrobnosti iz Jezusovega otroštva. Tradicija mu pripisuje\, da je ravno on avtor Marijine podobe (Salus populi romani\, Zdravje rimskega ljudstva)\, ki jo danes častijo v cerkvi Marije Snežne v Rimu. Zagotovo pa je Mariji in Jezusu »naslikal« najlepšo podobo v svojem evangeliju. \nPo njegovi smrti so bile njegove relikvije najprej prenesene v Carigrad\, nato pa v cerkev sv. Justine v Padovi. \n  \nUpodobitve\nUmetniki sv. Luka najpogosteje s knjigo in peresom v roki. Pogosto je s (krilatim) volom ali s sliko Device Marije\, saj naj bi bil po legendi avtor prve Marijine slike. \n  \nZavetnik\nZaradi njegovega poklica so ga imenovali »ljubljeni zdravnik«; zaradi legende\, da je z Jezusom naslikal Devico Marijo\, so ga slikarji vzeli za svojega zavetnika – a zahvaljujoč pisnim delom\, ki jih je zapustil\, pa bi sv. Luka lahko imenovali »novinar« Jezusove dobe. \nLuka je zavetnik zdravnikov\, kiparjev\, krščanske umetnosti\, vezilcev\, vremena … \n  \nGradiva:\n \nSv. Luka\, evangelist (v hr.) – 3:22 min: https://www.youtube.com/watch?v=lVRv7vdDu0w \n  \n \nSv. Luka (v ang.) – 1:58 min: https://www.youtube.com/watch?v=36b7_VeczVo \n  \n \nKratek film: Prilika o izgubljenem sinu:  https://www.youtube.com/watch?v=xHGR8g2FcVk \n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-luka-pisec-prilike-o-izgubljenem-sinu/2026-10-18/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2021/10/sv.-Luka-1-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261019
DTEND;VALUE=DATE:20261020
DTSTAMP:20260604T202818
CREATED:20201018T192628Z
LAST-MODIFIED:20241014T105126Z
UID:10003602-1792368000-1792454399@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Pavel od Križa: Ustanovitelj pasijonistov
DESCRIPTION:Sv. Pavel od Križa velja za največjega mistika 18. stoletja. \n  \nIz življenja …\nRodil se je leta 1694 v družini trgovca Danei v Piemontu v Italiji kot drugi izmed šestnajstih otrok. Pri krstu so mu dali ime Pavel Frančišek. Že kot najstnik je kazal veliko zanimanje za molitev in cerkveno življenje. Dolgo je opazoval Kristusovo trpljenje (pasijon)\, veliko časa je preživel v češčenju Najsvetejšega in leta 1713 doživel »milostni poseg«\, zaradi katerega se je odrekel ugodni poroki in ponujeni dediščini. \n \nPri šestindvajsetih letih je imel navdih za ustanovitev bodoče misijonske skupnosti pasijonistov in v videnju dobil jasne predstave o svoji redovni obleki (dolg črn plašč\, na njem pa na prsih izvezeno belo srce s križem in napisom »trpljenje Jezusa Kristusa«). Umaknil se je v samoto. Kasneje se mu je pridružil njegov rodni brat. \nUstanovil je red Jezusovih ubožcev\, ki se je kasneje preimenoval v red pasijonistov\, in ki je bil s strani papeža potrjen leta 1741. Pavel si je tedaj izbral redovno ime Pavel od Križa. Pasijonisti poleg običajnih redovniških zaobljub čistosti\, uboštva in pokorščine naredijo še četrto; to je da bodo premišljevali predvsem Kristusovo trpljenje in oznanjali njegov pomen. \nPavel od Križa je postal eden najboljših pridigarjev svojega časa; že samo njegovo življenje je bilo najprepričljivejša pridiga. Sam se je zelo pokoril\, od drugih pa tako strogega življenja ni zahteval. Samozatajevanja se je učil od sv. Janeza od Križa in sv. Terezije Avilske. Leta 1771 je nastala ženska redovna veja. Umrl je 18. oktobra 1775 v samostanu sv. Janeza in Pavla v Rimu. \nOd Pavla od Križa je ohranjenih več kot 200 pisem\, pa tudi številni duhovni spisi in njegova redovna pravila. \nRed je danes razširjen zlasti v Severni Ameriki. \n  \nUpodabljanje\nUmetniki ga najpogosteje upodabljajo v črnem habitu njegove redovne skupnosti pasijonistov s knjigo\, križem\, rožnim vencem\, lobanjo ali orodji Kristusovega trpljenja. \n  \nGradiva:\n \n\nSv. Pavel od Križa (v hr.) – 3:39 min: https://www.youtube.com/watch?v=YzKFvZIKNLs\n\n  \n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-pavel-od-kriza-ustanovitelj-pasijonistov/2026-10-19/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/10/10.-19.-Sv.-Pavel-od-Križa1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261020
DTEND;VALUE=DATE:20261021
DTSTAMP:20260604T202818
CREATED:20201019T092101Z
LAST-MODIFIED:20241014T105355Z
UID:10003607-1792454400-1792540799@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Vendelin: Zavetnik kmetov\, živine
DESCRIPTION:Sv. Vedelin je bil najverjetneje eden izmed tisočih učenih menihov na Irskem. \n  \nIz življenja …\nSv. Vendelin\, imenovan Fionnalán\, se je rodil okoli leta 550 na Irskem. Legenda pripoveduje\, da je bil Vendelin irsko-škotski kraljevi sin\, ki se je iz ljubezni do Boga odrekel svojemu kraljevemu življenju.\n \nNekoč se je nekomu pridružil na romanju v Rim. Ko se je vračal\, se je kot puščavnik naselil ob reki Moselle\, na meji med Nemčijo in Luksemburgom. Proti koncu svojega življenja je živel v benediktinskem samostanu v Tholeyu\, ki ga je vodil verjetno kot ustanovni opat in kjer je leta 617 tudi umrl. \nNad njegovim kamnitim grobom so zgradili kapelo\, kamor je prihajalo veliko romarjev. Kasneje je bila zgrajena velika božjepotna cerkev (bazilika)\, okoli katere je nastalo mesto St. Wendel v Posarju v Nemčiji. Na njegov grob romajo zlasti kmetje\, poljedelci in pastirji. \n  \nUpodobitve\nUmetniki ga najpogosteje upodabljajo kot pastirja s knjigo\, pastirsko palico ali krono. \n  \nZavetnik\nSv. Vendelin je zavetnik kmetov\, pastirjev\, polj in živine; proti boleznim živine. \n  \nGradiva:\nKdo je sv. Vendelin? (v ang.) – 10:38 min: https://gloria.tv/post/NnAz9UXPMCEf2fJMLkPZakYoX \n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-vendelin-zavetnik-kmetov-zivine/2026-10-20/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/10/10.-20.-Sv.-Vendelin1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261021
DTEND;VALUE=DATE:20261022
DTSTAMP:20260604T202818
CREATED:20201019T164359Z
LAST-MODIFIED:20251030T061849Z
UID:10003538-1792540800-1792627199@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveta Uršula in tovarišice: Za dober zakon
DESCRIPTION:“Če je na sv. Uršule dan lepo\, bo lepa jesen in si bo tudi lenuh pripravil dovolj stelje”\, pravi vremenski pregovor. \n  \nIz življenja …\nRedko katera svetnica si je kot sv. Uršula pridobila toliko priljubljenosti in spoštovanja\, čeprav o njej dejansko ni znano skoraj nič. O obstoju te svetnice priča napis iz 4. ali 5. stoletja\, najdenem v Kölnu\, ki omenja mučeništvo Uršule in njenih tovarišic devic (na tem kraju je bila pozneje postavljena cerkev) in več različic čudovitih legend o njenem mučeništvu. \nPo eni izmed različici je bila Uršula hči krščanskega kralja v Bretaniji (današnji Franciji) v 5. stoletju. Bila je izjemno lepa in vsestransko nadarjena. Nadlegovali so jo snubci\, ona pa je vse zavrnila. Tako je bilo vse dokler je ni za svojega sina  zaprosil za roko sam angleški kralj Agripa. Uršula je tedaj dobro premislila\, kako zavrniti kralja? Zato si je za svoje soglasje izmislila tri »nemogoče« pogoje: prvič\, da ji pošlje deset najlepših devic kot spremljevalke\, vsaka od njih pa mora imeti tisoč svojih služabnic ter brodovje za vse; drugič\, da njej in njenim spremljevalkam tri leta pred poroko omogoči potovanja in romanja v velika svetišča; in tretjič\, da se princ in ves njegov dvor spreobrnejo v krščanstvo\, ker se ne bo poročila s poganom. \nPričakovala je hitro angleško opustitev poroke\, a njena modrost\, lepota in odločnost so mladega snubca tako očarali\, da se je strinjal z vsemi tremi pogoji. In tako se je zbralo 11.000 devic (verjetno jih je bilo le 11) – Uršulinih spremljevalk za romanje v Rim. \nNa poti nazaj so jih blizu Kölna napadli Huni in pobili vse\, razen Uršule. Z njo\, kot s kraljevo hčerjo\, se je želel poročiti vodja Hunov. Ko ga je odločno zavrnila\, ji je v srce izstrelil tri puščice. Po njeni smrti je z neba prišla vojska 11.000 angelov in pregnala Hune iz mesta. Prebivalci Kölna pa so jo slovesno pokopali in svoje mesto postavili pod zavetništvo sv. Uršule in njenih tovarišic. \n  \nAli ste vedeli?\nV srednjem veku so nastale številne bratovščine sv. Uršule\, katere člani so bili celo škofje in kralji\, ki so se ji priporočali kot priprošnjici za srečno smrt in prehod v večnost. V 16. stoletju pa je sv. Angela Merici ustanovila redovno družbo uršulinke\, za zavetnico katerih je izbrala sv. Uršulo\, zavetnico učiteljskega poklica\, šol in izobraževanja. Krištof Kolumb je nove otoke\, ki jih je odkril leta 1493\, v čast sv. Uršuli in njenim tovarišicam poimenoval Deviški otroki. \n  \nUpodobitev\nUmetniki sv. Uršulo najpogosteje upodabljajo kot princeso s krono\, puščico\, palmo\, golobom ali zastavo s križem\, z ladjo; včasih kot zavetnico s plaščem\, pod katerim ščiti svoje spremljevalke. \n  \nZavetnica\nJe zavetnica Kölna\, učiteljic in vzgojiteljic\, mladine\, bolnih otrok\, trgovcev s tkaninami; priporočajo se ji za dobro poroko in dober zakon ter srečno zadnjo uro. \n  \nCerkve v Sloveniji\nSv. Uršuli je pri nas posvečenih 12 cerkva\, kot je razvidno iz spodnjih tabel. \n\nŽUPNIJSKA CERKEV posvečena sv. Uršuli:\n\n\n\nŠt.\nŽUPNIJA (Škofija)\n\n\n1.\nJagršče (KP škofija)\n\n\n\nPODRUŽNIČNE CERKVE posvečene sv. Uršuli:\n\n\n\nŠt.\nŽUPNIJA (Škofija)\nNASELJE s cerkvijo\n\n\n1.\nKranj – Šmartin (LJ nadškofija)\nSrednje Bitnje\n\n\n2.\nMirna peč (NM škofija)\nGolobinjek\n\n\n3.\nPolhov gradec (LJ nadškofija)\nSetnica\n\n\n4.\nPoljane – Dolenjske Toplice (NM škofija)\nMali Rigelj\n\n\n5.\nStara Cerkev (NM škofija) – porušena\nStari Breg\n\n\n6.\nStara Loka (LJ nadškofija)\nPevno\n\n\n7.\nŠentjurij – Podkum (LJ nadškofija)\nBorovak\n\n\n8.\nŠkofljica (LJ nadškofija)\nLanišče\n\n\n9.\nDramlje (CE škofija)\nŠedina\n\n\n10.\nStari trg pri Slovenj Gradcu (MB nadškofija)\nUršlja gora\n\n\n11.\nSv. Martin na Pohorju (MB nadškofija)\nBojtina\n\n\n12.\nŠt. Janž na Dravskem polju – Starše (MB nadškofija)\nPrepolje\n\n\n\nKAPELA: \n\n\n\n\n1.\nSv. Danijel nad Prevaljami (MB nadškofija)\nŠentane\n\n\n\n\nGradiva:\n \n\nSv. Uršula (v hr.) – 1:34 min: https://www.youtube.com/watch?v=RVx456Ze6nU\n\n  \n \n\n11.000 devic – sv. Uršula (v ang.) – 28:11 min: https://www.youtube.com/watch?v=9w5FZw-UVOI\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-ursula-in-tovarisice-za-dober-zakon/2026-10-21/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/10/sv.-Ursula-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261022
DTEND;VALUE=DATE:20261023
DTSTAMP:20260604T202818
CREATED:20201021T204639Z
LAST-MODIFIED:20251128T111825Z
UID:10003548-1792627200-1792713599@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Janez Pavel II.: Prvi slovanski papež
