BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//Zavod za pastoralno dejavnost Pridi.com - ECPv6.15.15//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-ORIGINAL-URL:https://portal.pridi.com
X-WR-CALDESC:Dogodki za Zavod za pastoralno dejavnost Pridi.com
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:Europe/Ljubljana
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20250330T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20251026T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20260329T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20261025T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20270328T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20271031T010000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260818
DTEND;VALUE=DATE:20260819
DTSTAMP:20260604T085744
CREATED:20200817T083101Z
LAST-MODIFIED:20260402T112132Z
UID:10005204-1787011200-1787097599@portal.pridi.com
SUMMARY:Cesarica sveta Helena: Najditeljica Jezusovega križa
DESCRIPTION:18. avgusta goduje cesarica sv. Helena\, to je revno dekle\, ki je postala mati rimskega cesarja Konstantina Velikega\, ki je prenehal preganjati kristjane in leta 313 priznal krščanstvo kot enakopravno religijo. In pri tem se v svoji skromnosti in dobrodelnosti sploh ni spremenila. \n  \nIz življenja …\nHeleno\, dekle iz revne družine v Drepanumu v Bitnji (v današnji Turčiji)\, so verjetno odlikovale posebne vrline\, ko se je z njo poročil rimski častnik Konstancij Klor. Vendar se je leta 293\, ko je postal sovladar v zahodnem delu cesarstva\, moral – kot so narekovali običaji – poročiti z ženo plemenitega rodu\, in zaradi česar je bila Helena potisnjena v ozadje\, čeprav je že rodila sina Konstantina. \nSkromno in v senci\, kot je živela že v otroštvu\, je Helena živela vse do leta 306\, ko je njen sin Konstantin nasledil očeta na prestolu. Sin jo je brez obotavljanja povabil na cesarski dvor in dal celo njeno podobo vtisniti na kovanec. \nA Helena zaradi tega ni postala prevzetna; svoj položaj je izkoristila za še več dobrih del. Leta 312 se je dala krstiti in se vneto trudila za širitev krščanstva. Na bogoslužje je redno prihajala v skromnih oblačilih in se pomešala med ljudmi\, ne da bi si iskala prve vrste. Zidala je cerkve in kapele. \nKo je bila že visoko v letih\, se je odločila\, da gre na romanje v Sveto deželo. Tam je ostala dve leti. Zgraditi je dala baziliko Jezusovega rojstva v Betlehemu\, baziliko na Oljski gori ter Baziliko Božjega groba v Jeruzalemu. Legenda jo povezuje z najdenjem Jezusovega križa in zaradi česar jo imenujemo tudi Helena Križarica. Te relikvije je prinesla v Rim\, kjer jih še danes častijo v baziliki Svetega križa. \nSv. Helena je umrla 18. avgusta 330 v Konstantinoplu. Njen sin je Drepanum dal preimenovati v Helenopolis\, množice ljudi pa so se začele zbirati na njenem grobu v rimskem mavzoleju in jo častiti kot svetnico. \n  \nUpodobitve\nUmetniki sv. Heleno upodabljajo kot cesarico s križem ali modelom cerkve v rokah. \n  \nZavetnica\nJe zavetnica arheologov\, spreobrnjencev\, težkih zakonov\, ločencev; priprošnjica pri iskanju izgubljenih predmetov. \n  \nCerkve v Sloveniji\nSv. Heleni je pri nas posvečenih 17 cerkva (6 župnijskih\, 11 podružničnih). \n\nSv. Heleni so posvečene naslednje ŽUPNIJSKE cerkve:\n\nHotič (LJ nadškofija)\nLoka pri Zidanem mostu (CE škofija)\nPertoča (MS škofija)\nPrem (KP škofija)\nSv. Helena – Dolsko (LJ nadškofija)\nZagorje (KP škofija)\n\n\nPODRUŽNIČNE cerkve posvečene sv. Heleni:\n\n\n\n\nŽUPNIJA (škofija)\nNASELJE s cerkvijo\n\n\n1.\nBela Cerkev (NM škofija)\nDraga\n\n\n2.\nCerklje na Gorenjskem (LJ nadškofija)\nGrad\n\n\n3.\nČrna na Koroškem (MB nadškofija)\nPodpeca\n\n\n4.\nDragatuš (NM škofija)\nBelčji vrh\n\n\n5.\nMirna (NM škofija)\nMirna\n\n\n6.\nPodzemelj (NM škofija)\nZemelj\n\n\n7.\nPredloka (KP škofija)\nPodpeč\n\n\n8.\nRodik (KP škofija)\nGradišče\n\n\n9.\nSedlo (KP škofija)\nPodbela\n\n\n10.\nSlivnica pri Celju (CE škofija)\nJavorje\n\n\n11.\nŠmiklavž pri Slovenj Gradcu (MB nadškofija)\nGraška gora\n\n\n\n\nGradiva:\n \n\nSv. Helena (v ang.) – 2:40 min: https://www.youtube.com/watch?v=F1H-qrRYCAg\n\n  \n \n\nSv. Helena (v hr.) – 3:09 min: https://www.youtube.com/watch?v=sEC-UkYmB3w\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/cesarica-sv-helena/2026-08-18/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/08/08.-18.-Sv.-Helena1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260819
DTEND;VALUE=DATE:20260820
DTSTAMP:20260604T085744
CREATED:20200818T052835Z
LAST-MODIFIED:20260402T112253Z
UID:10005209-1787097600-1787183999@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Janez Eudes: Oče pobožnosti Srca Jezusovega
DESCRIPTION:Sv. Janez Eudes je eden največjih francoskih ljudskih misijonarjev in začetnik liturgičnega češčenja presvetega Srca Jezusovega. \n  \nIz življenja …\nSv. Janez Eudes se je rodil leta 1601 v mali vasi v Normandiji. Njegov oče je bil zdravnik. Janez je po izobrazbi v Parizu leta 1625 daroval novo mašo in po njej zbolel tako močno\, da je moral eno leto ostati v postelji. Ko je v rodni Normandiji izbruhnila kuga\, je skrbel za bolne\, umirajočim stal ob strani\, umrlim zagotavljal dostojen pogreb. \nOd leta 1633 se je posvečal župnijskim ljudskimi misijonom in vzgoji bogoslovcev. Pridobil si je sloves odličnega pridigarja in spovednika. Uspešni misijonar je videl slabo duhovno stanje duhovščine v državi. S privolitvijo škofa iz Bayeuxa je za semenišča in ljudske misijone ustanovil novo duhovniško družbo Kongregacijo Jezusa in Marije\, pozneje imenovano eudisti. Za izgubljena dekleta je ustanovil posebno žensko kongregacijo Naše ljube Gospe pribežališča\, od katere se je kasneje odcepila Kongregacija Dobrega pastirja za varstvo deklet. Posebnost njegovih centrov je bila globoka pobožnost do Srca Jezusovega in Marijinega. \nVeliko je tudi pisal. Prvi je sestavil na čast Srcu Jezusovemu besedilo za molitveno bogoslužje in mašo. Dve njegovi knjigi sta prevedeni tudi v slovenščino (Čudovito Srce božje Matere in Jezusovo kraljestvo v nas). \n \nSv. Janez Eudes je umrl 19. avgusta 1680 v Caenu v Franciji. \n  \nUpodobitve\nUmetniki ga najpogosteje upodabljajo kot duhovnika s knjigo ali križem in gorečim Srcem Jezusovim. \n  \nGradiva:\n\nSrce Jezusovo (PPS)\n\n  \n \n\nSv. Janez Eudes (v hr.) – 2:58 min\n\n  \n \n\nhttps://www.youtube.com/watch?v=XvnrPXy5CJA (v ang.) – 1:45 min\n\n  \n\nLitanije SRCA JEZUSOVEGA (PPS) \n\nPripravila: dr. Brigita R. Perše\n\n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-janez-eudes-oce-poboznosti-srca-jezusovega/2026-08-19/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/08/08.-19.-sv.-Janez-Eudes1a.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260820
DTEND;VALUE=DATE:20260821
DTSTAMP:20260604T085744
CREATED:20200819T055204Z
LAST-MODIFIED:20260402T112746Z
UID:10005214-1787184000-1787270399@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Bernard: "Soustanovitelj" cistercijanov\, velik Marijin častilec
DESCRIPTION:Sv. Bernard\, opat cistercijanskega samostana\, je kontemplativec 12. stoletja\, cerkveni učitelj\, velik Marijin častilec in odličen govorec. Umaknil se je v samostan\, takorekoč »pobegnil« od sveta\, in od tam preoblikoval ta svet bolj kot kdorkoli drug. Postal je duhovni vodja celotne tedanje Evrope. \n  \nIz življenja …\nRojen je bil leta 1090 v francoski vasi Fontaines-les-Dijon kot tretji od sedmih otrok plemiške družine. Smrt njegove pobožne matere\, ko mu je bilo približno šestnajst let\, ga je še bolj povezala z nebeško materjo Marijo. \nPri 22-ih letih je vstopil v reformirani samostan Citeaux skupaj s tridesetimi prijatelji in sorodniki. Moč njegove osebnosti\, prepojene z ljubeznijo do Boga in ljudi\, ga je kmalu naredila za pravega duhovnega vodja\, in zaradi česar ga je tamkajšnji opat že po treh letih skupaj z dvanajstimi sobrati poslal ustanoviti nov samostan v Clairvauxu. \nKer je sv. Bernard tako privlačno govoril\, so se starši bali\, da bodo njihovi otroci ob obisku Clairvauxa vstopili v samostan. Kljub strogi disciplini je namreč opat Bernard v samostan privabil na tisoče mož\, tako da je po različnih deželah v kratkem času osnoval 160 novih samostanov. Bil je kot magnet. Tako je Bernard postal nekakšen “soustanovitelj” nove cistercijanske družine. \nS popolno preureditvijo redovniškega življenja svoje skupnosti je mladi Bernard\, čeprav »samo« opat\, aktivno sodeloval tudi v najvišjih političnih in cerkvenih krogih tedanjega časa. Dejaven je bil pri križarskih vojnah\, sodeloval je v ideoloških bojih proti krivovercem. Zavzemal se je za edinost; v času razkola in izvolitve dveh papežev leta 1130 je podprl zakonitega papeža Inocenca II. \nMočan vpliv na politične in cerkvene mogočnike je okrepil s svojimi slikovitimi in močnimi pridigami\, pisanimi deli in dopisovanjem. Napisal je veliko govorov\, pisem in pesnitev\, ki so bili priljubljeno vzgojno branje. Vse odlikuje lep jezik\, zaradi katerega so mu dali naziv »medonosni učitelj«. \nBrez sv. Bernarda bi bila zgodovina pobožnosti do trpečega Kristusa\, Srca Jezusovega in Marijinega drugačna. \nSv. Bernard je umrl 20. avgusta leta 1153 v Clairvauxu\, star 63 let. \n  \nUpodabljanje\nUmetniki ga upodabljajo kot meniha s čebeljim panjem\, hudičem na verigi\, križem\, lobanjo\, orodji Kristusovega trpljenja ali z rožnim vencem. \n  \nZavetnik\nKot zavetnika ga častijo cistercijanski samostani\, je zavetnik čebel\, čebelarjev\, voskarjev; je priprošnjik proti otroškim boleznim\, neurju in v smrtni uri. \n  \nCerkve v Sloveniji\nSv. Bernardu sta pri nas posvečeni dve kapeli\, in sicer v župniji Škofja Loka v kraju Hrib nad Zmincem ter v župniji Apače v kraju Črnici. \n  \nCistercijani v Sloveniji\nPri nas je cistercijanski samostan v Stični. \n  \nGradiva:\n \n\nSv. Bernard iz Clairvauxa (v ang.) – 3:40 min\n\n  \n \n\nRed cistercijanov – 3:08 min\n\n  \n \n\nPet dobrih razlogov\, zakaj postati cistericijan (v ang.) – 6:55 min\n\n  \n \n\nSv. Bernard (v hr.) – 3:21 min\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-bernard-soustanovitelj-cistercijanov-medonosni-ucitelj/2026-08-20/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/08/08.-20.-Sv.-Bernard1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260821
DTEND;VALUE=DATE:20260822
DTSTAMP:20260604T085744
CREATED:20200820T064813Z
LAST-MODIFIED:20260402T113030Z
UID:10005219-1787270400-1787356799@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Pij X.: »Vse obnoviti v Kristusu« pred 1. svetovno vojno
DESCRIPTION:Pij X. je zapisan v zgodovino kot papež prenove\, začetek 1. svetovne vojne pa mu je strl srce.  \n  \nIz življenja …\nPapež Pij X. se je rodil leta 1835 v italijanskem kraju Riese\, v kmečki družini kot drugi od enajstih otrok. Imenovali so ga Giuseppe Sartre. Že zgodaj je začutil duhovniški poklic\, tako da je v padovsko semenišče vstopil dokaj mlad. Po duhovniškem posvečenju je sedemnajst let deloval po raznih italijanskih krajih kot kaplan in župnik. Leta 1884 je bil imenovan za škofa »težke« škofije v Mantovi\, kjer se je veliko posvečal duhovnikom\, saj je bilo med njimi precej nereda. \nDevet let kasneje je postal patriarh v Benetkah. Tu je izstopal zlasti s promocijo katoliškega tiska in zavzemanjem za pravice delavcev v tovarnah. \nLeta 1903 je bil nepričakovano izvoljen na mesto Petrovega naslednika\, kjer si je privzel ime Pij X. Njegovo geslo je bilo: »Vse obnoviti v Kristusu.« \nV svojem 11-letnem papeškem pontifikatu je vse do svoje smrti posebno pozornost posvečal vzgoji in izobraževanju duhovnikov\, življenje vernikov pa obogatil z možnostjo vsakodnevnega prejemanja obhajila. Izdal je namreč odlok o zgodnjem in pogostnem prejemanju svetega obhajila. Obnovil je gregorijanski koral\, liturgični koledar in brevir. Pospeševal je češčenje Matere Božje. \nZačetek prve svetovne vojne mu je dobesedno strl srce. Umrl je 20. avgusta 1914 v Rimu. \nZa svetnika je bil razglašen leta 1954. \n  \nUpodabljanje\nObstoji veliko njegovih črnobelih fotografij v škofovskih\, kardinalskih ali papeških oblačilih. \n  \n  \nGradivo:\n \n\nSv. Pij X. (v hr.) – 2:48 min\n\n  \n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-pij-x-vse-obnoviti-v-kristusu/2026-08-21/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/08/08.-21.-Sv.-Pij-X..jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260822
DTEND;VALUE=DATE:20260823
DTSTAMP:20260604T085744
CREATED:20200820T070750Z
LAST-MODIFIED:20240822T042832Z
UID:10003402-1787356800-1787443199@portal.pridi.com
SUMMARY:Devica Marija Kraljica: Teden dni po Marijinem vnebovzetju
DESCRIPTION:Praznik Device Marije Kraljice je leta 1954 uvedel papež Pij XII.\, in sicer kot krono praznovanja Marijinega leta. Praznujemo ga teden dni po Marijinem vnebovzetju.\n \n  \nO prazniku …\n \nSprva so ta praznik praznovali 31. maja\, po drugem vatikanskem koncilu pa teden dni po zapovedanem prazniku Marijinega vnebovzetja; to pa zato\, ker je tesno povezan s to skrivnostjo. Marijino kraljevanje se je namreč v polnosti začelo šele po prihodu v nebesa. Tedaj je v polnosti postala kraljica nebes in zemlje. Ker je v nebesa vzeta\, je deležna tudi kraljevanja svojega Sina. \nIzročilo Cerkve je Mariji že vseskozi dajalo naslov »Kraljica«. Imenovalo jo je tudi: Gospodarica\, Vladarica\, Cesarica … Skrivnosti Marijinega kronanja se spominjamo tudi pri rožnem vencu\, ko molimo desetko: ki je tebe Devica v nebesih kronal. Marija je sicer Kraljica\, vendar bolj Kraljica (oz. Mati) usmiljenja\, kar ponavljamo v molitvi Zdrava Marija\, milosti polna. V srednjem veku so nastale tri priljubljene antifone\, ki Mariji dajejo naslov Kraljica: Pozdravljena\, Kraljica; Raduj se\, Kraljica nebeška; Zdrava\, o nebes Kraljica. \nTeološko gledano Marijino kraljevsko dostojanstvo izhaja iz njenega božjega materinstva. Oče je skrb za ta svet zaupal svojemu Sinu\, Jezusu Kristusu\, ki mu zato pravimo Kristus Kralj vesoljstva. Potemtakem smemo Marijo imenovati Kraljica. \n  \n \n»Kaj pa ti hočeš\, moja Kraljica\, \nsladka Devica\, da ti podam? \nDrugega nimam\, srce mi vzemi \nz nadami vsemi tebi ga dam …« \n\n\nGradiva: \n\nVeš\, o\, Marija – PESEM – 2:57 min\n\n  \n \n\nDevica Marija Kraljica (v hr.) – 3:17 min\n\n  \n \n\nPraznik Marije Kraljice (v ang.) – 1:57 min\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/devica-marija-kraljica-praznik-teden-dni-po-marijinem-vnebovzetju/2026-08-22/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/08/08.-22.-Praznik-Devica-Marija-Kraljica1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260823
DTEND;VALUE=DATE:20260824
DTSTAMP:20260604T085744
CREATED:20200821T055203Z
LAST-MODIFIED:20260402T114259Z
UID:10005224-1787443200-1787529599@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveta Roza iz Lime: Prva ameriška svetnica
DESCRIPTION:Sv. Roza se je rodila leta 1586 v Limi\, glavnem mestu Peruja\, s krstnim imenom Isabel (Elizabeta). Ker je bila tako zelo lepa\, so jo imenovali Roza. Je prva ameriška svetnica.  \n  \nIz življenja …\nSv. Roza je že v otroštvu premišljevala le o Kristusu. Veliko se je pokorila in molila. Zavrnila je poroko\, ki so jo načrtovali njeni starši. Kot znamenje\, da misli resno z vstopom v samostan\, si je postrigla lase\, zaradi česar jo je mati pretepla. \nSledila je sv. Katarini Sienski in ustanovila prvi kontemplativni dominikanski samostan v Južni Ameriki. Imela je mistične izkušnje. Z molitvijo je goreče podpirala delo misijonarjev\, med drugim tudi delo frančiškana sv. Frančiška Solana (god 14. julij). Kljub izraziti kontemplaciji pa je imela tudi velik čut za uboge\, ki jih je stregla. Mnogi so pri njej našli tolažbo in nasvet. \nOhranjenih je več njenih pisem in spisov\, iz katerih se razodeva njena duhovnost. \nŽivela je le 31 let. Pokopana je v Limi v samostanu Rosario. Kmalu po njeni smrti so se na njem grobu zgodili številni čudeži. Leta 1671 jo je papež razglasil za svetnico. Je prva ameriška svetnica. \n  \nUpodabljanje\nUmetniki jo upodabljajo kot mlado redovnico z vencem vrtnic na glavi\, s šopkom rož\, zajcem\, slavčkom ali sidrom. \n  \nZavetnica\nSv. Roza je zavetnica Južne Amerike\, Peruja\, Filipinov\, Zahodne Indije\, Lime; vrtnarjev in cvetličarjev\, priprošnjica proti poškodbam\, ob porodu in pri družinskih sporih. \n  \nGradiva:\n \n\nSv. Roza iz Lime (v hr.) – 3:10 min: https://www.youtube.com/watch?v=cICJb-Uv_5Y\n\n  \n \n\nSv. Roza iz Lime (v ang.) – 3:49 min: https://www.youtube.com/watch?v=DQ_WZ17E6xQ\n\n  \n \n\n Sv. Roza iz Lime – iz FILMA – 1:00 min\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-roza-iz-lime-tako-lepa-da-so-jo-imenovali-roza/2026-08-23/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/08/08.-23-Sv.-Roza1a.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260824
DTEND;VALUE=DATE:20260825
DTSTAMP:20260604T085744
CREATED:20200821T075554Z
LAST-MODIFIED:20260402T114427Z
UID:10005229-1787529600-1787615999@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Jernej: »Izraelec\, v katerem ni zvijače«
DESCRIPTION:Danes praznujemo god apostola sv. Bartolomeja\, ljudsko imenovanega sv. Jerneja. V Sloveniji je bil v preteklosti zelo priljubljen\, na kar kaže veliko po njemu poimenovanih krajev ter 31 njemu posvečenih cerkva. Jernejevo je bil včasih velik kmečki praznik\, dan zahvale za pospravljeno žetev.   \n»Če je na sv. Jerneja dan lepo\, bo lepa jesen.« \n  \nIz življenja …\n \nSv. Jernej oziroma Bartolomej je bil eden izmed Jezusovih apostolov\, ki je prišel k njemu skupaj s Filipom. Rojen je bil v Kani v Galileji. Evangeliji njegovo ime omenjajo v seznamu apostolov. Tradicionalno ga istovetijo tudi z Natanaelom\, ki ga je Jezus imenoval »pravi Izraelec\, v katerem ni zvijače« (Jn 1\,47). Bil je priča Jezusovemu vnebohodu (Apd 1\,13). \nIzročilo pravi\, da je po Jezusovem vnebohodu oznanjal evangelij na območju od Male Azije do Indije\, kjer je pustil hebrejsko kopijo Matejevega evangelija. Po vrnitvi se je zadržal v Armeniji in oznanjal evangelij. Ker je ozdravil hčerko poganskega kralja obsedenosti\, so ga poganski duhovniki\, nasprotniki krščanstva\, prijeli ter mučili »na perzijski način«: živemu so potegnili kožo s telesa in ga na koncu križali. \nUmrl je okoli leta 70 v današnji Turčiji. \n  \nUpodabljanje\nUmetniki sv. Jerneja pogosto upodabljajo z nožem\, čez roko pa drži svojo odrto kožo. Upodabljajo ga tudi s knjigo\, z zvezanim hudičem\, romarsko palico. \n  \nZavetnik\nJe zavetnik mesarjev\, knjigovezov\, krojačev\, usnjarjev\, kmetov pa tudi številnih drugih poklicev; je priprošnjik proti kožnim boleznim. \n  \nCerkve v Sloveniji\nPri nas je sv. Jerneju posvečenih 31 cerkva (14 župnijskih\, 17 podružničnih). \n\nSv. Jerneju so posvečene naslednje ŽUPNIJSKE CERKVE:\n\nAmbrus (v NM škofiji)\nBegunje pri Cerknici (v LJ nadškofiji)\nJernej nad Muto (v MB nadškofiji)\nKočevje (v NM škofiji)\nMošnje (v LJ nadškofiji)\nPeče (v LJ nadškofiji)\nRibnica na Pohorju (v MB nadškofiji)\nRogatec (v CE škofiji)\nSenožeče (v KP škofiji)\nSlovenska Bistrica (v MB nadškofiji)\nSv. Jernej pri Ločah (v MB nadškofiji)\nŠentjernej (v NM škofiji)\nVojnik (v CE škofiji)\nZibika (v CE škofiji)\n\n\nPODRUŽNIČNE CERKVE posvečene sv. Jerneju:\n\n\n\nŠtev.