DESCRIPTION:Sv. Janez Pavel II. je prvi slovanski papež in po več stoletjih prvi papež\, ki ni Italijan.  \nJe eden od najmlajših papežev v zadnjem času\, njegov pontifikat pa med najdaljšimi v zgodovini Cerkve\, saj je trajal skoraj sedemindvajset let.  \nBil je karizmatičen papež\, sposoben zbrati velike množice. \n  \nIz življenja …\nKarol Wojtyła se je rodil 18. maja 1920 v Wadowicah na Poljskem kot najmlajši od treh otrok. Svoje sestre ni poznal\, saj je umrla pred njegovim rojstvom. \nKo je bil star devet let\, mu je umrla mati\, tri leta kasneje pa starejši brat. Karol je ostal sam z očetom. Po končani gimnaziji sta se z očetom preselila v Krakov\, kjer je Karol študiral literaturo in se posveti svoji strasti: igranju. \nKo se je začela vojna\, je začel delati v kamnolomu\, da bi se izognil deportaciji v Nemčijo. Leto kasneje (1941) mu je umrl tudi oče. \nKarol je začel »tajno« študirati tečaje teologije; tajno zato\, ker so nacisti preganjali poljsko duhovščino\, in bil leta v duhovnika posvečen leta 1946. Nato je za dve leti odšel izpopolnit svojo teološko izobrazbo v Rim\, da bi postal profesor etike v krakovskem bogoslovju in na teološki fakulteti v Lublinu. Leta 1958 je bil imenovan in posvečen kot najmlajši poljski pomožni škof v Krakovu. \nNjegov grb z napisom »Totus Tuus – Ves Tvoj«\, ki se nanaša na Božjo Mater Marijo\, ga je spremljal vse življenje. Sodeloval je na 2. Vatikanskem koncilu\, leta 1964 je bil imenovan za nadškofa v Krakovu\, leta 1967 pa za kardinala. \n16. oktobra 1978 so ga kardinali\, zbrani v konklavu\, izvolili za Petrovega naslednika. Privzel je ime Janez Pavel II. in 22. oktobra slovesno nastopil petrinsko službo (zato je tega dne njegov god). 13 maja 1981\, na obletnico Marijinih prikazovanj v Fatimi\, je bil hudo ranjen v poskusu atentata na Trgu sv. Petra. Kasneje je svojega atentatorja obiskal v zaporu in mu odpustil. \nV svojem dolgem pontifikatu vodenja Cerkve je okrepil upanje vernikov; govoril s svetom\, nagovarjal narode (dvakrat je obiskal Slovenijo)\, govoril z državniki\, umetniki\, igralci\, športniki; pogosto je komuniciral z novinarji; hodil je v zapore\, obiskoval zanemarjene in zapuščene. Iz njegove neizmerne ljubezni do mladih so se leta 1985 rodila svetovna srečanja mladih\, ki so na različnih koncih sveta združila milijone mladih. \nRazglasil je 1.345 blaženih in 483 svetnikov. \nLeta 2003 je bila uradno potrjena njegova Parkinskonova bolezen\, a se ni umaknil\, vse dokler so ga noge nosile. \nZ velikim sočutjem prebivalstva je umrl v Vatikanu 2. aprila 2005\, na predvečer nedelje Božjega usmiljenja\, ki jo je sam razglasil nekaj let prej. \nNa nedeljo Božjega usmiljenja 2011 ga je papež Benedikt XVI. razglasil za blaženega\, leta 2014 pa ga je papež Frančišek razglasil skupaj s papežem Janezom XXIII. za svetega. \n  \nGradiva:\n \n\nNajslajši trenutki Janeza Pavla II. ob GLASBI – 5:35 min: https://www.youtube.com/watch?v=P498ZWdGIjU\n\n  \n \n\nPapež Janez Pavel II. mladim v Postojni (v slov.) – 9:18 min: https://www.youtube.com/watch?v=rlQkIQMcQyg\n\n  \n \n\nŽivljenje Karola Wojtyła – animirani film (v slov.) – 26:13 min: https://www.youtube.com/watch?v=5q8QuKdDaAc&list=PLuL_MDcWQgzzJYnR4idLP1fjNB3LOzygN&index=8\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-janez-pavel-ii-prvi-slovanski-papez/2026-10-22/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/10/Janez-Pavel-II-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261023
DTEND;VALUE=DATE:20261024
DTSTAMP:20260604T202818
CREATED:20201022T101332Z
LAST-MODIFIED:20241014T065508Z
UID:10003553-1792713600-1792799999@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Janez Kapistran: "Apostol Evrope"\, prenovitelj ...
DESCRIPTION:Sv. Janez Kapistran je bil frančiškan\, redovni prenovitelj\, potujoči pridigar\, “apostol Evrope”\, mirovni posrednik … \n  \nIz življenja …\nSv. Janez se je rodil 24. junija 1386 v Capestranu v Abruzzih. Njegov oče je bil bogat nemški baron\, nekdanji vitez\, ki je kmalu umrl. Sv. Janez je študiral pravo v Perugii ter opravljal službo sodnika v Neaplju in Perugii\, kjer je želel utrditi svoj družbeni položaj s poroko z grofovsko hčerko\, a je leta 1415\, ko je izbruhnila mestna vojna\, pristal v ječi. \nTu je razmišljal o svojem življenju in zaslišal Božji klic v redovno življenje. Tega leta je vstopil v red manjših bratov in bil leta 1418 posvečen v duhovnika. Zelo je bil povezan s svojim redovnim sobratom sv. Bernardinom Sienskim\, s katerim je sodeloval pri prenovi reda. Postal je priljubljen ljudski misijonar in štirideset let po vsej Evropi spodbujal bolj zgledno krščansko življenje.  Kamorkoli je prišel\, se je zbralo ogromno ljudi\, da bi poslušali tega gorečega pridigarja. \nKo so Turki leta 1453 osvojili Carigrad in krenili proti Evropi\, je sv. Janez Kapistran uspel pridobiti krščanske kneze za obrambo krščanskega sveta. Leta 1456 je tudi sam z dvignjenim križem v roki branili Beograd pred 100.000 Turki in uspelo jim jih je začasno ustavili. A v vojni vihri se je okužil s kužno boleznijo\, ki je prizadela večji del krščanske vojske\, in umrl na današnji dan v tedanjem madžarskem Iloku (današnjem Vukovarju na Hrvaškem). \n  \nUpodobitve\nUmetniki ga najpogosteje upodabljajo z zastavo s križem\, monštranco s hostijo ali monogramom IHS. \n  \nZavetnik\nSv. Janez Kapistran je zavetnik vojaških kaplanov in odvetnikov. \n  \nGradiva:\n \n\nSv. Janez Kapistran (v ang.) – 2:00 min: https://www.youtube.com/watch?v=LoXvdAfEyWg\n\n  \n \n\nSv. Janez Kapistran (v hr.) – 2:55 min: https://www.youtube.com/watch?v=pU-VYZhkE3U\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-janez-kapistran-branitelj-krscanske-vere-pred-turki/2026-10-23/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/10/Janez-Kapistran-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261024
DTEND;VALUE=DATE:20261025
DTSTAMP:20260604T202818
CREATED:20201023T174103Z
LAST-MODIFIED:20241014T065829Z
UID:10003558-1792800000-1792886399@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Anton Marija Claret: Ustanovitelj klaretincev\, duhovni pisatelj
DESCRIPTION:Škof sv. Anton Marija Claret je ustanovitelj klaretincev\, najbolj brani duhovni pisatelj svojega časa v Španiji in veliki častilec Marijinega Brezmadežnega Srca.  \n  \nIz življenja …\nAnton Claret se je rodil v Kataloniji 23. decembra 1807 v družini z desetimi otroci\, ki se je preživljala s tkalstvom. Anton naj bi nadaljeval očetovo obrt\, a se je odločil za bogoslovje in želel postati kartuzijan. Z osemindvajsetimi leti je prejel mašniško posvečenje in pozneje vstopil k jezuitom. Njegov škof v Španiji ga je postavil za misijonarja. To nalogo je odlično opravil: s pridiganjem\, spovedovanjem\, duhovnimi vajami in založniško dejavnostjo je spreobrnil celo Katalonijo in Kanarske otoke. \nDa bi si pridobil pomočnike za misijonsko dejavnost je leta 1849 skupaj s petimi duhovniki ustanovil misijonsko družbo Sinov Marijinega Brezmadežnega Srca\, ki se po njem imenujejo tudi klaretinci\, in bil še isto leto imenovan za nadškofa v Santiagu na Kubi\, kjer je služboval od leta 1850 do 1857. Tu je duhovništvo prenovil z duhovnimi vajami\, ljudstvo pa s pastoralnimi obiski in misijoni. Leta 1855 je ustanovil žensko redovno vejo Hčera Marijinega Brezmadežnega Srca\, imenovane tudi klaretinke. Bil je namreč velik častilec Brezmadežnega Marijinega Srca. V času potresa in kuge je obiskoval bolnišnice\, kjer je spovedoval\, tolažil in dajal miloščino. V župnijah je ustanavljal hranilnice za socialno dobro ljudi. Zaradi svojega uspeha je postal trn v peti sovražnikom vere. \nKer se je nekajkrat znašel celo v smrtni nevarnosti\, se je vrnil v Španijo in tam deloval na španskem kraljevem dvoru. Sodeloval je tudi na prvem vatikanskem koncilu. \nUmrl je v izgnanstvu\, potem ko se je zaradi revolucije moral s kraljevo družino umakniti iz Španije. Na smrt bolan se je moral zateči v cistercijanski samostan Fontfroide  na jugu Francije\, kjer je umrl je 24. oktobra 1870. \nZa svetnika je bil razglašen leta 1950. \n  \nZavetnik\nJe zavetnik klaretincev\, klaretink in Katalonije. \n  \nGradiva:\n \n\nSv. Anton Marija Claret (v hr.) – 2:00 min: https://www.youtube.com/watch?v=lOIDZ1ab3sU\n\n  \n \n\nSv. Anton Marija Claret (v ang.) – 1:59 min: https://www.youtube.com/watch?v=sp8P7jyKj3g\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-anton-marija-claret-ustanovitelj-klaretincev/2026-10-24/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/10/Klaret-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261025
DTEND;VALUE=DATE:20261026
DTSTAMP:20260604T202818
CREATED:20201024T162922Z
LAST-MODIFIED:20241014T105618Z
UID:10003612-1792886400-1792969199@portal.pridi.com
SUMMARY:Sv. Krizant in Darija: Zakonca mučenca
DESCRIPTION:Sv. Krizant in Darija sta zakonca. Že sv. Hieronim omenja\, da se njun god praznuje od leta 350. \n  \nIz življenja …\nO sv. Krizantu in Dariji so se ohranile pobožne legende. Sv. Krizant je postal kristjan kljub nasprotovanju njegovega očeta. Zato mu je izbral nevesto Darijo\, svečenico boginje Veste\, da bi ga pripeljala nazaj k poganskim bogovom. Zgodilo pa se je ravno obratno. Sv. Krizant je njo pridobil za krščanstvo\, tako da je tudi ona postala kristjanka\, nato pa sta sklenila krščanski zakon. \nKer sta širila evangelij in spreobračala ljudi h krščanstvu so ju oblasti obsodile na smrt. Oba sta umrla mučeniške smrti na prehodu iz 3. v 4. stoletje.  Po izročilu so ju pokopali na rimskem pokopališču ob ulici Via Salaria Nova\, papež sv. Damaz I. pa naj bi njun grob označil z napisom. \n  \nGradiva:\n \n\nSv. Krizant in Darija (v hr.) – 2:31 min: https://www.youtube.com/watch?v=2BnjZZ9JoNY\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-krizant-in-darija-zakonca-mucenca/2026-10-25/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/10/10.-25.-Sv.-Krizant-in-Darija1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261026
DTEND;VALUE=DATE:20261027
DTSTAMP:20260604T202818
CREATED:20201025T101603Z
LAST-MODIFIED:20241014T110140Z
UID:10003617-1792972800-1793059199@portal.pridi.com
SUMMARY:Bl. Celina Borzecka: Mati\, ustanoviteljica ženskega reda
DESCRIPTION:Bl. Celina Borzecka je bila dvajset let predana in dobra žena. Po moževi smrti sta s hčerko našli nov poklic. Ustanovila je sestre Vstajenja našega Gospoda Jezusa Kristusa in si za vodilo vzela stavek: »Preko križa in smrti do vstajenja in poveličanja«. Za blaženo je bila razglašena leta 2007. \n  \nIz življenja …\nBl. Celina Borzecka se je rodila 29. oktobra 1833 v Antowilu na vzhodu Poljske\, današnji Belorusiji\, v bogati kmečki družini s tremi otroki. Že v zgodnji mladosti je v sebi čutila duhovni poklic\, a se je zaradi svojih staršev z dvajsetimi leti poročila in rodila štiri otroke\, od katerih sta preživeli dve hčerki. \nPo moževi smrti se je s hčerkama preselila v Rim in začela živeti svojo pravo poklicanost. Skupaj z mlajšo hčerko in še dvema ženama je začela živeti v skupnosti.  Leta 1891 je s p. Petrom Semenekom\, ustanoviteljevem Kongregacije vstajenja našega Gospoda Jezusa Kristusa\, formalno ustanovila žensko vejo te kongregacije. Njene sestre so oznanjale evangelij s svojim delovanjem v šolah\, bolnišnicah\, domovih\, med mladimi in pomoči potrebnimi. Kmalu so začele odpirati hiše na Poljskem\, v Bolgariji in v ZDA. \nSestra Celina Borzecka je umrla 26. oktobra 1913 v Krakovu na Poljskem. \n  \nLeta 2007 jo je papež Benedikt XVI. razglasil za blaženo. \n  \nUpodobitve\nOhranjene so fotografije\, na katerih je v črni redovni obleki z belim ovratnikom in robom naglavne rute. \n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/bl-celina-borzecka-mati-postane-redovnica/2026-10-26/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/10/celina-2.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261027