\nŽUPNIJA (škofija)\nNASELJE s cerkvijo\n\n\n1.\nCerkno (KP škofija)\nCerkno (++)\n\n\n2.\nČatež – Zaplaz (NM škofija)\nTrebanjski vrh\n\n\n3.\nČrnomelj (NM škofija)\nOtovec (++)\n\n\n4.\nIlirska Bistrica  (KP škofija)\nGornji Zemon\n\n\n5.\nKošana (KP škofija)\nKal\n\n\n6.\nKranj – Šmartin (LJ nadškofija)\nStražišče\n\n\n7.\nKriže (LJ nadškofija)\nSenično\n\n\n8.\nLjubljana – Šiška (LJ nadškofija)\nStara Cerkev\n\n\n9.\nPišece (CE škofija)\nArtiški vrh\n\n\n10.\nPivka (KP škofija)\nPetelinje\n\n\n11.\nSečovlje (KP škofija)\nSeča\n\n\n12.\nSv. Križ – Gabrovka (NM škofija)\nJavorje\n\n\n13.\nŠenčur (LJ nadškofija)\nVoklo\n\n\n14.\nŠentjurij – Podkum (LJ nadškofija)\nKonjšica (++)\n\n\n15.\nVelike Lašče (LJ nadškofija)\nRašica\n\n\n16.\nVeliki Gaber (LJ nadškofija)\nGombišče\n\n\n17.\nVitanje (CE škofija)\nBrezen\n\n\n\n\nGradiva:\n \n\nSv. Bartolomej (v ang.) – 1:56 min\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-jernej-pravi-izraelec-v-katerem-ni-zvijace/2026-08-24/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/08/08.-24.-sv.-Bartolomej1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260825
DTEND;VALUE=DATE:20260826
DTSTAMP:20260604T085744
CREATED:20200824T052943Z
LAST-MODIFIED:20260402T114546Z
UID:10005234-1787616000-1787702399@portal.pridi.com
SUMMARY:Kralj sv. Ludvik IX.: Zasebno živel kot menih
DESCRIPTION:Sv. Ludvik IX. je bil francoski kralj in član Frančiškovega tretjega reda. Svetnici sta tudi njegova mati in sestra Elizabeta. \n  \nIz življenja …\nFrancoski kralj Ludvik IX. se je rodil leta 1214 v kraju Poissy blizu Pariza kot najstarejši sin Ludvika XIII.\, zaradi česar je bil prestolonaslednik. V času njegovega rojstva je vladal še njegov ded\, kralj Filip Avgust. Po očetovi smrti je pri dvanajstih letih postal kralj. \nPoročil se je z očarljivo grofico Margareto Provansalsko\, s katero je imel enajst otrok. Čeprav njun zakon ni bil najbolj skladen\, se kralj nikoli ni izneveril besedam vrezanim na poročnem prstanu: »V tem obročku je vsa moja ljubezen.« \nBil je odločen vzgojitelj svojih otrok\, kar kaže tudi ohranjeno pismo njegovemu prvorojencu. V oporoki lahko beremo njegovo naročilo svojemu sinu: \n\n»Srce imej polno sočutja do revežev\, ubogih in nesrečnih. Po svojih močeh jim pomagaj in jih tolaži. Za vse imetje\, ki ti ga je dal Bog\, se mu zahvaljuj\, da boš vreden prejeti še več. Do svojih podložnikov bodi pravičen\, tako da se držiš poti pravice\, ne da bi zašel na desno ali na levo; in vedno bodi bolj na strani reveža kot pa bogatina\, dokler se ne prepričaš o resnici. Trudi se\, da bosta pri vseh tvojih podložnikih vladala pravičnost in mir …« \n\n  \nKralj Ludvik je bil globoko veren. Njegovo privatno življenje je bilo podobno meniškemu. Pogosto je sodeloval pri sv. maši\, molil brevir in se vsak petek spovedal. Bil je pravi duhovni velikan. \nLudvik IX. je Francijo vodil štiriinštirideset let\, in to preudarno\, a odločno. Kot vladar je bil zelo uspešen. Izpeljal je številne reforme in Francijo popeljal v zlato dobo političnega in gospodarskega uspeha. Cerkev je podpiral pri uveljavljanju pomembnih odločitev\, cerkvene zlorabe pa obsojal. \nSpodbujal je križarske vojne za osvoboditev svetega mesta Jeruzalema. Sam se je udeležil dveh proti muslimanskim Saracenom\, a se iz zadnje\, zaradi okužbe\, ni vrnil. Umrl je 25. avgusta 1270 v Tunisu v severni Afriki. \n  \nUpodobitve\nUmetniki Ludvika IX. upodabljajo kot kralja\, kot križarja na konju\, s trnovo krono\, sulico\, mečem\, lovsko ptico ali s prstanom. \n  \nZavetnik\nJe zavetnik Münchna\, Berlina\, Pariza\, frančiškanov\, romarjev in popotnikov\, pekov\, frizerjev\, gradbenih delavcev in številnih drugih poklicev; je pomočnik proti kugi\, slepoti in poškodbam sluha. \n  \nGradiva:\n\nKateheze v letu sv. Ludvika IX. (v slov.)\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/kralj-sv-ludvik-ix-zasebno-zivel-kot-menih/2026-08-25/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/08/08.-25.-sv.-Ludvik-Ix.-1a.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260826
DTEND;VALUE=DATE:20260827
DTSTAMP:20260604T085744
CREATED:20200825T064010Z
LAST-MODIFIED:20260402T114748Z
UID:10005239-1787702400-1787788799@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveta Ivana Elizabeta Bichier: Ustanoviteljica Hčera sv. Križa
DESCRIPTION:Sv. Ivana Elizabeta Bichier je ustanovila skupnost Hčera sv. Križa. Ob njeni smrti je skupnost štela približno 600 sester. \n  \nIz življenja …\nSv. Elizabeta\, kot so jo klicali\, se je rodila leta 1773 na očetovem gradu Les Ages blizu Puitiersa v Franciji. Imela je tri brate. Tik pred začetkom francoske revolucije ji je umrl oče\, starejši brat pa emigriral\, zaradi česar so bili v času francoske revolucije stalno na »muhi«. Z veliko težavo ji je uspelo rešiti del družinskega premoženja\, tako da se je lahko umaknila na grad De la Guimetiere\, kjer je živela globlje notranje življenje. Udeleževala se je svetih maš\, ki so jih na skrivaj darovali duhovniki\, ki niso hoteli priseči na revolucijo. Tako se je leta 1797 udeležila sv. maše\, ki jo je skrivaj daroval duhovnik sv. Andrej Hubert Fournet (god 13. maj)\, in ki je odtlej postal njen duhovni voditelj. \nNaslednje leto je z njim ustanovila red Hčera sv. Križa\, znane tudi kot sestre sv. Andreja\, da bi spodbudila odpravo razkristjanizacije po vsej državi. Sestre so še posebej gojile pobožnost do Kristusovega trpljenja\, pomagale bolnim in skrbele za versko vzgojo otrok. \nLeto dni je preživela s sestrami Božje previdnosti v Poitiersu\, da bi se naučila osnov posvečenega življenja. Prvo hišo je ustanovila blizu Pariza\, ker je želela biti čim bliže svojemu duhovnemu voditelju. Leta 1820 so matično hišo prenesli v mesto Le Puy\, njen duhovni voditelj pa je pustil župnijo\, da se je lahko posvečal sestram. \nLeta 1816 je družba odprla več šol in do leta 1830 imela preko 60 podružnic po vsej Franciji in zaradi česar je bila prednica Elizabeta nenehno na utrujajočih potovanjih. Močno jo je prizadela smrt njenega duhovnega voditelja. \nMalo pred koncem življenja je srečala sv. Mihaela Garicoitsa (god 14. maj)\, ki je na njen predlog ustanovil združenje duhovnikov Presvetega Srca Jezusovega Betharram. \nUmrla je 26. avgusta 1838\, skupnost Hčera sv. Križa pa je tedaj štela približno 600 sester\, ki so živele v približno 100 skupnostih. Sv. Ivana Elizabeta je pokopana v matični hiši v mestu Le Puy. \n  \nUpodobitve\nSv. Ivano Elizabeto umetniki upodabljajo v črni redovni obleki z belo podloženo naglavnico in z velikim križem na prsih. V rokah ima peresno pisalo in list papirja. \n  \nGradiva:\n \n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-ivana-elizabeta-bichier-ustanoviteljica-hcera-sv-kriza/2026-08-26/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/08/08.-26.-Ivana-Elizabeta-Bi1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260827
DTEND;VALUE=DATE:20260828
DTSTAMP:20260604T085744
CREATED:20200826T052854Z
LAST-MODIFIED:20260402T114913Z
UID:10005244-1787788800-1787875199@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveta Monika: Mati svetega Avguština
DESCRIPTION:Sv. Monika je mati enega največjih svetnikov in teologov v cerkveni zgodovini\, Sv. Avguština. Ta ji je postavil nesmrten spomenik v svojih »Izpovedih«\, kjer omenja tudi njeno življenje. \n  \nIz življenja …\n\nSv. Monika se je rodila leta 332 v severni Afriki v kraju Tagaste v današnji Alžiriji v krščanski družini. Mlada se je poročila s poganom Patricijem\, možem dobrega srca\, a nagle jeze\, s katerim je imela tri otroke. Sv. Monika je lahko le s svojo modrostjo ohranjala družino v harmoniji. Za svoje domače je veliko molila\, še zlasti\, da bi postali kristjani. \nNa njeno spodbudo se je najprej\, malo pred smrtjo\, krstil njen mož\, nato pa še vsi trije otroci. Ko je ostala vdova\, se je osredotočala predvsem na svojega nadarjenega najstarejšega sina Avguština. Sledila mu je najprej v Rim\, nato v Milano. V solzah ga je prosila\, naj se spreobrne in da krstiti. On pa se je vdajal pijančevanju in zabavam\, življenju na koruzi in maniheizmu. Dolga leta je molila zanj v trdni veri\, da bo uslišana. In bila je! Pri dvaintridesetih letih je Avguštin doživel močan Božji dotik\, se poglobil v Božjo besedo in se dal krstiti. Krstil ga je škof sv. Ambrož Milanski. Pri krstu je bila navzoča tudi sv. Monika\, ki je umrla takoj po vračanju domov. \nSv. Avguštin pa je postal duhovnik\, škof in eden največjih cerkvenih učiteljev\, in goduje le en dan za svojo mamo\, to je 28. avgusta. \n  \nZavetnica\nSv. Monika je zavetnica in vzor krščanskih žena in mater\, priprošnjica za vzgojo »težavnih« otrok\, ker je na svoji lastni koži občutila\, kaj pomenijo težave pri vzgoji. \n  \nMolimo\nSveta Monika\, \ns svojo priprošnjo nam pomagaj ljubiti tudi tiste družinske člane\, \ns katerimi se ne razumemo in ne delimo podobnih prepričanj. \nAmen. \n\n  \nGradiva:\n \n\nSv. Monika (v hr) – 2:51 min\n\n  \n \n\nSv. Avguštin in sv. Monika (v ang.) – 7:30 min\n\n  \n \n\nNov FILM o intenzivnem življenju sv. Avguština (v ang.) – 1:31 min\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-monika-mati-sv-avgustina-veliko-prejokala-in-premolila/2026-08-27/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/08/08.-27.-Sv.-Monika1a.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260828
DTEND;VALUE=DATE:20260829
DTSTAMP:20260604T085744
CREATED:20200826T120548Z
LAST-MODIFIED:20260409T073234Z
UID:10004756-1787875200-1787961599@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Avguštin: Cerkveni oče\, »učitelj milosti«
DESCRIPTION:Sv. Avguštin je eden izmed največjih pridigarjev in cerkvenih pisateljev vseh časov ter neizprosen borec proti krivoverstvom. Napisal je 113 knjig in 218 pisem.  \nKer je s svojim delovanjem odločilno vplival na ves Zahod\, velja za enega izmed štirih velikih zahodnih cerkvenih očetov – poleg sv. Ambroža Milanskega\, sv. Hieronima in sv. papeža Gregorja Velikega. \n  \nIz življenja …\n \nSv. Avguštin se je rodil leta 354 v severni Afriki v kraju Tagaste\, v današnji Alžiriji. Oče je bil pogan\, mati Monika pa kristjanka. Imel je še brata in sestro. Bil je zelo nadarjen. Oče je umrl\, ko mu je bilo sedemnajst let. V mladosti se je oddaljil od vere in prave poti. Vdajal se je pijančevanju in zabavam\, življenju na koruzi in maniheizmu. \nNjegova mati je dolga leta molila zanj v trdni veri\, da bo uslišana. In bila je! Po njenem prigovarjanju in molitvi ter po pridigah škofa sv. Ambroža Milanskega se je sv. Avguštin pri dvaintridesetih letih spreobrnil in dal krstiti. \nSv. Avguštin je v Izpovedih zapisal: \n»Pozno sem te vzljubil\, Lepota\, večno davna\, večno nova\, pozno sem te vzljubil! In glej\, bil si v meni\, in jaz sem bil zunaj\, in tam sem te iskal\, nelep sem se gnal za lepimi stvarmi\, ki si jih ti ustvaril. Z menoj si bil\, jaz ne s teboj. Daleč od tebe so me držale stvari\, ki sploh ne bi bivale\, ko ne bi v tebi bivale. Vabil si in klical – in prebil si mojo gluhoto. Bliskal in žarel si – in pregnal si mojo slepoto. Sladko si mi vzdehtel in vsrkal sem tvoj vonj – po tebi koprnim. Okusil sem te – in sem te lačen in žejen. Dotaknil si se me – in zagorel sem po tvojem miru.« \nPo krstu se je odpravil v Afriko\, a med potjo je umrla mati. V rojstnem mestu Tagaste je s prijatelji zaživel samostansko življenju\, za katerega je pozneje napisal prvo samostansko pravilo zahodne cerkve. Pozneje je postal duhovnik in celo škof v severnoafriškem mestu Hiponu. Umrl je 28. avgusta 430\, ko so mesto oblegali Vandali. \n  \nMolitev sv. Avguština\nVelik si\, Gospod\, in hvale vreden.  \nVelika je Tvoja moč in Tvoji modrosti ni mere.  \nIn Tebe hoče hvaliti človek\, ki je drobec Tvojega stvarstva\,  \nčlovek\, ki nosi s seboj svojo umrljivost\,  \nki nosi pričevanje svojega greha in \npričevanje\, da se ti\, Bog\, prevzetnim ustavljaš. \nIn vendar – Tebe hvaliti hoče človek\, ki je le drobec Tvojega stvarstva.  \nTi nas spodbujaš\, da nam je radost Tebe hvaliti\,  \nzakaj k sebi si nas ustvaril in nemirno je naše srce\,  \ndokler ne počije v Tebi. Amen. \n  \nUpodobitev\nUmetniki sv. Avguština najpogosteje upodabljajo kot škofa ali učenjaka z ognjenim ali prebodenim srcem\, s križem ali knjigo. \n  \nZavetnik\nSv. Avguštin je zavetnik teologov\, tiskarjev in pivovarjev; priporočajo se mu za dober vid. \n  \nCerkve v Sloveniji\n\nSv. Avguštinu so pri nas posvečene štiri cerkve (1 župnijska\, 3 podružnične). Župnijska cerkev je na teritoriju ljubljanske nadškofije v župniji Struge. Podružnične cerkve so: ena na teritoriju koprske škofije v kraju Orehovlje (župnija Miren)\, dve na teritoriju mariborske nadškofije v kraju Velika Varnica (župnija Sv. Andraž v Halozah – Zgornji Leskovec) ter v kraju Sv. Duh na Ostrem vrhu. \n\n  \nGradiva:\n\nMISLI sv. Avguština ob veliki noči: Bog je zate vse (slov.)\n\n  \n \n\nSv. Avguštin (v hr.) – 2:46 min\n\n  \n\nAvguštinove Izpovedi – odlomki FILMA (v ang.) – 1:41 min\n\n  \n \n\nSv. Avguštin – FILM (v ang. – s hr. podnapisi) – 1:35:53 min\n\n  \n \n\nSv. Avguštin iz Hipona – ZA OTROKE (v ang.) – 2:38 min\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-avgustin-ucitelj-milosti/2026-08-28/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/08/08.-28.-Sv.-Avguštin1a.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260829
DTEND;VALUE=DATE:20260830
DTSTAMP:20260604T085744
CREATED:20200827T070414Z
LAST-MODIFIED:20260402T115030Z
UID:10005249-1787961600-1788047999@portal.pridi.com
SUMMARY:Praznik Mučeništva Janeza Krstnika: Glava na pladnju
DESCRIPTION:Na praznik Mučeništva Janeza Krstnika se spominjamo smrti oziroma obglavljena Janeza Krstnika.  \n  \nIz življenja … \nEvangelisti poročajo\, da je dal Herod Janeza Krstnika vreči v ječo zaradi Herodiade\, žene svojega brata\, s katero se je poročil. Janez je namreč Heroda javno ostro grajal zaradi te afere. Na praznovanju Herodovega rojstnega dne je pred gosti plesala Saloma\, Herodiadina hči\, ki je bila Herodu zelo všeč\, tako da ji obljubil\, da ji da\, karkoli ga bo prosila. Ta je po nasvetu svoje matere prosila\, naj ji na pladnju prinesejo glavo Janeza Krstnika. Kralju želja ni bil pogodu\, a obljube ni hotel prelomiti\, zato je Janeza dal obglaviti v trdnjavi Maheront. Ko so ji prinesli njegovo glavo\, jo je izročila materi. Janezovo truplo pa so pokopali Jezusovi učenci. \nJanezu Krstniku je bil letos sicer že posvečen en praznik\, in sicer Rojstvo Janeza Krstnika (24. junija). Rodil se je šest mesecev pred Jezusom\, katerega rojstni dan praznujemo na božič (25. decembra). Poleg Jezusa in Marije je namreč edini v koledarju svetnikov\, katerega rojstni dan praznujemo. Običajno se pri svetnikih spominjamo dneva smrti kot »rojstnega dneva za nebesa«. \nZa Jezusa med rojenimi od žena ni večjega od Janeza Krsnika; prerok je bil glasnik\, ki mu je pripravil pot. Živel je v puščavi. Ljudi je klical k spreobrnjenju\, krščeval v Jordanu v odpuščanje grehov in oznanjal Mesija\, Jezusa Kristusa. Krstil je tudi Jezusa\, ki ga je prepoznal kot Božje Jagnje\, ki odvzema greh sveta. \n  \nZavetnik\nJe zavetnik krojačev\, tesarjev\, arhitektov\, zidarjev\, kmetov\, glasbenikov\, plesalcev\, pevcev\, vinske trte\, domačih živali\, abstinentov …; je priprošnjik karmeličanov\, maltežanov\, proti glavobolu\, strahu\, toči\, otroškim boleznim … \n  \nUpodobitve\nUmetniki Janeza Krstnika najpogosteje prikazujejo v obleki iz kož\, pogosto sta ob njem jagnje in napis »Ecce Agnus Dei – Glejte\, Božje Jagnje«; upodabljajo tudi\, kako krščuje Jezusa ali pa je njegovo obglavljeno glavo na pladnju. \n  \n  \nCerkve v Sloveniji\nSv. Janezu Krstniku je v Sloveniji posvečenih 91 cerkva ter štiri kapele.  \nMučeništvu Janeza Krstnika je posvečena župnijska cerkev v župniji Trata – Gorenja vas. \n  \nGradiva:\n  \n \n\nMučeništvo sv. Janeza Krstnika (v hr.) – 3:39 min: https://www.youtube.com/watch?v=rGWJw9LW2vQ\n\n  \n \n\nSv. Janez Krstnik (v ang.) – 3:35 min: https://www.youtube.com/watch?v=w3A-kI4Y3iI\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/praznik-mucenistvo-janeza-krstnika-obglavljenje-z-glavo-na-pladnju/2026-08-29/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/08/08.-29.-Mučeništvo-jk1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260830
DTEND;VALUE=DATE:20260831
DTSTAMP:20260604T085744
CREATED:20220829T064546Z
LAST-MODIFIED:20260402T115139Z
UID:10005254-1788048000-1788134399@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveta Feliks in Adavkt: Škofa mučenca
DESCRIPTION:Sv. mučenca Feliks in Adavkt\, pokopana v Rimu na pokopališču Comodille na Ostijski cesti\, sta zaradi neustrašne vere enako pričala za Kristusa. \n  \nIz življenja …\nSv. Feliks oziroma po naše Srečko je bil škof v Tibiuki (t.j. današnji Tunis)\, ko je kristjane doletelo Dioklecijanovo preganjanje kristjanov. V valu preganjanj in mučenja so zajeli tudi njega. Ohranjeno je poročilo o tem\, kako je pretrpel mučeniško smrt. Moral bi darovati poganskim bogovom v templju\, on pa je že s samim dihom prevračal njihove kipe. Pred templjem je celo izruval drevo\, posvečeno enemu izmed njihovih bogov. Obsojen je bil na smrt z obglavljenjem. \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-feliks-in-adavkt-skofa-mucenca/2026-08-30/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2022/08/sv.-Feliks-in-Adavkt-30.-avgust.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260831
DTEND;VALUE=DATE:20260901
DTSTAMP:20260604T085744
CREATED:20200828T120025Z
LAST-MODIFIED:20260402T115347Z
UID:10005259-1788134400-1788220799@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Rajmond Nerojeni: Za srečen porod