DTEND;VALUE=DATE:20261028
DTSTAMP:20260604T202818
CREATED:20251128T114616Z
LAST-MODIFIED:20251128T114616Z
UID:10004328-1793059200-1793145599@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Evarist: Četrti papež
DESCRIPTION:Sv. Evarist\, rojen v 1. stoletju v Antiohiji\, je bil četrti papež po sv. Petru. Rimsko Cerkev je vodil pod cesarjem Trajanom. \n  \nIz življenja …\nPapež sv. Evarist je Rim razdelil na sedem diakonatov. Rim je tako razdelil na 25 župnij. Papeževal je osem let. \nPosvetil je petnajst škofov\, sedemnajst duhovnikov in sedem diakonov. \nV njegovem času so v Rim pripeljali škofa sv. Ignacija Antiohijskega\, da bi ga kot kristjana vrgli zverem. Sv. Evarist je verjetno pretrpel mučeništvo\, in to leta 108. \nPokopan je v Vatikanu\, blizu groba apostola Petra. \n  \nGradiva:\n \nSv. Evarist I.\, papež (v hr.) – 1:50 min: https://www.youtube.com/watch?v=O0d5v0Q9Fe8 \n  \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-evarist-cetrti-papez-2/2026-10-27/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2021/10/sant-evaristo-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261028
DTEND;VALUE=DATE:20261029
DTSTAMP:20260604T202818
CREATED:20201027T122848Z
LAST-MODIFIED:20241014T064228Z
UID:10003543-1793145600-1793231999@portal.pridi.com
SUMMARY:Sv. Simon in Juda Tadej: Za brezupne primere …
DESCRIPTION:Sv. Simon in Juda Tadej pri nas veljata za zimska svetnika\, ker na ta dan nemalokrat že zapade sneg. Oba sta bila apostola; skupaj sta hodila za Jezusom Kristusom\, skupaj sta oznanjala evangelij po vzhodni Mezopotamiji in Perziji\, skupaj sta zaradi vere trpela in umrla mučeniške smrti. Oba sta bila vneta in »silovita« apostola! \n  \nIz življenja …\nSimon z dodatnim imenom »Kananejec« oziroma »Gorečnik« je omenjen v seznamu apostolov v treh evangelijih in v Apostolskih delih (Mt 10\,4; Mr 3\,18; Lk 6\,15; Apd 1\,13). Njegovo dodatno ime Kananejec (iz hebrejske qana) ali Gorečnik pomeni\, da je Simon prej pripadal verski skupnosti zelotov – gorečnikov\, ki je bila prežeta s politično obravnavanim mesijanizmom.  Bil je Alfejev sin\, ki je bil brat Jezusovega krušnega očeta Jožefa. Potemtakem je bil Simon Jezusov bratranec. Po izročilu naj bi imel še dva brata: apostola Jakoba mlajšega in Juda Tadeja. \nApostol Juda Tadej ima podobne značilnosti kot Simon\, saj njegovo drugo ime (Tadej) v armejščini pomeni »Hraber\, Srčni«. Juda Tadej je avtor kratkega ostrega novozaveznega Judovega pisma\, v katerem v borbenem duhu opozarja in poziva svoje sodobnike k nasprotovanju tistim\, ki jih opisuje s temi besedami: »Prikradlo se je namreč (med vas) nekaj ljudi\, ki so bili že davno zapisani tej obsodbi. To so brezbožneži\, ki sprevračajo v razuzdanost milost našega Boga in zanikujejo našega edinega Gospodarja in Gospoda Jezusa Kristusa.« \nSimon in Juda Tadej sta umrla mučeniške smrti v Edesi v Perziji. Izročilo pravi\, da je tamkajšnji kralj organiziral razpravo\, »intelektualni dvoboj«\, med svojimi najboljšimi vrači in obema apostoloma. Ko sta apostola z besedami in idejami premagala svoje nasprotnike\, so nanju najprej spustili kače. Ker pa so kače namesto apostolov začele pikati svoje gospodarje\, so mučitelji postopek skrajšali: Juda Tadeja so pretepli do smrti\, Simona Gorečnika pa z žago prerezali na dvoje. Zato je slednji zavetnik drvarjev in sekačev. \nJuda Tadej je priprošnjik v brezupnih zadevah in zavetnik srečne smrti. \n\nUpodobitve\nUmetniki ju najpogosteje upodabljajo s knjigo in mučilnimi orodji. \nSimona upodabljajo z žago\, sulico\, mečem ali sekiro. \nJuda Tadeja pa upodabljajo s kijem ali kamni. \n  \nMolimo\nGospod Bog\,\nspoznali in vzljubili smo te po oznanjevanju apostolov.\nNa priprošnjo svetih apostolov Simona in Juda Tadeja\nnaj Cerkev neprestano raste in sprejema v svoje naročje vedno nove narode. \nAmen. \n\nMolitev k sv. Juda Tadeju v posebni težavi\nSveti Juda Tadej\, sorodnik našega Gospoda in Odrešenika Jezusa Kristusa\, apostol in mučenec\, ki si slaven po krepostih in čednostih\, ti zvesti pomočnik vsem\, ki te častijo\, in posebni zavetnik v težkih zadevah! Zaupno se obračam k tebi\, zakaj ti imaš izredne pravice\, da posebno pomagaš tistim\, ki v bridkostih in težavah že obupujejo. Iskreno te prosim\, pomagaj mi iz stiske\, iz katere si sam ne morem pomagati. Sveti Juda Tadej\, obljubljam ti\, da ne bom nikoli pozabil tvojih dobrot in te bom častil kot svojega posebnega zavetnika v stiskah. Amen. \n\nCerkve na Slovenskem\nPri nas je apostoloma Simonu in Judi Tadeju posvečenih osem cerkva\, in sicer tri župnijske cerkve (Lj – Kodeljevo\, Lj – Črnuče\, Lj – Rudnik) in pet podružničnih cerkva (župnija Cerkve na Gorenjskem v kraju Spodnji Brnik\, župnija Ig v kraju Pijava Gorica\, župnija Lj – Vič na pokopališču\, župnija Šenčur v kraju Voglje\, župnija Pregara na pokopališču). \n\nGradiva:\n\nMOLITEV k sv. Judi Tadeju za pare v krizi (v slov.) – 0:45 min\n\n  \n \n\nPraznik sv. Simona in Juda Tadeja (v hr.) – 2:15 min: https://www.youtube.com/watch?v=JyUB6_YGk24\n\n  \n \n\nSv. Simon in Juda (v ang.) – 7:00 min: https://www.youtube.com/watch?v=Js0rt4-uHNk\n\n  \n \n\nSv. Juda Tadej (v ang.)\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-simon-in-juda-tadej-za-brezupne-situacije/2026-10-28/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/10/10.-28.-Sv.-Simon-in-Juda-Tadej1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261029
DTEND;VALUE=DATE:20261030
DTSTAMP:20260604T202818
CREATED:20241029T132505Z
LAST-MODIFIED:20251128T115333Z
UID:10004334-1793232000-1793318399@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveta Ermelinda: Puščavnica v imenitnih oblačilih
DESCRIPTION:Sv. Hermelinda ali Ermelinda (skrajšano Linda) je laikinja puščavnica.  \n  \nIz življenja …\nSv. Ermelinda se je rodila leta 510 v Lovenjoelu v Belgiji v plemiški družini\, ki je bila v sorodstvu z družino Pipin. \nImela je veliko snubcev\, a se je že v otroštvu zaobljubila devištvu. Kljub želji staršev\, da bi se dobro poročila\, je zavrnila poroko in se umaknila na del družinskega posestva\, kjer je živela v molitvi\, tišini in pokori. Želela je več miru\, zato se je preselila drugam\, kjer je živela strogo življenje v samoti. \nTežave je imela z dvema mladima snubcema\, zaradi česar je pobegnila v Meldret in tam ostala do svoje smrti. \nUmrla je 29. oktobra leta 590. Na njenem grobu je bil postavljen ženski samostan. \n  \nUpodobitve\nUmetniki sv. Lindo najpogosteje upodabljajo kot puščavnico v imenitnih oblačilih. \n  \nZavetnik\nSv. Linda je zavetnica proti očesnim boleznim\, vročici in boleznim sklepov. \n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-ermelinda-puscavnica-v-imenitnih-oblacilih-2/2026-10-29/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/10/Sv.-Ermelinda-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261030
DTEND;VALUE=DATE:20261031
DTSTAMP:20260604T202818
CREATED:20201028T190545Z
LAST-MODIFIED:20241029T132741Z
UID:10003627-1793318400-1793404799@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Marcel: Za tiste\, ki nočejo služiti vojske
DESCRIPTION:Sv. Marcel je zavetnik tistih\, ki zaradi svojih prepričanj nočejo služiti vojske in sodelovati v vojni. \n  \nIz življenja …\n \nSv. Marcel se je rodil sredi 3. stoletja in bil stotnik cesarske vojske v današnjem Tangerju v Maroku. Kot kristjan ni želel sodelovati pri poganskih obredih\, ki so jih priredili v okviru praznovanja rojstnega dne v čast cesarjema Dioklecijanu in Maksimijanu\, in častiti poganske bogove. Odvrgel je orožje\, pas\, oklep in vojaške nazive ter se javno izpovedal za kristjana. \nNa sodišču je povedal\, da ni dobro\, da kristjan služi v vojskah sveta. Zaradi svojih stališč je bil obsojen na smrt. \nLeta 298 je v Tangerju doživel mučeniško smrt z obglavljenjem. \n  \nZavetnik\nSv. Marcel je zavetnik tistih\, ki zaradi svojih prepričanj nočejo služiti vojske in sodelovati v vojni. \n  \nGradiva:\n \n\nSv. Marcel (v hr.) – 1:53 min: https://www.youtube.com/watch?v=eUXFmZhM1yo\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-marcel-za-tiste-ki-nocejo-sluziti-vojske/2026-10-30/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/10/10.-30.-Sv.-Marcel1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261031
DTEND;VALUE=DATE:20261101
DTSTAMP:20260604T202818
CREATED:20201029T134012Z
LAST-MODIFIED:20241029T133016Z
UID:10003632-1793404800-1793491199@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Alfonz Rodriguez: Samostanski vratar
DESCRIPTION:Velja za enega izmed velikih španskih mistikov 16. stoletja. \n»Največji izraz ljubezni je\, biti poslušen Bogu.« \n  \nIz življenja …\nSv. Alfonz Rodriguez se je rodil 25. julija 1533 v španskem mestu Segovia kot tretji izmed enajstih otrok v družini uglednega trgovca s suknom in volno. Na Alfonzovo duhovno življenje je poleg staršev že v rani mladosti močno vplival sv. Peter Faber\, eden izmed ustanoviteljev Družbe Jezusove\, ki ga je pripravljal na prvo obhajilo. \nKomaj je Alfonz začel študij na jezuitskem kolegiju\, že se je zaradi očetove smrti moral vrniti in prevzeti njegovo trgovino. Poročil se je pri 25-ih letih in imel tri otroke\, a so mu žena in otroci v času desetih let pomrli; propadlo mu je tudi trgovsko podjetje. \nPo mesecih samote in molitve je prosil za sprejem k jezuitom\, ki pa so ga zaradi njegovih poznih 37 let ter pomanjkljive izobrazbe in slabega zdravja sprva zavrnili. \nPo dveh letih neuspešnega študija v Barceloni so ga sprejeli v red kot brata laika in še isto leto poslali v novi jezuitski kolegij v mestu Palma na otoku Majorka\, kjer je več kot štiri desetletja opravljal službo samostanskega vratarja in bil do vseh ustrežljiv\, pozoren. Tu je podobno\, kot kasneje sv. Konrad iz Parzhama v Altöttingu v Nemčiji\, postal kontaktna oseba za vse pomoči potrebne\, malodušne in zaskrbljene ljudi. Bil je svetovalec številnim osebnostim in sobratom ter vplival na jezuitske študente\, ki so prestopili njegov prag. S svojim globokim duhovnim življenjem je močno vplival tudi na duhovno rast študenta sv. Petra Klaverja in ga navdušil za misijonski poklic med črnci v Južni Ameriki. \nAlfonz je umrl 31. oktobra 1617. Po njegovi smrti se je pojavilo 14 zvezkov z duhovnimi vsebinami\, v katerih je zapisal svoje izkušnje združenja z Bogom\, ekstaze in videnja. \n  \nUpodobitve\nUmetniki ga najpogosteje upodabljajo kot jezuita v videnju: na prsih ima dvoje src\, ki sta povezani z žarki\, ki izhajajo iz rok Marije in Jezusa v nebeški slavi. \n  \nZavetnik\nSv. Alfonz je zavetnik jezuitskih bratov\, španskega mesta Palma in otoka Majorka. \n  \nGradiva:\n \n\nSv. Alfonz Rodriguez (v hr.) – 3:17 min: https://www.youtube.com/watch?v=QQEv_HWRPZE\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-alfonz-rodriguez-sveti-samostanski-vratar/2026-10-31/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/10/10.-31.-sv.-Alfonz-Rodriguez-Njegova-vizija-Francisco-de-Zurbaran1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261101
DTEND;VALUE=DATE:20261102
DTSTAMP:20260604T202818
CREATED:20201029T204038Z
LAST-MODIFIED:20251128T103127Z
UID:10003587-1793491200-1793577599@portal.pridi.com
SUMMARY:Zapovedani praznik vseh svetih: Ko je število svetih tako naraslo ...