DESCRIPTION:Sv. Rajmond se je rodil okoli leta 1202 v Portellu pri Barceloni s carskim rezom\, zato so mu dali ime »non natus«\, kar pomeni »ne rojeni«. Iz maternice njegove na porodu umrle matere ga je izrezal njegov oče grof Arnau de Cardona. \n  \nIz življenja …\n \nSv. Rajmond je pri štiriindvajsetih letih vstopil v novoustanovljeni red mercedarijev\, ki ga je ustanovil sv. Peter Nolasko (goduje 28. januarja) predvsem s poslanstvom odkupiti sužnje. Ko je bil leta 1222 posvečen v duhovnika\, ga je oblekel sam Peter Nolasko. Rajmond se je z vsem srcem posvetil osvobajanju in spreobračanju španskih sužnjev iz rok Mavrov in Saracenov. Svoje delovanje je razširil na Alžirijo\, kjer je z zajetno vsoto denarja odkupil precej sužnjev. Ko je ostal brez denarja\, se je sam ponudil za talca\, in sicer v zameno za odkupnino še drugih Kristusovih jetnikov. Alžirci so njegovo ponudbo sprejeli. Ker pa svojim kolegom ni bil le v tolažbo\, ampak je spreobračal celo muslimane v krščansko vero\, so ga mučili\, njegova usta pa prebodli in zaprli s ključavnico\, da ne bi mogel več oznanjati. Ko se je proti veliki odkupnini po osmih mesecih mučenja vrnil domov\, je postal naslednik Petra Nolaska. \nZaradi vneme in velikega poguma ga je papež Gregor IX. leta 1239 imenoval za kardinala\, a Rajmund je ostal v meniški celici v Barceloni. Ko pa se je napotil v Rim\, kamor ga je poklical papež\, je 31. avgusta 1240 umrl zaradi vročice. Kardinalskega klobuka tako še ni niti prejel. \nŠe zlasti je češčen v Kataloniji in Španiji. \n  \nZavetnik\nSv. Rajmond je zavetnik babic\, po nedolžnem obtoženih in za srčen porod; proti otroški mrzlici. \n  \nUpodobitve\nUmetniki ga upodabljajo v belem in rdečem redovnem oblačilu mercedarijev. Redkeje je oblečen v kardinalska oblačila. Včasih ima na ustih ključavnico. \n  \nGradiva:\n \n\nSv. Rajmond Nerojeni (v ang.) – 1:59 min: https://www.youtube.com/watch?v=q4aCvO4Cdq4\n\n  \n \n\nSv. Rajmond Nerojeni (v hr.) – 2:34 min: https://www.youtube.com/watch?v=LXIDL0uV9T8\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-rajmond-nerojeni-za-srecen-porod/2026-08-31/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/08/Sv.-Rajmond-Nerojeni-Antonio-del-Castillo-y-Saavedra-1640.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260901
DTEND;VALUE=DATE:20260902
DTSTAMP:20260604T085744
CREATED:20200831T091413Z
LAST-MODIFIED:20260407T094137Z
UID:10005264-1788220800-1788307199@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Egidij (Tilen): Eden izmed 14 priprošnjikov v sili
DESCRIPTION:Sv. Egidij oziroma Tilen je eden izmed 14 priprošnjikov v sili in eden najbolj češčenih svetnikov v Franciji. Pri nas mu je posvečenih 18 cerkva. Znan je vremenski pregovor: »Kakršno bo vreme na sv. Egidija kazalo\, bo tudi ves mesec ostalo.« \n  \nIz življenja …\nSv. Egidij oziroma sv. Tilen (Ilj) se je rodil okoli leta 650 v Atenah v Grčiji kot edini sin atenskega kralja. Sv. Egidij je po smrti svojih premožnih staršev podedovano premoženje razdelil med siromake\, sam pa se je vkrcal na ladjo za Egipt\, da bi se pridružil tamkajšnjim puščavnikom. \n \nA ladja ni pristala v Egiptu\, pač pa na jugu Francije. Tu je sv. Egidij živel kot puščavnik v samoti ob bregu reke Ron. Ker je živel tako svetniško\, mu je Bog poslal košuto\, ki ga je v njegovi votlini obiskovala in hranila s svojim mlekom. Nekega dne pa je na lovu zahodnogotski kralj Flavij (ali Vambo) s puščico streljal košuto in pomotoma zadel sv. Egidija. Ko je videl krvavečega Egidija\, ob njem pa nepoškodovano košuto\, ga je želel obvezati in mu ponuditi denar\, a puščavnik je to zavrnil in ga prosil\, naj zgradil samostan tu v samoti. Kralj je ves vesel\, da lahko popravi svojo napako\, izpolnil to puščavnikovo željo. Tako je okoli leta 680 v Provansi nastal samostan Saint-Gilles\, ki ga je sv. Egidij vodil kot opat po pravilih sv. Benedikta vse do svoje smrti. Tu je umrl 1. septembra 720. \nNjegov grob je obiskalo mnogo romarjev\, ki so odhajali v Santiago de Compostela\, saj leži na tej romarski poti. Njegovo češčenje se je močno razširilo\, njegove zemeljske ostanek pa so kasneje prenesli v baziliko v Toulousu v Franciji. \n  \nUpodobitve\nUmetniki sv. Egidija upodabljajo kot puščavnika s košuto ob strani in s puščico. Oblečen je v opatovsko benediktinsko obleko s knjigo in opatovsko palico. \n  \nZavetnik\nSv. Egidij je eden izmed 14 priprošnjikov v sili in eden najbolj češčenih svetnikov v Franciji. Je zavetnik Koroške in Štajerske\, Toulousa\, Celovca\, Gradca …; je zavetnik mladih mater\, pastirjev\, lovcev\, lokostrelcev\, beračev; je priprošnjik proti kugi\, rakavim obolenjem\, duševnim boleznim\, zapuščenosti\, nerodovitnosti pri ljudeh in živalih\, za dobro vreme. \n  \nCerkve na Slovenskem\nSv. Egidiju je pri nas posvečenih 18 cerkva (10 župnijskih\,  8 podružničnih)\, kot je razvidno iz spodnje tabele. \n  \nŽUPNIJSKE CERKVE posvečene sv. Tilnu: \n\n\n\nŠt.\nŽUPNIJA (škofija)\n\n\n1.\nBesnica (LJ nadškofija)\n\n\n2.\nJavorje nad Škofjo Loko (LJ nadškofija)\n\n\n3.\nMokronog (NM škofija)\n\n\n4.\nRavne na Koroškem (MB nadškofija)\n\n\n5.\nŠt. Ilj pod Turjakom (MB nadškofija)\n\n\n6.\nŠt. Ilj pri Velenju – Arnače (CE škofija)\n\n\n7.\nŠt. Ilj v Slovenskih Goricah (MB nadškofija)\n\n\n8.\nVipolže (KP škofija)\n\n\n9.\nVišnja gora (LJ nadškofija)\n\n\n10.\nZreče (MB nadškofija)\n\n\n\nPODRUŽNIČNE CERKVE posvečene sv. Tilnu: \n\n\n\nŠt.\nŽUPNIJA (škofija)\nNASELJE s cerkvijo\n\n\n1.\nDramlje (CE škofija)\nŠentilj\n\n\n2.\nKomen (KP škofija)\nSveto (++)\n\n\n3.\nLaporje (MB nadškofija)\nKočno\n\n\n4.\nOsilnica (NM škofija)\nRibjek (++)\n\n\n5.\nPreddvor (LJ nadškofija)\nSrednja Bela (++)\n\n\n6.\nPregarje (KP škofija)\nPrelože\n\n\n7.\nRadlje ob Dravi (MB nadškofija)\nGornja Vižinga\n\n\n8.\nVodice (LJ nadškofija)\nRepnje\n\n\n\n\nGradiva:\n \n\nSv. Egidij (v ang.) 0:56 min: https://www.youtube.com/watch?v=JFRgl0y-vj8\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-egidij-tilen-zakaj-s-kosuto/2026-09-01/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/08/sv.-Egidij-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260902
DTEND;VALUE=DATE:20260903
DTSTAMP:20260604T085744
CREATED:20200901T101646Z
LAST-MODIFIED:20260407T140934Z
UID:10005269-1788307200-1788393599@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Salomon Leclercq: Zavetnik preganjanih kristjanov
DESCRIPTION:Duhovnik sv. Salomon Leclercq je žrtev krvave francoske revolucije. Za svetnika je bil razglašen leta 2016. Je zavetnik preganjanih kristjanov.  \n  \nIz življenja …\n \nSv. Salomon se je rodil leta 1745 kot Viljem Nikolaj Alojz Leclercq v mestu Boulogne-sur-Mer v severni Franciji. \nBil je peti od devetih otrok bogatega trgovca z vinom\, zato je kasneje obiskoval trgovsko šolo. A to šolo so vodili bratje\, katerim se je pozneje pridružil. Po obdobju vajeništva se je namreč proti očetovi volji\, ki je želel\, da bi prav on prevzel družinsko podjetje\, odločil postati duhovnik in leta 1767 vstopil v noviciat kongregacije Bratov krščanskih šol (šolskih bratov) v Rouenu\, pri čemer je dobil ime brat Salomon. \nBil je pobožen\, pogosto zatopljen v molitev in priljubljen učitelj. Poučeval je v številnih francoskih šolah. V svojem redu je opravljal naloge voditelja noviciata\, ekonoma in tajnika generala kapitlja. \nZaradi francoske revolucije\, ki se je začela z napadom na Bastilijo 1789\, so bili bratje prisiljeni zapustiti svojo redovno hišo. Ostal je le brat Salomon\, z namenom\, da bi branil svojo hišo. Aretirali so ga 15. avgusta 1792 skupaj z mnogimi drugimi duhovniki\, redovniki in redovnicami in ga na današnji dan\, 2. septembra\, mučili in usmrtili na vrtu karmeličanskega samostana v Parizu. \nPapež Frančišek ga je leta 2016 razglasil za svetnika. \n  \nZavetnik\nJe zavetnik preganjanih kristjanov. \n  \nUpodobitve\nUmetniki sv. Salomona Leclercqa upodabljajo v črni redovni obleki z belim ovratnikom\, palmo mučeništva in s križem. \n  \nGradiva:\n\nKanonizacija brata Salomona Leclercqa (v ang.) – 2:05 min: https://www.dlsud.edu.ph/news/2016/leclercq.htm\n\n  \n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-salomon-leclercq-zavetnik-preganjanih-kristjanov/2026-09-02/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/09/09.-02.-br.-Salomon-L.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260903
DTEND;VALUE=DATE:20260904
DTSTAMP:20260604T085744
CREATED:20200902T093406Z
LAST-MODIFIED:20260504T074346Z
UID:10005317-1788393600-1788479999@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Gregor Veliki: Gregorjevo?\, gregorjanski koral in maše
DESCRIPTION:God sv. Gregorja Velikega je bil prvotno 12. marca\, to je na gregorjevo\, ko se ptički ženijo. Pri nas se je na ta dan oblikovalo vrsto običajev (koledovanje\, spuščanje gregorčkov …). Kljub temu pa\, da po novem koledarju njegov god praznujemo 3. septembra\, je sv. Gregor za ljudstvo ostal znanilec pomladi. \n  \nGregorijanske maše za pokojnika (30 neprekinjenih sv. maš)\nNjihov začetnik je papež sv. Gregor Veliki. Kako to? V samostanu v Rimu je umrl menih Just\, ki si je skril tri zlate kovance. Po njegovi smrti je sv. Gregor določil\, naj se zanj opravi trideset dni vsak dan ena maša. Ko se je opravila trideseta\, se je rajni prikazal svojemu bratu in mu sporočil\, da je rešen iz vic. \n  \nIz življenja …\nSv. Gregor se je rodil leta 540 v ugledni rimski plemiški družini. Bil je zelo izobražen. Sprva je bil v civilni službi na čelu mestne uprave. Po očetovi smrti je družinsko palačo predelal v benediktinski samostan in na svojem posestvu ustanovil še druge samostane. Ko se je odpovedal posvetnemu življenju\, je sprva živel kot menih v samostanu\, potem pa je bil papežev sodelavec in svetovalec. Papež Pelagij II. ga je poslal kot svojega zastopnika na dvor v Carigrad. \n  \nPo papeževi smrti je bil kot prvi redovnik leta 590 izvoljen za papeža\, čeprav tega sam ni želel. Modrost in ponižnost meniha je združil z diplomatskimi in upravnimi izkušnjami. Vseskozi so bili njegova posebna skrb ubogi in trpeči. Zavzemal se je za ukinitev suženjstva. \nZavedal se je\, da se ljudi ne sme le pokristjaniti\, ampak se morajo ti v Cerkvi počutiti kot doma. V ta namen je izvedel socialne\, pastoralne in liturgične reforme. Reformiral je cerkveno petje. Po njem se imenuje gregorjanski koral (srednjeveško liturgično enoglasno petje). Kot prvi menih na papeškem stolu se je razumel kot »služabnik božjih služabnikov« (»servus servorum Dei«). Bil je velik teolog in pisatelj; s svojimi deli je vplival na srednjeveško teologijo. Poleg razlag k nekaterim svetopisemskim knjigam se je ohranilo več kot 1000 njegovih pridig in 800 pisem. \nPoleg Gregorja I. ima le še papež Leon I. naslov Veliki. Poleg sv. Ambroža\, sv. Avguština in sv. Hieronima je eden izmed štirih velikih učiteljev zahodne Cerkve. \nUmrl je 12. marca 604 v Rimu\, star štiriinšestdeset let. Goduje 3. septembra\, v vzhodni Cerkvi pa še vedno 12. marca. \n  \nZavetnik\nPapež sv. Gregor Veliki je zavetnik učiteljev\, študentov\, glasbenikov in cerkvenih pevcev. Je priprošnjik proti kugi. \n  \nUpodobitve\nUmetniki ga upodabljajo kot papeža s tiaro\, križem\, knjigo\, pisalnim peresom ali golobom (Svetim Duhom). Večkrat tudi\, kako za mizo obeduje skupaj z reveži. \n  \nCerkve na Slovenskem\n\nPri nas so sv. Gregorju Velikemu posvečene štiti cerkve:  ena župnijska (župnija Sv. Gregorja)\, tri podružnične (župnija Ig v kraju Dobravica\, župnija Kolovrat v kraju Žvarulje\, župnija Štanjel v kraju Kobdilj – pokopališka). \n\n  \nGradiva:\n \n\nGregorijanski koral (v lat.) – 2:30 min\n\n  \n \n\nSv. Gregor Veliki (v hr.) – 3:03 min: https://www.youtube.com/watch?v=XZ8TjdA8U2Q\n\n  \n \n\nPapež sv. Gregor Veliki (v ang.) – 4:05 min: https://www.youtube.com/watch?v=HWvSdidzRcA\n\n  \n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-gregor-veliki-gregorjevo-gregorjanski-koral-in-mase/2026-09-03/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/09/09.-03.-sv.-Gregor-Veliki1a.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260904
DTEND;VALUE=DATE:20260905
DTSTAMP:20260604T085744
CREATED:20260504T073508Z
LAST-MODIFIED:20260504T073509Z
UID:10005312-1788480000-1788566399@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveta Rozalija: Zavetnica proti kugi
DESCRIPTION:Sv. Rozalija je poleg sv. Roka in sv. Boštjana veljala za zavetnico pred kugo. Pri nas so ji posvečene tri cerkve in ena kapela. \n  \nIz življenja …\nSv. Rozalija se je rodila okoli leta 1130 na Siciliji v Italiji v grofovski družini. Mladost je preživela na dvoru v Palermu\, kjer so jo vzgajali kot kraljično. Ker je bila lepa in pametna\, ji ni manjkalo snubcev\, a zanje se ni zmenila. Odločila se je za drugačnega Ženina. Pridružila se je redovnikom\, ki so živeli v samoti po pravilih sv. Bazilija v votlini na Monte Reale. Iz dvorca je s seboj vzela le križ in nekaj pobožnih knjig. Ker pa je imela občutek\, da je še vedno preblizu ljudi\, se je umaknila v bolj nedostopno skalno votlino na gori Monte Pellerino. Tu je živela asketsko in se strogo postila\, molila. Izpred njene votline je bil lep razgled na Palermo\, hišo njenih staršev\, ki niso vedeli\, kje je in so jo povsod neuspešno iskali. \n \nTu je po šestnajstih letih samotnega življenja umrla 4. septembra 1166. \nPo njeni smrti so v skali našli njen napis: »Jaz\, Rozalija\, hči Sinibalda\, gospodarja Coschine in Rosa\, sem se iz ljubezni do svojega Gospoda Jezusa Kristusa odločila prebivati v tej votlini.« Sprva so ji napravili grob kar v tej votlini. Njeno češčenje se je hitro razširilo\, potem pa so nanjo pozabili. \nSkoraj pol tisočletja kasneje (leta 1624)\, ko je v Palermu razsajala kuga\, se je prikazala v videnju lovcu\, ki je lovil blizu votline. Tedaj so njene relikvije v slovesni procesiji prinesli v mesto in čez tri dni je kuga prenehala. \n  \nZavetnica\nSv. Rozalija je poleg sv. Roka in sv. Boštjana veljala za zavetnico pred kugo. Je zavetnica Palerma in Sicilije. \n  \nUpodobitve\nUmetniki jo najpogosteje upodabljajo kot puščavnico oblečeno v rjavo oblačilo z razpuščenimi lasmi in z vencem belih vrtnic na glavi. V rokah drži križ in lobanjo. \n  \nCerkve na Slovenskem\nPri nas so sv. Rozaliji posvečene na teritoriju celjske in novomeške škofije tri podružnične cerkve (v župniji Kostrivnica v kraju Gabrnik\, v župniji Krško v kraju Nad Krškim\, v župniji Šentjur pri Celju v kraju Lokarje) in ena kapela v župniji Trebelno. \n\nGradiva: \n \n\nSv. Rozalija – OB SLIKAH IN GLASBI – 7:23 min\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-rozalija-proti-kugi-2/2026-09-04/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/09/09.-04.-Sv.-Rozalija1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260905
DTEND;VALUE=DATE:20260906
DTSTAMP:20260604T085744
CREATED:20200903T121138Z
LAST-MODIFIED:20260428T054857Z
UID:10005296-1788566400-1788652799@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveta Mati Terezija: "Angel" revnih in ubogih
DESCRIPTION:Sv. Mati Terezija je bila le 6 let po svoji smrti razglašena za blaženo\, 19 let po smrti pa za svetnico. \n  \nIz življenja … \n\nSv. Mati Terezija se je rodila v katoliški albanski družini leta 1910 v Skopju kot Agnes Gonxha Bojaxiu. Imela je lepo otroštvo\, a pri devetih letih ji je umrl oče. Obiskovala je jezuitsko gimnazijo in že pri dvanajstih letih želela postati misijonarska. Ko je leta 1924 skopski škof postal slovenski lazarist bl. Janez Frančišek Gnidovec\, je s svojim svetniškim zgledom vplival tudi nanjo. Osemnajstletna se je pridružila loretskim sestram v Dublinu na Irskem\, ki so jo takoj poslale v Indijo\, kjer je delala kot učiteljica v Kalkuti in pozneje postala tudi ravnateljica njihove dekliške šole. Ko je leta 1931 tam izrekla redovne zaobljube\, si je zaradi občudovanja sv. Terezije Deteta Jezusa\, zavetnice misijonarjev\, privzela redovno ime Terezija. \n10. septembra 1946 je med vožnjo z vlakom skozi Kalkuto zaslišala Kristusov klic »Žejen sem«\, ki ga je razumela kot povabilo\, da služi najrevnejšim. Od škofa in vodstva reda je prejela dovoljenje\, da zapusti samostan in dela ter živi v slumih (barakarskih naseljih). Tako kot tamkajšnji ljudje je nosila le preprost beli sari z modro obrobo. Odprla je šolo\, skrbela za bolne in brezdome gobavce. K njej so prihajale nekdanje učenke in pomočnice\, da bi jo podpirale pri njenem delu. Tako je leta 1950 nastal nov red Kongregacija misijonark ljubezni. Agnes je iz sestre Terezije postala Mati Terezija; to ime se je hitro razširilo po vsem svetu. Ko je na ulici našla umrlo ženo\, je ustanovila hospic za najrevnejše umirajoče. Sestram so se kmalu pridružili tudi bratje misijonarji ljubezni. \n \nDelo matere Terezije je bilo služiti Kristusu v ubogih\, za kar je prejela številna priznanja\, med drugim tudi Nobelovo nagrado za mir leta 1979. Svoj nagovor ob sprejemu Nobelove nagrade za mir pa je porabila za boj proti splavu: \n\n»Danes je največji uničevalec miru na svetu krik nedolžnega\, nerojenega otroka. Če mati lahko umori svojega lastnega otroka v svojem naročju\, kaj potem ustavi tebe in mene\, da bi ubila drug drugega? … Kdo bo dal obračun Bogu za vse milijone in milijone otrok\, ki jim ni bila dana možnost živeti in izkusiti\, da ljubijo in so ljubljeni? … Če je kakšen otrok\, ki ga ne marate ali ga ne morete nahraniti ali vzgajati\, dajte tega otroka meni. Nobenega otroka ne bom zavrnila …« \n\nMati Terezija je telesno izčrpana\, a še vedno močna v duhu\, izdihnila 5. septembra 1997 v Kalkuti. Imela je državni pogreb\, na katerem je sodeloval ves svet. \nPapež Janez Pavel II. jo je razglasil za blaženo 19. oktobra 2003\, papež Frančišek pa 4. septembra 2016 za svetnico. \n  \nUpodobitve\nObstojijo številne fotografije\, na katerih je Mati Terezija v zrelih letih v redovni obleki misijonark ljubezni (bel sari\, obrobljen z modrimi črtami in s križcem na levi rami). \n  \nGradiva:\n\nCITATI sv. matere Terezije o svetosti\n\n  \n\nMisli sv. matere Terezije: Poglejte na križ\n\n  \n \n\nPapež Janez Pavel II. in Mati Terezija iz Kalkute: Prijateljstvo – 1:21 min\n\n  \n\nMati Terezija – CELOTEN FILM (v ang.) 1:54:25 min: https://vimeo.com/330119360\n\n  \n \n\nMati Terezija (v ang.) – 2:52 min: https://www.youtube.com/watch?v=mEZGjL1akt0\n\n  \n \n\nPrva ljubezen Matere Terezije (v ang.) – 34:43 min: https://www.youtube.com/watch?v=3ZWhlNgrUZM\n\n  \n \n\nZgodba o Materi Tereziji (v ang.) – 24:30 min: https://www.youtube.com/watch?v=teQb8eubFzg\n\n  \nFoto: zajem zaslona https://www.youtube.com/watch?v=mEZGjL1akt0 \n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-mati-terezija-angel-revnih-in-ubogih/2026-09-05/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/09/09.-05.-Sv.-Mati-Terezija1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260906
DTEND;VALUE=DATE:20260907
DTSTAMP:20260604T085744
CREATED:20260428T055633Z