DESCRIPTION:Danes je praznik vseh svetih: tistih\, ki jih je Cerkev uradno razglasila za svete in tistih\, ki jih Cerkev uradno ni razglasila za svete\, so pa pri Bogu v nebesih.  \nVsi sveti so zapovedani praznik\, kar pomeni\, da naj bi se verniki tega dne udeležili sv. maše. \nIn še nekaj: Na vse svete ima god vsak kristjan. Zato blagoslovljeno praznovanje godu! \n  \nIz življenja … \nGre za starokrščanski praznik\, na katerega se častijo vsi sveti. \nIzvor tega praznika je treba iskati v 4. stoletju na Vzhodu\, ko so v Antiohiji prvo nedeljo po binkoštih praznovali praznik vseh svetih mučencev. V 7. stoletju je papež Bonifacij IV. v Rimu poganski tempelj Panteon\, posvečen vsem bogovom\, spremenil v cerkev svete Matere Božje in vseh svetih mučencev. \nPapež Gregor IV. (827-844) je praznik svetih prestavil na 1. november in ukazal\, naj se ta dan slovesno praznuje v vsej Cerkvi. Ta praznik je Cerkev med drugim uvedla tudi zato\, ker je število svetnikov tako naraslo\, da ni bilo več mogoče spominjati se vsakega posebej pri bogoslužju. \nTega dne se spominjamo vseh rajnih\, ki so sedaj pri Bogu – znane in neznane! Še posebej se spominjamo rajnih svetih\, ki niso bili nikoli razglašeni za svetnike. V molitvi se jim priporočimo tudi mi\, naj pri Bogu posredujejo za nas\, da se jim bomo nekoč pridružili tudi mi. \nBogoslužje tega praznika nas spominja\, da je svetost izvirna poklicanost vsakega krščenega. Zato je ta praznik ugodna priložnost\, da dvignemo pogled od minljivih zemeljskih resničnosti k Božji razsežnosti večnosti in svetosti. \n  \nMolimo\nVsemogočni večni Bog\, tvoja Cerkev se danes veseli skupnega praznika vseh svetnikov in slavi njihove zasluge.  \nProsimo\, naj nam nepregledna množica naših svetih bratov in sester izprosi tvoje obilno usmiljenje. Amen. \n  \nGradiva: \n\nGradivo za družino ob prazniku vseh svetih – Slovenski katehetski urad (v slov.): http://sku.rkc.si/2020/10/30/praznik-vseh-svetih/\n\n  \n \n\nSvetniki ob glasbi – Veroučni kotiček (v slov.) – 2:43 min: https://www.youtube.com/watch?v=Rje8J00Vc9M&list=PLuL_MDcWQgzzJYnR4idLP1fjNB3LOzygN&index=13\n\n  \n \n\nNaredi si sam … – Veroučni kotiček (v slov.) – 0:26 min: https://www.youtube.com/watch?v=NOEVeo3rRzA&list=PLuL_MDcWQgzzJYnR4idLP1fjNB3LOzygN&index=12\n\n  \n \n\nPraznik vseh svetih (v hr.) – 4:08 min: https://www.youtube.com/watch?v=2FHQX5M7UtQ\n\n  \n \n\nVsi sveti – ob svetnikih in PESMI (v ang.) – 4:38 min: https://www.youtube.com/watch?v=oNlgG_-wjpM\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/zapovedani-praznik-vsi-sveti/2026-11-01/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/10/11.-1.-Vsi-sveti1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261102
DTEND;VALUE=DATE:20261103
DTSTAMP:20260604T202818
CREATED:20201031T121728Z
LAST-MODIFIED:20241014T071644Z
UID:10003592-1793577600-1793663999@portal.pridi.com
SUMMARY:Verne duše: Spomin vseh vernih rajnih
DESCRIPTION:Spomin vseh vernih rajnih ali Vernih duš dan je praznik\, na katerega Cerkev izkazuje posebno spoštovanje do vseh rajnih in zanje moli.  \nTo je dan\, ko naj bi šli obiskati grobove rajnih. \n  \nIz življenja …\nPričevanja o tem\, da so se rajnih spominjali pri mašni daritvi\, najdemo sicer že iz 2. stoletja. \nA poseben praznik spomina vernih duš v vicah izvira šele šele iz leta 998\, ki ga je uvedel opat sv. Odilo v benediktinskem samostanu Cluny v Franciji. \nPočasi se je to obhajanje na dan 2. novembra razširilo na vso Cerkev. Vesoljna Cerkev je ustalila spomin vseh rajnih šele leta 1311. \nTa dan želi v nas okrepiti vero v vstajenje in v večno življenje\, hkrati pa okrepiti našo povezanost z vernimi rajnimi v vicah\, ki jim lahko pomagamo z molitvami in žrtvami. Opominja nas\, da bomo nekoč tudi mi umrli\, in spodbuja k bolj zavzetemu življenju v veri in ljubezni do Boga in bližnjega. \nPapež Benedikt XV. je leta 1915 dovolil\, da vsak duhovnik daruje na ta dan tri svete maše. Poleg tega je Cerkev mesec november v celoti določila kot mesec posebnih molitev za duše v vicah. \n  \nGradiva:\n \n\nRazlika med praznikoma Vseh svetih in Vernih duš dan (v hr.) – 3:35 min\n\n  \n \n\nVsi sveti + Verne duše\n\n  \nFoto: Zajem zaslona \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/verne-duse-spomin-vseh-vernih-rajnih/2026-11-02/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/10/Vernih-dus-dan-.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261103
DTEND;VALUE=DATE:20261104
DTSTAMP:20260604T202818
CREATED:20201031T163222Z
LAST-MODIFIED:20251128T115658Z
UID:10004341-1793664000-1793750399@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Viktorin Ptujski: Prvi razlagalec Svetega pisma
DESCRIPTION:Viktorin Ptujski je bil cerkveni oče\, škof na teritoriju današnjega slovenskega ozemlja ob koncu 3. stoletja. Velja za prvega latinskega eksegeta (razlagalca) Svetega pisma. Da ga Slovenci bolje ne poznamo in častimo\, je “krivo” večstoletno napačno prepričanje\, češ da je bil škof v francoskem mestu Poitiers\, in ne v Ptuju.  \nŠele z zgodovinopisnimi popravki in s posredovanjem bl. Antona Martina Slomška v Vatikanu\, ki je leta 1848 dosegel\, da se sme Viktorinu v mariborski škofiji izkazovati javna čast pri bogoslužnih opravilih\, se je češčenje Viktorina začelo tudi pri nas. \n  \nIz življenja …\n \nSv. Viktorin Ptujski se je rodil okoli leta 240. O njegovem izvoru obstajajo različne teze: po eni naj bi prišel z vzhoda\, iz Grčije\, saj sv. Hieronim omenja\, da je bolje znal grško kot latinsko. Po drugi domnevi pa naj bi bil domačin. \nBil je škof v rimskem mestu Petovio\, današnjem Ptuju\, ob koncu 3. stoletja. Petoviona je tedaj štela preko 30.000 prebivalcev\, od tega je bilo verjetno okrog tisoč vernikov. \nVero je širil z govorjeno in pisano besedo\, zaradi česar ga uvrščamo tudi med prve znane literarne ustvarjalce na našem ozemlju. Bil je prvi latinski ekseget. Njegovi spisi so močno vplivali na nadaljnjo latinsko svetopisemsko eksegezo. Ohranila sta se le dva spisa: O zgradbi sveta in Razlaga Razodetja. \nBil je zelo izobražen in vzornega življenja. \nUmrl je 2. novembra 303 med Dioklecijanovim preganjanjem kristjanov\, in sicer mučeniške smrti – domnevno z obglavljenjem. \n  \nUpodobitve\nUmetniki sv. Viktorina najpogosteje upodabljajo v škofovski obleki s palmovo vejo in mečem v roki. \n  \nGradiva:\n\nViktorin Ptujski in deset devic: http://oddaje.ognjisce.si/ocetjevveri/2013/11/14/11-oddaja-viktorin-ptujski-in-deset-devic\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-viktorin-ptujski-prvi-razlagalec-svetega-pisma-na-nasih-tleh/2026-11-03/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/10/11.-3.-Viktorin-Ptujski1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261104
DTEND;VALUE=DATE:20261105
DTSTAMP:20260604T202818
CREATED:20201102T123503Z
LAST-MODIFIED:20241029T131628Z
UID:10003622-1793750400-1793836799@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Karel Boromejski: Zavetnik semenišč
DESCRIPTION:Danes praznuje god večina tistih\, ki jim je ime Karel\, Karlo\,  Karlina\, Drago\, Dragica. Slovesno je tudi v bogoslovnem semenišču v Ljubljani\, katerega sozavetnik je sv. Karel Boromejski\, obnovitelj Cerkve v duhu tridentinskega koncila. \n  \nIz življenja …\nSv. Karel Boromejski je bil rojen 2. oktobra 1538 na gradu Arona ob italijanskem jezeru Lago Maggiore v lombardijski plemiški družini kot tretji izmed šestih otrok. \nŠtudij cerkvenega in posvetnega prava v Paviji\, ki mu je sprva povzročal težave\, je končal tako sijajno\, da ga je njegov stric\, papež Pij IV. leta 1559 poklical v Rim. Kot tajnik \, odvetnik na papeškem dvoru in kasneje kot kardinal diakon si je pridobil velike zasluge pri upravljanju papeške države\, še zlasti pa pri organizaciji in zadnjem sklicu Tridentinskega koncila (1545–1563). Ni vedel\, kaj pomeni beseda počitek; le s petimi urami spanja na dan si je našel čas za molitev in nadaljnji študij filozofije ter teologije. \nKo je leta 1562 umrl njegov starejši brat\, se je moral Karel odločiti ali za zakonsko življenje ali za duhovni poklic. Po duhovnih vajah se je dokončno odločil za slednjega. Leta 1565 je postal milanski nadškof in prevzel škofijo\, ki že osemdeset let ni imela svojega rezidenčnega škofa. To notranje in zunanje uničeno škofijo je obnovil z vso ponižnostjo v duhu tridentinskega koncila\, in to kljub nasprotovanjem – nanj je bil izveden celo poskus atentata. Neutrudno se je posvečal dviganju vernosti med ljudstvom in klerom ter ustanavljal prva semenišča v skladu z zahtevami koncila ter preganjal krivoverce. Vseskozi je skrbel za uboge in reveže\, ustanavljal bolnišnice\, hospice. V milanski nadškofiji je vse stvari postavil na pravo mesto\, ljudje pa so se svojega pastirja\, ki jih je obiskoval peš ali na konju\, še posebej zapomnili po njegovi nesebični pomoči\, ko je leta 1575 mesto zadela kuga in po njegovi procesiji takoj prenehala. \nUmrl je razmeroma mlad 3. novembra 1584 v Milanu\, star komaj 46 let. Njegove zadnje besede so bile: »Glej\, prihajam\, Gospod«. \n  \nUpodobitev\nUmetniki ga najpogosteje upodabljajo kot škofa ali kardinala z bičem kot znamenjem spokorništva\, križem ali lobanjo. \n  \nZavetnik\nKarel Boromejski je zavetnik semenišč\, duhovnikov\, škofov\, katehistov; k njemu se priporočamo proti kugi. Je sozavetnik bogoslovnega semenišča v Ljubljani. \n  \nGradiva:\n \n\nSv. Karel Boromejski (v hr.) – 3:48 min: https://www.youtube.com/watch?v=aJ6vAg4eAXY\n\n  \n \n\nSv. Karel Boromejski (v ang.) – 3:18 min: https://www.youtube.com/watch?v=sz6oYF5Hu6k\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-karel-boromejski-zavetnik-semenisc-proti-kugi/2026-11-04/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/11/11.-4.-Sv.-Karel-Boromejski1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261105
DTEND;VALUE=DATE:20261106
DTSTAMP:20260604T202818
CREATED:20201103T093020Z
LAST-MODIFIED:20241029T133527Z
UID:10003643-1793836800-1793923199@portal.pridi.com
SUMMARY:Sv. Zaharija in Elizabeta: Starša Janeza Krstnika
DESCRIPTION:Pri nas je ime Elizabeta zelo pogosto – tudi med svetnicami\, medtem ko je ime Zaharija dokaj neznano. \n  \nIz življenja …\nSv. Elizabeta in sv. Zaharija sta starša sv. Janeza Krstnika. Po besedah sv. Luka »sta bila oba pravična pred Bogom. Živela sta brez graje\, po vseh Gospodovih zapovedih in navodilih.« Po njuni zaslugi\, smo po Lukovem evangeliju\, v dar dobili  dva čudovita hvalospeva: Marija je odgovorila z znanim slavospevom Magnificat\, Zaharija pa se je zahvaljeval Bogu s spevom Benedictus. \nElizabeta je prihajala iz najodličnejšega duhovniškega Aronovega rodu\, njen mož Zaharija pa je bil veliki duhovnik. Živela sta v hiši v vasi Ain Karem blizu Jeruzalema. Bila sta že v letih\, a nista imela otrok. O dogodkih\, ki so sledili\, mojstrsko poroča sv. Luka v svojem evangeliju. Zahariji se je v templju prikazal angel Gabriel in mu napovedal rojstvo sina. Ker ni verjel\, ga je doletela kazen\, tako da je obnemel\, vse dokler se ni zgodil napovedani radostni dogodek. \nKo je minilo šest mesecev od Janezovega spočetja\, je angel Gabriel v Nazaretu naznanil Devici Mariji\, da bo rodila Božjega Sina. \nPo izročilu sta bili Elizabetina in Marijina mati sestri. Ko je Marija od angela Gabriela izvedela\, da je njena sestrična Elizabeta že šest mesecem noseča\, je takoj odšla k njej v gričevje. Ko je Elizabeta zagledala Marijo in slišala njen pozdrav\, se je dete v njenem trebuhu veselo zganilo in napolnjena s Svetim Duhom je na ves glas vzkliknila z besedami\, ki so danes del molitve Zdrava Marija: »Blagoslovljena si med ženami in blagoslovljen je sad tvojega telesa …« \nSveto pismo o Elizabeti in Zahariji po Janezovem rojstvu ne poroča več.  Zaharija je bil po izročilu ubit v templju\, ker Herodu ni želel razkriti prebivališča svojega sina\, zato ga prištevajo med mučence. Sv. Janez Krstnik je zgodaj ostal brez staršev. \n  \nZavetnica\nSv. Elizabeta je zavetnica nosečnic in mater. \n  \nMolimo\nZaharija je po rojstvu svojega sina Janeza zapel čudovit hvalospev\, ki ga danes molimo vsako jutro pri hvalnicah\, in je znan kot »Zaharijev hvalospev«. \nHvaljen\, Gospod\, Bog naših očetov\, * \nobiskal je svoje ljudstvo in nas odrešil. \nObudil nam je mogočnega Zveličarja * \nv hiši svojega služabnika Davida. \nNapovedal ga je po svojih svetih prerokih\, * \nki so ga oznanjali od davnih vekov. \nRešil nas bo naših sovražnikov\, * \notel iz rok vseh\, ki nas črtijo. \nIzkazal nam je usmiljenje\, kakor je obljubil očetom\, * \nspomnil se je svoje svete zaveze. \nPrisegel je Abrahamu našemu očetu\, * \nda bomo rešeni iz rok sovražnikov. \nBrez strahu bomo služili Gospodu * \nv svetosti in pravičnosti vse dni življenja. — \n  \nIn ti\, dete\, boš prerok Najvišjega\, * \npojdeš namreč pred Gospodom\, pripravljat mu pota. \nPo tebi bo ljudstvo spoznalo Odrešenika\, * \nki ga bo rešil njegovih grehov. \nObiskal nas bo po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega * \nkakor sonce\, ki vzhaja z višave. \nRazsvetlil bo vse\, ki sedijo v temi in smrtni senci\, * \nin naravnal na pot miru vse naše korake. — \nAmen. \n/Hvaljen (Lk 1\,68–79)/\n\nGradiva:\n \n\nSv. Elizabeta (v ang.) – 4:03 min: https://www.youtube.com/watch?v=H_yjBhaaey8\n\n  \n \n\nZgodba za otroke o sv. Zahariju (v ang.) – 10:07 min: https://www.youtube.com/watch?v=PWZBftzDzko\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-zaharija-in-elizabeta-starsa-janeza-krstnika/2026-11-05/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/11/Sv.-Elizabeta-in-Zaharija-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261106
DTEND;VALUE=DATE:20261107
DTSTAMP:20260604T202818
CREATED:20201104T080223Z
LAST-MODIFIED:20251128T124731Z
UID:10004347-1793923200-1794009599@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Lenart: Zavetnik živine in kmetov
DESCRIPTION:Sv. Lenart je eden izmed najbolj priljubljenih svetnikov v Franciji in deželah srednje Evrope. Menijo\, da mu je posvečenih okoli 600 cerkva.  \nŽe zgolj v Sloveniji mu jih je posvečenih skoraj 60.  \nZakaj je tako priljubljen? \n  \nIz življenja …\nSv. Lenart se je rodil okoli leta 500 v Orleansu v plemiški družini\, ki je bila v prijateljskih odnosih s krščanskim frankovskim kraljem Klodvikom. Vzgajali so ga za viteza\, a je kasneje postal kraljev svetovalec. Na dvor pa je zahajal tudi reimski nadškof sv. Remigij (god 1. oktober)\, ki je sv. Lenarta seznanil s krščanstvom in ga kasneje tudi krstil. \nSv. Lenart je kasneje postal puščavnik v gozdu blizu Limogesu v Franciji. V svoji puščavniški celici je živel molitveno in spokorno samotarsko življenje. Postal naj bi škof v Reimsu (nekateri viri poročajo\, da je dejansko prejel tudi škofovsko posvečenje)\, a on se je odločil\, da bo ostal puščavnik. K njemu so prihajali številni iskalci pomoči; pridigal je in zdravil. \nŠe posebno skrb pa je imel za jetnike. Za mnoge je pri kralju dosegel izpustitev. Včasih so jetniki zgolj izgovarjali njegovo ime in okovi so jim odpadli. Le te so potem prinesli sv. Lenartu v njegovo puščavniško celico.  \nTe verige so kasneje njegovi častilci razlagali kot verige za govedo\, zaradi česar je sv. Lenart kasneje postal zavetnik živine in kmetov. \nIzročilo pripoveduje\, kako je sv. Lenart nekoč s svojimi molitvami pomagal noseči kraljici\, ki je imela v bližini njegove puščavniške celice med lovom njenega moža popadke\, da je srečno rodila sina. V zahvalo mu je kralj Klodvik podaril del zemljišča\, na katerem je kmalu zrasla cerkev\, posvečena Materi Božji\, zraven cerkve pa nov samostan\, okoli katerega se je razvilo mestece Saint-Léonard-de-Noblat. Tu so nekdanje jetnike izučili rokodelska dela\, da so si lahko pošteno služili svoj vsakdanji kruh. \nSv. Lenart je svojo skupnost vodil kot opat vse do svoje smrti leta 559. \n  \nUpodobitve\nUmetniki ga najpogosteje upodabljajo kot opata v črnem meniškem oblačilu z razbitimi verigami\, knjigo\, voli ali konji. \n  \nZavetnik\nSv. Lenart je zavetnik kmetov\, jetnikov\, hlapcev\, ključavničarjev\, kovačev\, živine\, konjev\, porodnic\, za dober porod; je priprošnjik proti glavobolu in duševnim boleznim. \n  \nVremenski pregovor\n“Kakršno je vreme na Lenartovo\, tako bo do božiča.” \n  \nCerkve na Slovenskem\nPri nas je sv. Lenartu posvečenih 59 cerkva (17 župnijskih\, 42 podružničnih). \n  \nŽUPNIJSKE CERKVE posvečene sv. Andreju:\n\n\n\nŠt.\nŽUPNIJA (Škofija)\n\n\n1.\nBukovo (KP škofija)\n\n\n2.\nCol (KP škofija)\n\n\n3.\nČrni vrh (LJ nadškofija)\n\n\n4.\nJesenice (LJ nadškofija)\n\n\n5.\nKropa (LJ nadškofija)\n\n\n6.\nLenart v Slovenskih Goricah (MB nadškofija)\n\n\n7.\nLoški Potok (LJ nadškofija)\n\n\n8.\nMozelj (NM škofija)\n\n\n9.\nNova Cerkev (CE škofija)\n\n\n10.\nNovo mesto – Sv. Lenart (NM škofija)\n\n\n11.\nSostro (LJ nadškofija)\n\n\n12.\nSpodnja Branica (KP škofija)\n\n\n13.\nSv. Lenart – Podgorci (MB nadškofija)\n\n\n14.\nSv. Lenart (LJ nadškofija)\n\n\n15.\nSv. Lenart nad Laškim (CE škofija)\n\n\n16.\nVolče (KP škofija)\n\n\n17.\nZabukovje (CE škofija)\n\n\n\n\nPODRUŽNIČNE CERKVE posvečene sv. Lenartu:\n\n\n\nŠt.\nŽUPNIJA (Škofija)\nNASELJE s cerkvijo\n\n\n1.\nBegunje pri Cerknici (LJ nadškofija)\nDobec\n\n\n2.\nBrežice (CE škofija)\nBrežice – frančiškani\n\n\n3.\nCerovo (KP škofija)\nDolenje Cerovo\n\n\n4.\nČemšenik (LJ nadškofija)\nVrhe\n\n\n5.\nČešnjice (LJ nadškofija)\nPšajnovica\n\n\n6.\nDob (LJ nadškofija)\nKrtina (++)\n\n\n7.\nDravograd (MB nadškofija)\nVič\n\n\n8.\nFara pri Kočevju (NM škofija)\nKrkovo\n\n\n9.\nGornji Grad (CE škofija)\nLenart pri Gornjem Gradu\n\n\n10.\nHoče (MB nadškofija)\nPivola / Pohorje\n\n\n11.\nIg (LJ nadškofija)\nGornji Ig\n\n\n12.\nKebelj (MB nadškofija)\nKoritno\n\n\n13.\nKostrivnica (CE škofija)\nDrevenik\n\n\n14.\nKred (KP škofija)\nStaro Selo\n\n\n15.\nMakole (MB nadškofija)\nMakole\n\n\n16.\nMavčiče (LJ nadškofija)\nJama\n\n\n17.\nMežica (MB nadškofija)\nPlat\n\n\n18.\nNovo mesto – Sv. Lenart (NM škofija)\nGotna vas\n\n\n19.\nPodbrdo (KP škofija)\nBača nad Podbrdom\n\n\n20.\nPreddvor (LJ nadškofija)\nBreg\n\n\n21.\nPtujska gora (MB nadškofija)\nPtujska gora (++)\n\n\n22.\nRaka (NM škofija)\nRavno\n\n\n23.\nRibnica (LJ nadškofija)\nNemška vas\n\n\n24.\nRibnica na Pohorju (MB nadškofija)\nRibnica na Pohorju (++)\n\n\n25.\nRibno (LJ nadškofija)\nBodešče\n\n\n26.\nRob (LJ nadškofija)\nKrvava Peč (++)\n\n\n27.\nSemič (NM škofija)\nKal\n\n\n28.\nStudeno (KP škofija)\nGorenje\n\n\n29.\nŠentjurij – Podkum (LJ nadškofija)\nRodež\n\n\n30.\nŠenturška gora (LJ nadškofija)\nSveti Lenart\n\n\n31.\nŠentvid pri Stični (LJ nadškofija)\nPungert\n\n\n32.\nŠmarjeta (NM škofija)\nKoglo Sela pri Zburah\n\n\n33.\nŠmartno pod Šmarno goro (LJ nadškofija)\nSpodnje Gameljne\n\n\n34.\nŠt. Ilj pod Turjakom (MB nadškofija)\nMislinja\n\n\n35.\nTrnje (KP škofija)\nKlenik\n\n\n36.\nTržišče (NM škofija)\nGabrijele (++)\n\n\n37.\nVače (LJ nadškofija)\nVaške Kandrše\n\n\n38.\nVišnja gora (LJ nadškofija)\nNova vas\n\n\n39.\nVrhnika (LJ nadškofija)\nMala Ligojna\n\n\n40.\nVrhnika (LJ nadškofija)\nStara Vrhnika (++)\n\n\n41.\nVrhnika (LJ nadškofija)\nVrhnika\n\n\n42.\nŽiri (LJ nadškofija)\nDobračeva (++)\n\n\n\n  \n  \nGradiva:\n \n\nSv. Lenart\, puščavnik (v hr.) – 2:40 min: https://www.youtube.com/watch?v=Tje9qpV5IBQ\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-lenart-priprosnjik-proti-dusevnim-boleznim/2026-11-06/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/11/11.-6.-Sv.-Lenart1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261107