LAST-MODIFIED:20260428T055633Z
UID:10005301-1788652800-1788739199@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Zaharija: Prerok mesijanskega upanja
DESCRIPTION:Sv. Zaharija je starozavezni prerok\, predzadnji (enajsti) izmed tako imenovanih »malih« prerokov. Domneva se\, da je poleg preroške opravljal tudi duhovniško službo\, deloval pa je v času vladavine perzijskega kralja Darija\, konec 6. stoletja pred Kristusom.  \nNapovedal je\, da se bo ljudstvo vrnilo iz pregnanstva in mu prinesel oznanilo miroljubnega kralja\, kar je Kristus Gospod s svojim zmagovitim vhodom v Jeruzalem izpolnil. \n  \nIz življenja …\nSv. Zaharija je predzadnji od tako imenovanih “malih” prerokov. Mali so v tem pomenu\, da so njihovi spisi manj obsežni. Zaharijevo ime v hebrejščini pomeni »Jahve svari«. Zaharija je živel v babilonski sužnjosti in se iz ujetništva z Judi vrnil v domovino. Bil je Agejev sodobnik in zato se je tako kot on osredotočil na obnovo templja\, vero in moralo v pričakovanju velikih mesijanskih upanj. Imenujejo ga »prerok mesijanskega upanja«. \nSkupaj s prerokom Agejem sta dosegla\, da so Judje leta 516 tempelj dozidali. Tolažila sta jih\, da bo novi tempelj\, čeprav manjši in ne tako veličasten\, imenitnejši\, ker bo vanj stopil Mesija – Odrešenik. \nZaharija je s preroškim duhom gledal daleč v prihodnost. Znamenita je njegova prerokba o Kristusu\, mesijanskem Kralju\, ki bo krotak in miroljuben: \n»Silno se raduj\, hči sionska\, vzklikaj\, hči jeruzalemska! \nGlej\, tvoj kralj prihaja k tebi\, pravičen je in zmagovit\, \nkrotak je in jezdi na osličku\, na žrebetu oslice. \nUničil bo vozove v Efrajimu in konje v Jeruzalemu\, \nuničil bo bojni lok in narodom oznanil mir. \nNjegova oblast bo segala od morja do morja\, \nod veletoka do koncev zemlje.« (Zah 9\,9–10). \n  \nPrerok Zaharija je med svojim ljudstvom užival veliko spoštovanje in imel velik vpliv na reševanje takratnih družbenih problemov v Izraelu. Iz njegovih prerokb se kaže kot človek\, ki ga v življenju vodi velika ljubezen do domovine\, do templja in Gospodove postave. Zanj je Gospodov zakon izvor vse sreče in napredka\, blagostanja. \nVeliko govori o potrebi po socialni pravičnosti in v tem pogledu je zelo sodoben. Prerok zelo ostro označi tiste\, ki teptajo socialno pravičnost\, ki varajo preproste\, še posebej\, če to počno slabi pastirji in lažni preroki. Zanj tudi hvalevredno dejanje nima vrednosti\, če ni povezano s konkretnimi dobrimi deli. \n  \nGradiva:\n \nSv. Zaharija (v hr.) – 2:34 min: https://www.youtube.com/watch?v=-QJBUlqmJy0 \n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/23642-2/2026-09-06/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2021/08/Prerok-Zaharija-freska-1512-a.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260907
DTEND;VALUE=DATE:20260908
DTSTAMP:20260604T085744
CREATED:20210828T163400Z
LAST-MODIFIED:20260504T074559Z
UID:10005322-1788739200-1788825599@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Marko Križevčan: Hrvaški svetnik
DESCRIPTION:Sv. Marko Križevčan je tretji kanoniziran hrvaški svetnik. Leta 1619 je v Košicah na Slovaškem svojim mučiteljem rekel\, da je za svojo vero pripravljen vsak trenutek dati življenje\, čeprav so mu ponudili bogastvo in visok položaj za prestop v kalvinsko vero. \n  \nIz življenja …\n \nSv. Marko se je rodil 1588 ali 1589 v Križevcih na Hrvaškem. Njegov oče je bil v vojaški službi\, Marko pa je namesto predvidene vojaške kariere raje izbral duhovniški poklic\, ki ga je čutil v sebi. Tako je po končani gimnaziji na Dunaju odšel na jezuitsko univerzo v Gradec. Po študiju v zavodu Germanik v Rimu in po duhovniškem posvečenju leta 1615 je kratek čas deloval v domačem kraju. \nKmalu ga je k sebi poklical ostrogonski škof in ga postavil za profesorja in ravnatelja semenišča. Tedaj so v Košicah\, v gorah Krpatov\, v današnji Slovaški imeli močan vpliv kalvinci. Ti so ga sovražili in po hudem mučenju 7. septembra 1619 skupaj še z dvema jezuitoma tudi obglavili. \n  \nGradiva:\n \nSv. Marko Križevčan (v hr.) – 4:57 min: https://www.youtube.com/watch?v=MpFJv5ix8Ps \n  \n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-marko-krizevcan-hrvaski-svetnik/2026-09-07/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2021/08/Sv.-Karko-K-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260908
DTEND;VALUE=DATE:20260909
DTSTAMP:20260604T085745
CREATED:20200907T124148Z
LAST-MODIFIED:20260504T075707Z
UID:10005327-1788825600-1788911999@portal.pridi.com
SUMMARY:PRAZNIK Marijinega rojstva: Mali šmaren\, mala maša
DESCRIPTION:Marijino rojstvo praznujemo 8. septembra\, to je natanko devet mesecev po prazniku Marijinega brezmadežnega spočetja (8. decembra).  \nPraznik Marijinega rojstva je pri nas znan tudi kot mali šmaren ali mala maša. Znan je rek: »Mala maša za suknjo vpraša\,« kajti tega dne se običajno že čuti jesen. \n  \nO prazniku …\nPraznik Marijinega rojstva ima svoje začetke v Jeruzalemu v 5. stoletju. Tedaj so tam\, kjer je po izročilu stala Marijina rojstna hiša\, zgradili cerkev v čast svete Ane\, Marijine matere\, t. i. baziliko rojstnega kraja sv. Marije. \nV spomin na to posvečenje se je razvil praznik v čast Marijinega rojstva: sprva na krščanskem Vzhodu\, od 7. stoletja pa na Zahodu. Po Jakobovem protoevangeliju\, ki je nastal v začetku 2. stoletja\, sta Marijina starša sv. Ana in Joahim živela v hiši pri Ovčjih vratih v Jeruzalemu\, kjer se je nahajal t. i. vodnjak Probatika (»probaton« – ovca). Tudi mnogi cerkveni očetje in škofje v svojih pridigah in pesmih opevajo ta kraj Marijinega rojstva. \nV koledarju svetnikov sicer običajno ne praznujemo zemeljskih rojstev\, ampak le dneve smrti kot »rojstne dneve za nebesa«. Izjeme so le pri treh osebah\, in sicer pri Jezusu (na Božič)\, Mariji in Janezu Krstniku\, to pa zato ker je bilo njihovo rojstvo res sveto. Rodili so se brez izvirnega greha. \nMarija je kot Odrešenikova mati vključena v samo jedro odrešenjskega načrta. \n  \n  \nO sveta Bogorodica\,\nti čast rodu človeškega!\nPoprej smo bili sužnji vsi\,\notroci luči smo sedaj.  \n  \nDevica si\, kraljevska hči\,\npotomka kralja Davida\,\nše več pa kot pradedov rod\nti slave je podelil Bog. \n  \nIztrgaj nas iz grešnosti\nin naravnaj nas na Boga:\npo tebi naj postanemo\nkraljevski in duhovski rod. \n  \nPriprošnja tvoja naj zdrobi\nprastarega dolga vezi\nin zasluženje tvoje naj\nnekoč privede nas v nebo. \n  \nSlavimo\, Troedini\, te\nob rojstvu Božje Matere\,\nizročil svoj si ji zaklad\,\nda posreduje ga še nam.  \nAmen. \n(Vir: brevir)\n  \nCerkve v Sloveniji\nPri nas je Marijinemu rojstvu posvečenih 20 cerkva (11 župnijskih\, 9 podružničnih) ter 1 kapela\, kot je razvidno iz spodnjih tabel. \n  \nŽUPNIJSKE CERKVE posvečene Marijinemu rojstvu:\n\n\n\nŠt.\nŽUPNIJA (škofija)\n\n\n1.\nCerknica (LJ nadškofija)\n\n\n2.\nHomec (LJ nadškofija)\n\n\n3.\nPolhov Gradec (LJ nadškofija)\n\n\n4.\nPrimskovo na Dolenjskem (LJ nadškofija)\n\n\n5.\nRob (LJ nadškofija)\n\n\n6.\nSveta gora (LJ nadškofija)\n\n\n7.\nŠmarje – Sap (LJ nadškofija)\n\n\n8.\nVelike Lašče (LJ nadškofija)\n\n\n9.\nNegova (MB nadškofija)\n\n\n10.\nSlivnica pri Mariboru (MB nadškofija)\n\n\n11.\nTišina (MS škofija)\n\n\n\n  \nPODRUŽNIČNE CERKVE posvečene Marijinemu rojstvu:\n\n\n\nŠt.\nŽUPNIJA (škofija)\nNASELJE s cerkvijo\n\n\n1.\nFojana (KP škofija)\nBarbana\n\n\n2.\nPodmelec (KP škofija)\nTemljane\n\n\n3.\nPomjan (KP škofija)\nPomjan\n\n\n4.\nŠentviška gora (KP škofija)\nPolice\n\n\n5.\nBloke (LJ nadškofija)\nRunarsko\n\n\n6.\nČrnomelj (NM škofija)\nVojna vas (++)\n\n\n7.\nSemič (NM škofija)\nVrčice\n\n\n8.\nŠentjernej (NM škofija)\nŠmarje (++)\n\n\n9.\nŠt. Peter – Otočec (NM škofija)\nTrška gora\n\n\n\nKAPELA\n\n\n\n\n1.\nLendava (MS škofija)\nČentiba (++)\n\n\n\n  \n  \nGradiva:\n \n\nMarijino rojstvo (v ang.) – 1:50 min: https://www.youtube.com/watch?v=ouBGmiCQ2HI\n\n  \n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/praznik-marijinega-rojstva-mali-smaren-mala-masa/2026-09-08/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/09/09.-08.-Marijino-rojstvo1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260909
DTEND;VALUE=DATE:20260910
DTSTAMP:20260604T085745
CREATED:20210813T160617Z
LAST-MODIFIED:20260504T075849Z
UID:10005332-1788912000-1788998399@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Peter Klaver: Suženj črnskih sužnjev
DESCRIPTION:Sv. Peter Klaver je bil sicer mistik\, a Gospod ga je obdaril tudi s številnimi drugimi darovi in čudeži. \n  \nIz življenja …\nSv. Peter Klaver se je rodil leta 1580 v Španiji v globoko verni družini. Po rodu je bil Katalonec. \nŠtudiral je na jezuitski univerzi v Barceloni in vstopil k jezuitom. Študiral je teologijo in filozofijo. V tem času se je zbližal s sv. Alfonzom Rodriguezom\, ki je bil njegov duhovni voditelj. Nameraval je ostati le samostanski brat\, tako kot je bil sv. Alfonz\, a se je vendarle odločil za duhovništvo. Posvečen je bil leta 1616. \nPo posvečenju se je odpravil v Kolumbijo v misijone\, za kar ga je navdihnil sv. Alfonz. Tu se je posvetil služenju temnopoltim sužnjem\, ki so jih pripeljali iz Afrike. Krstil je več kot 30.000 črncev. \nKo je stregel kužnim bolnikom\, je pri tem tudi sam zbolel. Umrl je 8. septembra 1654. Bl. Marija Terezija Ledochovska je misijonsko družbo za Afriko imenovala po njem Družba sv. Petra Klaverja. \nZa svetnika je bil razglašen leta 1888 skupaj s sv. Alfonzom. \n  \nZavetnik\nSv. Peter Klaver je zavetnik črnskih misijonov in misijonskih sester sv. Petra Klaverja. \n  \nGradiva:\n \n\nSv. Peter Klaver (v hr.) – 4:11 min: https://www.youtube.com/watch?v=xg8-gvno0Wk\n\n  \n \n\nSv. Peter Klaver (v ang.) – 2:12 min: https://www.youtube.com/watch?v=aYikMp1Gu7Q\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-peter-klaver-suzenj-crnskih-suznjev/2026-09-09/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2021/08/Sv.-Peter-Klaver-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260910