DTEND;VALUE=DATE:20261108
DTSTAMP:20260604T202818
CREATED:20201105T100225Z
LAST-MODIFIED:20241107T062643Z
UID:10003648-1794009600-1794095999@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Vilibrord: S svetniškim očetom
DESCRIPTION:Sv. Vilibrord je imel svetniškega očeta. Je zavetnik Luksemburga … \n  \nIz življenja …\nSv. Vilibrord je bil rojen leta 658 v Northumbriji v Angliji v plemiški družini. Njegov oče sv. Vilgis\, ki se je kmalu po njegovem rojstvu umaknil v puščavniško samostansko življenje\, je svojega sina poslal v benediktinski samostan Ripon. Vilibrord je okoli leta 678 postal menih v irskem samostanu Rathmelsigi\, pri tridesetih letih pa prejel mašniško posvečenje. \nLeta 690 je skupaj z nekaterimi sodelavci začel misijonsko delo v Friziji na levem bregu Rena. S podporo frankovskih vladarjev na eni strani in papeževo oporo na drugi strani ima velike zasluge za širitev vere na evropskem kontinentu tudi v kasnejših stoletjih. Papež ga je na izrecno željo Pipina II. posvetil v škofa\, da bi tako utrdil položaj Cerkve na evropskem severu. Ob tej priložnosti je sv. Vilibrord prevzel ime Klemen. Postal je škof v Utrehtu\, a stike z domovino je ves čas ohranil. Od tam je dobival prve sodelavce … Za časa življenja mu je uspelo pokristjaniti večji del Frizijcev. \nUmrl je 7. novembra 739 v samostanu Echternacht v Luksemburgu. \n  \nUpodobitve\nUpodabljajo ga kot škofa ali opata s knjigo\, otrokom\, palico s križem (čudežno naj bi priklical vodo iz tal)\, sodom\, modelom cerkve\, vodnjakom ali vrčem. Včasih so ob njem tudi maliki\, to pa zato ker se je boril proti poganstvu. \n  \nZavetnik\nJe priprošnjik proti epilepsiji\, kožnim boleznim in trzavici. Je zavetnik Luksemburga. \n  \nGradiva\n \n\nSv. Vilibrord (v ang.) – 1:36 min: https://www.youtube.com/watch?v=IB4pE4xbZck\n\n\nSv. Vilibrord (v ang.) – 4:55 min: https://gloria.tv/post/b4AtrExhu87G3tjidxEq6TL2h\n\n  \nFoto: Zajem zaslona\, https://www.youtube.com/watch?v=IB4pE4xbZck \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-vilibrord-kot-otrok-darovan-samostanu/2026-11-07/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/11/Vilibrord-.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261108
DTEND;VALUE=DATE:20261109
DTSTAMP:20260604T202818
CREATED:20201105T143013Z
LAST-MODIFIED:20241107T113634Z
UID:10003654-1794096000-1794182399@portal.pridi.com
SUMMARY:Bl. Janez Duns Scot: Marijanski učitelj
DESCRIPTION:Bl. Janez Duns Scot velja za enega najvplivnejših sholastičnih filozofov in teologov\, imenovan s častnim nazivom »pretanjeni učitelj« in »Marijanski učitelj«. Slednje predvsem kot pobožni zagovornik verske resnice o Marijinem brezmadežnem spočetju\, ki je bila uradno razglašena šele leta 1854.  \n  \nIz življenja …\nJanezova domovina je Škotska\, rojstni kraj pa Duns\, ki leži ob meji z Anglijo. Rodil se je leta 1265 v premožni kmečki družini\, ki je bila do frančiškanov zelo dobrodelna ob njihovem prihodu na Škotsko. \nS petnajstimi leti je vstopil v red manjših bratov\, kjer je bil gvardijan njegov stric p. Elija Duns\, in postal frančiškan. V duhovnika je bil posvečen leta 1291. \nŠtudiral je v Parizu\, kjer je bil nekaj časa tudi profesor. Še prej je poučeval v Oxfordu in Cambridgeu\, čisto nazadnje pa v Kölnu\, kjer je tudi umrl 8. novembra 1308\, najverjetneje  zaradi pljučnice. \nPokopan je v kölnski minoritski cerkvi. \nZa blaženega je bil razglašen sorazmerno pozno\, in sicer leta 1993 s strani papeža sv. Janeza Pavla II. \n5 poudarkov bl. Janeza Duns Scota:\n\nSpoštuj drugačno mnenje od svojega.\n\nBodi dobre volje.\nBodi dosleden.\nLjubi in moli Božjo mater Marijo.\nNe pozabi na Boga.\n\nPri spoznanju je dajal ljubezni prednost pred razumom. Njegov nauk imenujemo skotizem\, in je bil vedno tekmec dominikanskemu tomizmu. \n  \nMolimo\nOče\, vir vsake modrosti\,\nv blaženem Janezu Duns Skotu\, duhovniku\,\nzagovorniku brezmadežnega spočetja Device Marije\,\nsi nam dal učitelja za življenje in védenje.\nNaj nas njegov zgled razsvetli in njegov nauk pouči\,\nda se bomo zvesto oklenili Kristusa\,\nki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. \nAmen. \n\nGradiva:\n \n\nBl. Janez Duns Scot (v ang.) – 1:41 min: https://www.youtube.com/watch?v=vlZ7cF3A8gk\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/bl-janez-duns-scot-marijanski-ucitelj/2026-11-08/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/11/11.-8.-Bl.-Janez-Duns-Scot1-.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261109
DTEND;VALUE=DATE:20261110
DTSTAMP:20260604T202818
CREATED:20201106T091743Z
LAST-MODIFIED:20241107T113904Z
UID:10003659-1794182400-1794268799@portal.pridi.com
SUMMARY:Praznik: Posvetitev lateranske bazilike
DESCRIPTION:Danes se spominjamo obletnice posvetitve lateranske bazilike v Rimu\, ki velja za prvo in prvotno papeževo stolnico. \nV Lateranu so papeži prebivali več stoletij\, dokler se niso preselili v Vatikan. Še danes velja Lateran za sedež rimskega škofa – papeža. \n  \nO prazniku …\nPo milanskem ediktu leta 313\, s katerim je dal cesar Konstantin kristjanom v rimski državi svobodo\, je papež Melkijad prejel lateransko palačo\, v kateri je lahko prebival in zemljo ob njej\, na kateri je začel graditi veličastno lateransko baziliko\, posvečeno presvetemu Odrešeniku ali Janezu Krstniku ter Janezu Evangelistu. »Lateranska« se imenuje zato\, ker so bile tamkajšnje stavbe prej last rimske rodbine Lateranov. \nGradnjo lateranske bazilike je dokončal in posvetil papež sv. Silvester (314–335)\, in katerega rezidenca je postala. Sčasoma je postala stolnica v Rimu\, sedež papežev kot rimskih škofov. \nOd 12. stoletja se je na Zahodu začelo praznovati posvetitev te nadbazilike\, ki ji pravijo tudi »mati in glava vseh cerkva mesta Rim in vsega sveta«\, kot piše na njenem pročelju. Tako velja lateranska bazilika za glavno cerkev vseh katoličanov\, znamenje ljubezni ter edinosti s Petrovim stolom. \nV njej je bilo pet lateranskih koncilov. \nLateranska bazilika je bila skozi zgodovino dograjena\, njen današnji videz pa je iz 16. stoletja. Že od nekdaj pa je veljala za najimenitnejšo vseh cerkva v Rimu. \n  \nGradiva:\n \n\nPraznik posvetitve lateranske bazilike (v hr.) – 2:43 min: https://www.youtube.com/watch?v=Af2L72BRJ0I\n\n  \n \n\nBazilika sv. Janeza v Lateranu (v ang.) – 1:59 min: https://www.youtube.com/watch?v=A0pIBhJ2wiI\n\n  \n \n\nBazilika sv. Janeza v Lateranu (v ang.) – 1:57 min: https://www.youtube.com/watch?v=y1Wpa_LzIk4\n\n  \nFoto: zajem zaslona \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/praznik-posvetitev-lateranske-bazilike/2026-11-09/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/11/Lateranska-bazilika-zajem-zaslona.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261110
DTEND;VALUE=DATE:20261111
DTSTAMP:20260604T202818
CREATED:20201106T170724Z
LAST-MODIFIED:20241107T114136Z
UID:10003664-1794268800-1794355199@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Leon Veliki: Zavetnik glasbenikov\, pevcev
DESCRIPTION:Sv. Leon I. Veliki je cerkveni učitelj in prvi papež v zgodovini\, ki je dobil vzdevek »Veliki«. Zakaj? \n  \nIz življenja …\nRodil se je okoli leta 400 v Toskani v Italiji. \nOhranjenih je 96 njegovih govorov (pridig) in 173 pisem\, iz katerih je razvidno\, da se je znal prilagoditi bralcem in poslušalcem ter da je bil zelo izobražen. Bil je poznavalec rimske književnosti in govorništva\, predvsem pa Svetega pisma in teologije. \nLeta 440 je bil izvoljen za papeža. Tedaj je bila Cerkev v težavah: od znotraj so jo razjedali razni krivi nauki\, od zunaj pa napadi barbarskih ljudstev.  \nPapež Leon je takoj na začetku svojega papeževanja poostril prihodnje razumevanje službe rimskih škofov. Poudaril je\, da je prvenstvo rimskega škofovskega sedeža nad vesoljno Cerkvijo božjepravnega izvora in da je papež vodnik enotnosti Cerkve. Zagovarjal je pravilno vero proti zmotnemu nauku dualističnega maniheizma in samoodrešilnega pelagianizma. Leta 451 je na kalcedonskem koncilu s posebnim pismom obsodil monofizitizem\, češ da sta v Kristusu združeni obe naravi: božja in človeška. Ko so koncilski očetje prebrali pismo\, so vzklikali: »To je vera očetov\, to je vera apostolov! Peter je govoril po Leonu«. \nVse kaže\, da je bil tudi dober diplomat\, saj je kar dvakrat rešil Rim pred uničenjem: Hunskega vojskovodja Atila je uspel prepričati\, da je Rimu prizanesel\, prav tako pa tudi vodjo Vandalov Gejzerika\, da je prenehal z ropanjem. \nUmrl je leta 10. novembra leta 461 v Rimu. \n  \nUpodobitev\nUmetniki ga najpogosteje upodabljajo kot papeža s križem\, evangeljsko knjigo ali zmajem. Slednje zato\, ker je rešil Rim pred Atilo. \n  \nZavetnik\nJe zavetnik glasbenikov\, organistov in pevcev. \n  \nMisel\n\n»Krepost se izkaže šele v preizkušnji\, saj ni boja brez nasprotnika\, zmage ni brez spora.«\n»Nič ni močnejše zoper hudičeve zvijače kot usmiljenje in širokosrčna ljubezen.«\n»Kar je bilo na našem Zveličarju vidno\, je prešlo v zakramente.«\n\n\nGradiva:\n \n\nSv. Leon Veliki\, papež in cerkveni učitelj (v hr.) – 2:59 min: https://www.youtube.com/watch?v=VlNunhe2ccQ\n\n  \n \n\nSv. Leon Veliki (v ang.) – 3:08 min: https://www.youtube.com/watch?v=aR71hhfxAaw&list=PL58g24NgWPIzvBk2IQVES_xC4WTm6-CDI\n\n  \nFoto: Zajem zaslona\, https://www.youtube.com/watch?v=aR71hhfxAaw&list=PL58g24NgWPIzvBk2IQVES_xC4WTm6-CDI\nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-leon-veliki-zavetnik-glasbenikov-pevcev/2026-11-10/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/11/sv.-Leon-Veliki-.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261111
DTEND;VALUE=DATE:20261112
DTSTAMP:20260604T202818
CREATED:20201109T110228Z
LAST-MODIFIED:20251128T094706Z
UID:10003669-1794355200-1794441599@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Martin: Eden najbolj priljubljenih škofov vseh časov
DESCRIPTION:Znan je pregovor\, da na martinovo »svet’ Martin nar’di iz mošta vin.« \n  \nKdo je bil sv. Martin?\nSv. Martin iz Toursa je v svojem življenju »prehodil pot« od poganskega vojaka do enega najbolj priljubljenih škofov vseh časov.  \nRodil se je okoli leta 315 na teritoriju današnjega Sombotela na Madžarskem. To pomeni\, da se je rodil dve leti potem\, ko je krščanstvo postalo svobodna vera v rimskem cesarstvu. Martinovi starši so bili pogani. Oče je bil častnik rimske vojske\, zato je bila tudi za Martina vojaška služba neizbežna. Pri dvanajstih letih se je začel zanimati za krščansko vero in postal katehumen. \n  \nRazpolovitev plašča\nProti svoji volji je postal vojaški častnik. Iz tega časa je dogodek\, ki je popolnoma spremenil Martinovo življenje. Pred mestnimi vrati je v mrzlem zimskem jutru zagledal premraženega berača\, ki je prosil miloščino. Ker pri sebi ni imel denarja\, je z mečem razpolovil svoj plašč in s polovico ogrnil reveža. To je bil začetek Martinovega spreobrnjenja. Iste noči se mu je v sanjah prikazal Jezus\, ogrnjen z darovano polovico plašča. Martin je tedaj zapustil vojaško službo in se oklenil škofa sv. Hiarija iz Poitiersa\, s katerim sta ustanovila samostan in začel »boj« je proti krivovercem. \n  \n \nGos ga je izdala\nKo so prebivalci Toursa leta 371 iskali novega škofa\, so izvolili sv. Martina\, ker so vedeli za njegovo ljubezen in pravičnost do vseh\, tako sužnjev kot najrevnejših. Ena od legend pravi\, da Martin zaradi skromnosti sploh ni želel sprejeti škofovske mitre\, zato se je skril pred odposlanci\, ki so prišli ponj. Toda v bližini je bila gos\, ki je s svojim gaganjem razkrila skromnega škofa. \nV 27-ih letih svoje škofovske službe je sv. Martin naredil veliko dobrega. Bil je dejaven škof in razširjevalec vere. \n  \nMartinova gos\nOb njegovem godu se pripravljajo Martinove pojedine s pokušino novega vina. Ne manjka pa tudi Martinova gos\, navadno z mlinci in rdečim zeljem\, ter seveda vino. Zakaj? \nPo legendi so gosi sv. Martina z gaganjem izdale\, ko se je skril pred ljudmi\, ki so ga želeli postaviti za škofa. Nekateri pa menijo\, da je bila gos tega dne že mnogo prej na jedilniku in da je šlo po vsej verjetnosti za daritveno žival. \n  \nPrvi svetnik nemučenec?\nPostal je eden izmed prvih svetnikov\, ki ni umrl mučeniške smrti. \nUmrl je 8. novembra leta 397 v kraju Candes\, ki leži severno od Toursa. Pokopali so ga 11. novembra. \n  \nUpodobitve\nUmetniki ga najpogosteje upodabljajo\, kako še kot vojak deli plašč z beračem\, redkeje kot škofa z gosko. \n  \nZavetnik\nJe zavetnik revnih\, jetnikov\, vojakov\, konjenikov\, konj\, vinogradnikov\, gostilničarjev\, domačih živali … \n  \nVremenski pregovori\nLjudska modrost je skozi stoletja spremljala god svetega Martina\, ki je v srcih ljudi povezal delo na polju\, praznovanje vina in hvaležnost za Božje darove. \nPregovori o vremenu in letini so odsev spoštovanja do narave in zaupanja v Boga\, ki skrbi za človeka: \n»Če je na Martina jasen in sončen dan\, bosta v treh dneh pobeljena hrib in plan.« \n»Če se oblači na Martina\, bo nestanovitna zima.« \n»Če sv. Martin listje obdrži\, huda zima sledi.« \n»Če Martinova gos po ledu plazi\, o božiču navadno po blatu gazi.« \n»Sv. Martin naj bo suh\, da pozimi raste kruh.« \n  \n  \nMolitev sv. Martina\nV moji zapuščenosti me obišči\, Gospod\,  \nv moji samoti me objemi\, v moji bedi me ozdravi.  \nSveto v meni naj prebudi moje čute\,  \nvid v meni naj vidi Tvoje stvarstvo\,  \nsluh v meni naj sliši peti angele.  \nŽelim živeti\, preživeti\, častiti te in te slaviti.  \nDaj mi moči\, poguma in Tvoje ljubezni.  \nPrebudi mi srce\, da ne bom sovražil\,  \nampak da bom odpuščal in  \nv Tvojem večnem miru živel. Amen. \n  \n  \nCerkve na Slovenskem\nPri nas je sv. Martinu posvečenih kar 85 cerkva (42 župnijskih\, 43 podružničnih)\, kot je razvidno iz spodnjih tabel. \n  \nŽUPNIJSKE CERKVE posvečene sv. Martinu:\n\n\n\nŠt.\nŽUPNIJA (Škofija)\n\n\n1.\nAvče (KP škofija)\n\n\n2.\nBled (LJ nadškofija)\n\n\n3.\nDob (LJ nadškofija)\n\n\n4.\nGrgar (KP škofija)\n\n\n5.\nHajdina (MB nadškofija)\n\n\n6.\nHrenovice (KP škofija)\n\n\n7.\nIg (LJ nadškofija)\n\n\n8.\nKamnica (MB nadškofija)\n\n\n9.\nKobilje (MS škofija)\n\n\n10.\nKostanjevica na Krasu (KP škofija)\n\n\n11.\nKranj – Šmartin (LJ nadškofija)\n\n\n12.\nLaško (CE škofija)\n\n\n13.\nLibeliče (MB nadškofija)\n\n\n14.\nLjubljana – Šmartno ob Savi (LJ nadškofija)\n\n\n15.\nMartjanci (MS škofija)\n\n\n16.\nMoravče (LJ nadškofija)\n\n\n17.\nNotranje Gorice (LJ nadškofija)\n\n\n18.\nOsek (KP škofija)\n\n\n19.\nPodzemelj (NM škofija)\n\n\n20.\nPoljane nad Škofjo Loko (LJ nadškofija)\n\n\n21.\nPonikva (CE škofija)\n\n\n22.\nSečovlje (KP škofija)\n\n\n23.\nSežana (KP škofija)\n\n\n24.\nSlivje (KP škofija)\n\n\n25.\nSrednja vas v Bohinju (LJ nadškofija)\n\n\n26.\nSromlje (CE škofija)\n\n\n27.\nSv. Martin na Pohorju (MB nadškofija)\n\n\n28.\nSv. Martin pri Vurberku (MB nadškofija)\n\n\n29.\nŠmartno ob Dreti (CE škofija)\n\n\n30.\nŠmartno ob Paki (CE škofija)\n\n\n31.\nŠmartno pod Šmarno Goro (LJ nadškofija)\n\n\n32.\nŠmartno pri Litiji (LJ nadškofija)\n\n\n33.\nŠmartno pri Slovenjem Gradcu (MB nadškofija)\n\n\n34.\nŠmartno v Brdih (KP škofija)\n\n\n35.\nŠmartno v Rožni Dolini (CE škofija)\n\n\n36.\nŠmartno v Tuhinju (LJ nadškofija)\n\n\n37.\nTeharje (CE škofija)\n\n\n38.\nTrbovlje (CE škofija)\n\n\n39.\nTrstenik (LJ nadškofija)\n\n\n40.\nUnec (LJ nadškofija)\n\n\n41.\nVelenje – Sv. Martin (CE škofija)\n\n\n42.\nŽiri (LJ nadškofija)\n\n\n\n\nPODRUŽNIČNE CERKVE posvečene sv. Martinu:\n\n\n\nŠt.\nŽUPNIJA (Škofija)\nNASELJE s cerkvijo\n\n\n1.\nBreznica (LJ nadškofija)\nŽirovnica\n\n\n2.\nBrje (KP škofija)\nSveti Martin\n\n\n3.\nBučka (NM škofija)\nBučka\n\n\n4.\nCerklje na Gorenjskem (LJ nadškofija)\nŠmartno\n\n\n5.\nČatež ob Savi (NM škofija)\nVelike Malence (++)\n\n\n6.\nDobrepolje – Videm (LJ nadškofija)\nPodpeč\n\n\n7.\nDobrova (LJ nadškofija)\nPodsmreka\n\n\n8.\nHinje (NM škofija)\nVeliko Lipje (++)\n\n\n9.\nKočevje (NM škofija)\nHrib  – porušena\n\n\n10.\nKoprivnica (CE škofija)\nVeliki Kamen\n\n\n11.\nLeskovec pri Krškem (NM škofija)\nVelika vas\n\n\n12.\nMetlika (NM škofija)\nMetlika\n\n\n13.\nMokronog (NM škofija)\nSlepšek\n\n\n14.\nPodgrad (KP škofija)\nSabonje (++)\n\n\n15.\nPolhov Gradec (LJ nadškofija)\nSetnik\n\n\n16.\nPrečna (NM škofija)\nZalog\n\n\n17.\nPredloka (KP škofija)\nZazid\n\n\n18.\nRadeče (LJ nadškofija)\nVrhovo (++)\n\n\n19.\nRadlje ob Dravi (MB nadškofija)\nSpodnja Vižinga\n\n\n20.\nSemič (NM škofija)\nTopličica – porušena\n\n\n21.\nSevnica (CE škofija)\nLamperče\n\n\n22.\nSočerga (KP škofija)\nTrebeše\n\n\n23.\nStari trg pri Ložu (LJ nadškofija)\nPodcerkev (++)\n\n\n24.\nŠentjanž (NM škofija)\nKal\n\n\n25.\nŠentjernej (NM škofija)\nGroblje\n\n\n26.\nŠentjurij pri Grosupljem (LJ nadškofija)\nGorenji Rogatec\n\n\n27.\nŠmarjeta (NM škofija)\nVinica\n\n\n28.\nŠturje (KP škofija)\nŽapuže\n\n\n29.\nToplice (NM škofija)\nLoška vas\n\n\n30.\nTrebelno (NM škofija)\nŠtatenberk\n\n\n31.\nTruške (KP škofija)\nLabor\n\n\n32.\nVelike Žablje (KP škofija)\nGaberje\n\n\n33.\nVeliki Gaber (LJ nadškofija)\nBič\n\n\n34.\nVišnja Gora (LJ nadškofija)\nZgornja Draga\n\n\n35.\nVrabče (KP škofija)\nGriže\n\n\n36.\nVransko (CE škofija)\nPodvrh\n\n\n37.\nZagorje (KP škofija)\nTabor\n\n\n38.\nZagradec (NM škofija)\nValična vas\n\n\n39.\nZreče (MB nadškofija)\nZlakova\n\n\n40.\nŽalna (LJ nadškofija)\nVeliko Mlačevo Boštanj (++)\n\n\n\nKAPELE: \n\n\n\n\n1.\nJavor (LJ nadškofija)\nJavor\n\n\n2.\nSrednja vas v Bohinju (LJ nadškofija)\nSpodnje Podjelje\n\n\n3.\nSv. Peter pod Svetimi gorami (CE škofija)\nSvete gore\n\n\n\n\n\nGradiva:\n\n3 VPRAŠANJA o sv. Martinu: Razpolovitev vojaškega plašča kaznivo dejanje?!\n\n  \n\nOb svetem Martinu: Bumerang dobrote (VIDEO)\n\n  \n \n\nSv. Martin in njegov plašč – Veroučni kotiček (v sl.) – 3:50 min: https://www.youtube.com/watch?v=BLWG8qQEk1s&list=PLuL_MDcWQgzzJYnR4idLP1fjNB3LOzygN&index=3\n\n  \n \n\nSv. Martin iz Toursa (v hr.) – 3:16 min: https://www.youtube.com/watch?v=AvAlmbSBUew\n\n  \n \n\nSv. Martin iz Toursa (v ang.) – 3:34 min: https://www.youtube.com/watch?v=rtpApoFt55U\n\n  \n \n\nSv. Martin iz Toursa ANIMIRANI FILM (v špan.) – 3:38 min: https://www.youtube.com/watch?v=fGkd73qlzj4\n\n  \nNaslovna foto: zajem zaslona\, https://www.youtube.com/watch?v=rtpApoFt55U\nFoto v prispevku: pixabay\nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-martin-naredi-iz-mosta-vin/2026-11-11/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/11/sv.-Martin-.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261112
DTEND;VALUE=DATE:20261113
DTSTAMP:20260604T202818
CREATED:20201110T095620Z
LAST-MODIFIED:20241107T114713Z
UID:10003674-1794441600-1794527999@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Jozafat Kunčević: Lovilec duš
DESCRIPTION:Sv. Jozafat Kunčević je  apostol oz. mučenec krščanske edinosti. Rekli so mu tudi “lovilec duš”. \n  \nIz življenja …\nRodil se je okoli leta 1580 v Ukrajini v pravoslavni družini. Pri krstu so mu dali ime Janez. \nNa lastno željo je že zelo mlad sprejel katoliško vero in postal duhovnik. Trudil se je za edinost z Rimom\, v liturgiji pa ohranil vzhodni obred. Pri dvajsetih letih je vstopil v ukrajinski bazilijanski red in dobil redovno ime Jozafat. Bil je prvi novinec bazilijanske skupnosti v samostanu v Vilni in leta 1614 postal njegov predstojnik. V redovno skupnost je vnesel novo gorečnost. Rad je pomagal ubogim\, s svojim molitvenim življenjem in pridigami je mnoge tako navdušil\, da so mu rekli »lovilec duš«. \nLeta 1618 je bil imenovan za nadškofa v Polocku v Rusiji. \nNasprotniki ekumenskega dela so ga  12. novembra 1623 na vizitacijskem potovanju v Vitebsku v Belorusiji ujeli in barbarsko mučili ter pobili s sekirami in meči. \nNjegove zadnje besede so bile: »Zakaj tolčete moje služabnike? Kaj so vam storili? Če mene iščete\, sem tukaj.« Njegovo golo truplo so vrgli v reko Dvino. \nVerniki so njegove posmrtne ostanke častno pokopali. Danes počivajo v baziliki sv. Petra v Rimu. \n  \nUpodobitve\nSv. Jozafata umetniki najpogosteje upodabljajo kot škofa ali bazilijanskega meniha s sekiro ali sekalnim nožem. \n  \nZavetnik\nJe zavetnik ekumenistov in ekumenskega gibanja. \n  \nGradiva:\n\nSv. Jozafat (v ang.) – 1:56 min: https://www.gloria.tv/post/Q6D1Vsk7HYFm6p8Z8XGDsT1kJ\n\n  \nFoto: Zajem zaslona \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-jozafat-kuncevic-mucenec-krscanske-edinosti/2026-11-12/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/11/11.-12.-Sv.-Jozafat1a.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261113
DTEND;VALUE=DATE:20261114
DTSTAMP:20260604T202818
CREATED:20201111T092017Z
LAST-MODIFIED:20241107T114935Z
UID:10003679-1794528000-1794614399@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Stanislav Kostka: Zavetnik mladih
DESCRIPTION:Stanislav Kostka je mladi poljski svetnik. Zaradi svoje zvestobe študiju velja za zavetnika dijaške mladine. Kljub nasprotovanju svojega očeta in brata je vstopil k jezuitom\, a bil pri njih le deset mesecev. Še pred osemnajstim rojstnim dnem je namreč umrl.  \n  \nIz življenja …\nSv. Stanislav Kostka se je rodil leta 1550 v ugledni plemiški družini na gradu Rostkowo na Poljskem kot drugi od petih otrok. \n \nŠtirinajstleten je skupaj s svojim bratom prišel na Dunaj v jezuitsko šolo\, da bi se posvečal klasičnemu študiju. V nasprotju s svojim bratom je bil navdušen nad duhovnim življenjem\, veliko je molil in pogosto prejemal sveto obhajilo – že takrat je imel videnja Jezusa in Marije. \nPo nekaj mesecih je prosil za sprejem v red\, a jezuiti avstrijske province so se (upravičeno) bali\, da si bodo nakopali težave s strani Stanislavove vplivne poljske plemiške družine\, ki je temu nasprotovala\, in Stanislava zavrnili. \nPortugalski jezuit\, ki je bil spovednik na dvoru\, mu je svetoval\, naj se pridruži nemški redovni provinci. Zato je pri petnajstih letih z Dunaja pobegnil preoblečen v preprosta oblačila v Nemčijo\, kjer je deloval jezuit sv. Peter Kanizij. Slednji ga ni sprejel\, čeprav je nedvomno prepoznal Kostkin klic\, ampak ga je poslal k sobratom v Rim. Tam je general reda sv. Frančišek Borja prepoznal duhovno globino mladeniča in ga na njegov sedemnajsti rojstni dan sprejel v noviciat\, in to kljub temu\, da je njegov oče Stanislavu grozil z ječo. Zaradi svoje vesele\, pobožne narave je bil zelo priljubljen. Od njega so si v prihodnosti veliko obetali. A le deset mesecev kasneje\, 15. avgusta 1568\, je v Rimu umrl zaradi nenadne mrzlice. Dopolnil ni niti osemnajstega leta. \nGlas o njegovi svetosti je hitro obšel svet\, začeli so se dogajati čudeži – najprej ta\, da se je po njegovi smrti spreobrnil brat Pavel. \n  \nUpodobitve\nSv. Stanislava Kostko umetniki najpogosteje upodabljajo v jezuitski obleki z rožnim vencem\, lilijo\, križem\, Marijino podobo\, Detetom Jezusom ali monogramom IHS. \n  \nZavetnik\nSv. Stanislav Kostka je zavetnik študentov\, novincev jezuitskega reda\, umirajočih; je priprošnjik proti sklepnim zlomom\, očesnim boleznim\, vročini in hudim boleznih. Po njem je imenovan Zavod sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano. \n  \nGradiva:\n \n\nSv. Stanislav Kostka (v hr.) – 2:52 min: https://www.youtube.com/watch?v=YOKnTU-ZBzU\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-stanislav-kostka-zavetnik-mladine/2026-11-13/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/11/Stanislav-Kostka-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261114
DTEND;VALUE=DATE:20261115
DTSTAMP:20260604T202818
CREATED:20201112T082826Z
LAST-MODIFIED:20241113T112643Z
UID:10003684-1794614400-1794700799@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Nikolaj Tavelić: Prvi hrvaški svetnik leta 1970
DESCRIPTION:Hrvatje so marali na prvega uradno razglašenega hrvaškega svetnika čakati do leta 1970. Tedaj je papež Pavel VI. za svetnika slovensko razglasil hrvaškega frančiškana p. Nikolaja Tavelića.  \n  \nIz življenja …\n\nNebeški zavetnik hrvaškega ljudstva se je rodil okoli leta 1340 v Šibeniku na Hrvaškem v plemiški družini. Že kmalu je vstopil v frančiškanski red in bil leta 1365 posvečen v duhovnika. \nP. Nikolaj je v sedemdesetih letih 14. stoletja v Bosni kot misijonar spreobračal bogomile\, to je krivoverce (veja katarov)\, v pravo vero. Tu je spoznal p. Deodata\, s katerim se je leta 1383 odpravil v Sveto deželo in se naselil v frančiškanskem samostanu na Sionu. \nNaučil se je arabščine in se posvetil romarjem\, ubogim in bolnim – vse pa je potekalo pod budnim očesom muslimanskih zavojevalcev. \nPo zgledu sv. Frančiška Asiškega je želel skupaj s svojima sobratoma p. Deodatom in p. Petrom iz Francije ter p. Štefanom iz Italije spreobrniti h krščanstvu jeruzalemskega voditelja Saracenov\, to je voditelja muslimanskih Arabcev. Ta pa se je razjezil in ukazal\, naj jih vržejo v ječo in mučijo\, da se bodo odpovedali svoji veri. \n14. novembra 1391 je p. Nikolaj skupaj s tremi sobrati muslimane javno pozval k spreobrnjenju v krščansko vero; razjarjena muslimanska množica pa je planila nadnje in jih razsekala z meči. Tako so vsi umrli mučeniške smrti. \nPapež Leon XIII. je p. Nikolaja Tavelića skupaj s tremi sobrati leta 1889 razglasil za blažene\, Pavel VI. pa jih je leta 1970 razglasil za svetnike. \n  \nZavetnik\nSv. Nikolaj Tavelić je zavetnik Hrvaške. \n  \nGradiva:\n \n\nSv. Nikolaj Tavelić (v hr.) – 5:40 min: https://www.youtube.com/watch?v=ZG5pR68ntnc\n\n  \n \n\nSv. Nikolaj Tavelić (v hr.) – 25:00 min: https://www.youtube.com/watch?v=RUBK48t5MaE\n\n  \nFoto: zajem zaslona \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-nikolaj-tavelic-prvi-hrvaski-svetnik/2026-11-14/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/11/11.-14.-Sv.-Nikolaj-Tavelić1a.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261115
DTEND;VALUE=DATE:20261116
DTSTAMP:20260604T202818
CREATED:20201113T124847Z
LAST-MODIFIED:20241114T111526Z
UID:10003689-1794700800-1794787199@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Albert Veliki: Zavetnik znanstvenikov\, učitelj sv. Tomaža Akvinskega
DESCRIPTION:Sv. Albert Veliki je eden izmed redkih svetnikov z vzdevkom »Veliki«. Zanj pravijo\, da je imel enciklopedično znanje. Čeprav je bil redovnik in kasneje celo škof\, pa je na znanstvenem področju zaslovel predvsem kot naravoslovec. Velja za enega najvplivnejših nemških filozofov in teologov srednjega veka. Bil je učitelj sv. Tomaža Akvinskega. \n  \nIz življenja …\n\nRodil se je okoli leta 1200 v Launigenu v augsburški škofiji. V Padovi je študiral umetnost in morda celo medicino\, ko pa je spoznal redovnega predstojnika dominikancev\, bl. Jordana Saškega\, se je odločil za dominikanski pridigarski red in vstopil vanj. \nKo je prejel duhovniško posvečenje\, so ga predstojniki poslali v Nemčijo\, da bi v tamkajšnjih samostanih uredil študijsko in znanstveno delo. Intelektualno  zelo nadarjen in izobražen je sv. Albert postal profesor na različnih evropskih univerzah. Najprej v Parizu\, potem pa v Kölnu\, kjer je bil med njegovimi učenci sv. Tomaž Akvinski\, za katerega je predvidel veliko znanstveno prihodnost. Sv. Albert je kot prvi srednjeveški učenjak sprejel in pokristjanil Aristotelovo filozofijo\, znan pa je tudi kot častilec Jezusovega Srca. \nIzvoljen je bil za provincialnega ministra v Nemčiji ter obiskoval brate\, ki so živeli skromno in v revščini. Leta 1260 je bil imenovan  za škofa v »razpadajočem« Regensburgu\, a se je po dveh letih\, ko je stvari spravil v red\, umaknil. V naslednjih letih je opravljal službe profesorja in redovnega predstojnika. Po Nemčiji je potoval kot potujoči pridigar. Zadnja leta je trpel zaradi pešanja spomina. \nUmrl je 15. novembra 1280 umrl v Kölnu. \n  \nUpodabljanje\nSv. Alberta Velikega umetniki najpogosteje upodabljajo kot redovnika dominikanca ali škofa za pisalno mizo. \n  \nZavetnik\nJe zavetnik teologov in znanstvenikov\, zlasti naravoslovcev\, študentov. \n  \nGradiva: \n\n5 citatov svetega Alberta Velikega\nS svetnikom na ti\, Sv. Albert Veliki\, pripravil Gregor Čušin (v slov.) – https://cusin.si/sv-albert-veliki/\nDuhovne misli Benedikta IVI. za god sv. Alberta Velikega\n\n\nSv. Albert Veliki (v hr.) – 3:16 min: https://www.youtube.com/watch?v=8PKzpMCYRuw\n\n  \n \n\nSv. Albert Veliki (v ang.) – 2:00 min: https://www.youtube.com/watch?v=tyo_b8sJNgs\n\n  \n \n\nSv. Albert Veliki (v ang.) – 3:24 min\n\n  \nFoto: Zajem zaslona \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-albert-veliki-zavetnik-znanstvenikov/2026-11-15/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/11/11.-15.-Sv.-Albert-Veliki1.jpg
END:VEVENT
END:VCALENDAR