DTEND;VALUE=DATE:20260911
DTSTAMP:20260604T085745
CREATED:20200910T071556Z
LAST-MODIFIED:20260504T081928Z
UID:10005337-1788998400-1789084799@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Nikolaj Tolentinski: Zavetnik vernih duš v vicah
DESCRIPTION:Sv. Nikolaja Tolentinskega je leta 1884  papež Leon XIII. razglasil za zavetnika vernih duš v vicah. \n  \nIz življenja …\nSv. Nikolaj Tolentinski se je rodil že starejšim staršem leta 1245 v kraju Sant’Angelo v Potanu (Marken) v Italiji. Ker sta ga njegova starša izprosila na romanju na grob sv. Nikolaja (Miklavža) v Bari v Italiji\, sta svojemu sinu iz hvaležnosti\, ker ju je ta svetnik uslišal\, dala ime Nikolaj. \nNjun sin Nikolaj je pri šestnajstih letih v svojem domačem kraju pristopil k avguštincem in bil leta 1270 posvečen v duhovnika. Kot duhovnik je deloval v mnogih krajih\, dokler se ni leta 1275 ustalil v moralno in versko zapuščenem mestu Tolentinu. \nKot avguštinec je goreče gojil duhovno življenje. Bil je zelo strog do sebe. Veliko se je postil in bičal\, še zlasti ob petkih. Pogosto je trpel zaradi neprijetnih in hudih bolezni. Čeprav je bil spokornik do sebe\, sta ga odlikovali tudi budnost in dobrota do drugih. \nS posebno ljubeznijo se je posvečal revnim in bolnim ter s svojim darom čudežev tudi mnoge ozdravil. Obiskoval je bolnike in včasih namesto redovnega brata nabiral miloščino. Ob samostanskih vratih je razdeljeval hrano revnim. Bil je tako radodaren\, da so ga predstojniki reda sumničavo opazovali. Običaj avguštincev\, da razdeljujejo Miklavžev kruh\, izhaja iz enega od njegovih videnj. Skoraj vsak dan je pridigal\, pogosto je bil v spovednici. \nUmrl je 10. septembra 1305. Kmalu po njegovi smrti so nad njegovim grobom zgradili baziliko\, kjer se je po njegovi priprošnji zgodilo veliko čudežev ozdravitve. Med 16. in 18. stoletjem je bil sv. Nikolaj eden najbolj češčenih svetnikov v Evropi in Ameriki\, zlasti na Filipinih. \nLeta 1884 ga je papež Leon XIII. Razglasil za zavetnika vernih duš v vicah. \n  \nUpodobitve\nUmetniki sv. Nikolaja upodabljajo v črnem redovnem oblačilu z zvezdo na prsih\, z lilijo\, knjigo\, s pečenimi pticami\, kelihom\, križem\, bičem ali hudičem. \n  \nZavetnik\nJe zavetnik Rima\, Tolentina\, Benetk\, Genove\, Lime\, Antwerpn\, Kordove\, sozavetnik Bavarske\, vernih duš v vicah\, brodolomcev\, priprošnjik za vsakdanji kruh in svobodo. \n  \n  \nGradiva:\n \n\nSv. Nikolaj Tolentinski (v ang.) – 3:47 min: https://www.youtube.com/watch?v=kv5Nw9KGvWw\n\n  \n \n\nSv. Nikolaj Tolentinski (v hr.) – 2:40 min: https://www.youtube.com/watch?v=1Cjh__azQNY\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-nikolaj-tolentinski-zavetnik-vernih-dus-v-vicah/2026-09-10/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/09/09.-10.-sv.-Nikolaj-Tolentinski1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260911
DTEND;VALUE=DATE:20260912
DTSTAMP:20260604T085745
CREATED:20200911T063542Z
LAST-MODIFIED:20260504T090938Z
UID:10005357-1789084800-1789171199@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Janez Gabrijel Perboyre: Mučenec na Kitajskem
DESCRIPTION:Janeza Gabrijela Perboyra je leta 1996 sv. papež Janez Pavel II. razglasil za svetnika. Bil je velik Marijin častilec.\n \n  \nIz življenja …\nSv. Janez Gabrijel Perboyre se je rodil leta 1802 kot eden od osmih otrok v pobožni kmečki družini v kraju Le Puech na jugu Francije. \nLeta 1820 je\, tako kot njegov brat Ludvik\, vstopil k lazaristom. Študiral je v Parizu in bil leta 1825 posvečen v duhovnika. Postal je profesor dogmatike in rektor semenišča. A v njem ni ugasnila želja\, zaradi katere je postal lazarist: želel si je postati misijonar na Kitajskem. \nVodstvo reda je končno ugodilo tej njegovi prošnji\, tako da je leta 1835 odšel na Kitajsko\, kjer je njegov brat umrl kot misijonar. Tu je goreče deloval kot misijonar. Naučil se je kitajskega jezika in se oblačil kot Kitajec. Pastoralno je skrbel je za približno 2000 kristjanov in živel v popolnem uboštvu. Bil je velik Marijin častilec. Ko se je septembra leta 1839 začelo preganjanje kristjanov\, so želeli prijeti vse duhovnike in katehete. Prijeli so tudi sv. Janeza Gabrijela in ga eno leto zasliševali ter kruto mučili. Ker se ni želel odpovedati krščanski veri\, so ga na današnji dan\, 11. septembra\, leta 1840 po cesarjevi potrditvi smrtne obsodbe počasi zadavili\, ko je bil razpet na križu. \nNjegovo telo so najprej pokopali na Kitajskem\, dvajset let kasneje pa so ga prenesli v matično hišo lazaristov v Franciji. \n  \nGradiva:\n \n\nSv. Janez Gabrijel Perboyre (v ang.) 3:57 min: https://www.youtube.com/watch?v=NjLlWH6Ddpg\n\n  \n\nSv. Janez Gabrijel Perboyre (v ang.) – 5:19 min: https://famvin.org/en/2019/09/13/feast-of-st-john-gabriel-perboyre-c-m/\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-janez-gabrijel-perboyre-mucenec-na-kitajskem/2026-09-11/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/09/09.-11.-sv.-Janez-Gabrijel-Pl1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260912
DTEND;VALUE=DATE:20260913
DTSTAMP:20260604T085745
CREATED:20210830T100221Z
LAST-MODIFIED:20260504T083800Z
UID:10005342-1789171200-1789257599@portal.pridi.com
SUMMARY:Marijino ime: "Odslej me bodo blagrovali ..."
DESCRIPTION:Znan je pregovor: »Kdor Marijino ime preklinja\, iz njegovega doma sreča izginja.« V Sloveniji je šest cerkva posvečenih Marijinemu imenu. Na ta dan so naši predniki ohranjali zanimiv običaj\, saj so imeli revni pravico po poljih pobirati preostalo zrnje. \nMarija je ob srečanju s svojo teto Elizabeto vzkliknila: »Odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.« In res nam je Marijino ime\, ime »tiste\, ki jo Bog ljubi«\, Jezusove Matere\, drago in sveto. \nIme Marija izhaja iz hebrejskega imena Mirjam. Pomeni pa »tista\, ki jo ljubi Bog«\, »razsvetljevalka«\, »gospa«\, »vzvišena«. \n  \nO prazniku …\nPraznik Marijinega imena so začeli praznovati v Španiji že leta 1513. Podobno kot praznik imena Jezusovega\, saj naj bi ime\, ki so ga judovski starši dali svojim otrokom\, izražalo tudi človekovo delovanje in smisel. Nekoč so ga praznovali 22. septembra\, ker so judovske deklice dobile ime šele dva tedna po rojstvu. \nTa praznik je papež Inocenc XI. po zmagi nad Turki pri Dunaju 12. septembra 1683 razširil na vesoljno Cerkev kot dan zmage. Ker je bila zmaga tako »čudežna« in nepričakovana\, je praznik Marijinega imena zahvalni praznik. Tako je ostalo do zadnje reforme koledarja\, ko se znova praznuje samo v krajevnih Cerkvah. \n  \nCerkve v Sloveniji\n\nV Sloveniji je šest cerkva posvečenih Marijinemu imenu. \n\n  \nGradivo:\n \nMarijino ime (v hr.) – 2:55 min: https://www.youtube.com/watch?v=DbHUL-I5Wxg \n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/marijino-ime-odslej-me-bodo-blagrovali/2026-09-12/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2021/08/Ime-Marije-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260913
DTEND;VALUE=DATE:20260914
DTSTAMP:20260604T085745
CREATED:20210721T104754Z
LAST-MODIFIED:20260428T143205Z
UID:10005307-1789257600-1789343999@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Janez Zlatousti: Zavetnik pridigarjev
DESCRIPTION:Med številnimi mojstri pridige sv. Janez Zlatousti zasluži naziv »velemojster«. Upravičeno mu pripada vzdevek »Krizostom« – »Zlatousti«\, saj velja za največjega govornika Cerkve vseh časov. Veličina njegovega pridiganja je bila med drugim v njegovi posebni sposobnosti\, da svetopisemske besede poveže z resničnim življenjem in da je vsem jasen\, zato ga od leta 1908 častimo kot zavetnika pridigarjev.  \n  \nIz življenja …\nSv. Janez Zlatousti se je rodil okrog leta 345 v Antiohiji\, kjer je nekaj časa deloval tudi apostol Pavel\, ki mu je bil kasneje vzornik. Njegov oče\, visok častnik v rimski vojski\, je umrl kmalu po Janezovem rojstvu. Edinčka je vzgajala mati. Namenila ga je za državno službo in mu omogočila najboljšo vzgojo. Pri dvajsetih letih je Janez postal kristjan\, in hitro napredoval po Kristusovi poti\, ki ga je pripeljala do zemeljskega trpljenja\, pa tudi do mesta med štirimi velikimi vzhodnimi cerkvenimi očeti. \nVzljubil je Sveto pismo in se po krstu za nekaj časa umaknil v puščavsko samoto. V Antiohiji ga je škof Meletij posvetil v duhovnika. Kmalu so mu zaupali službo govornika v stolnici\, ki jo je opravljal dvanajst let zelo uspešno. Z veliko vnemo se je lotil oznanjevanja\, navdihnjen s Svetim pismom\, zlasti s Pavlovimi pismi\, ki jih je na novo prebral vsakih 14 dni. V pridigah\, ki do danes še niso izgubile svežine\, se Janez Zlatousti odlikuje z inteligenco\, izvirnostjo\, živahnostjo\, prodornostjo\, besednimi igrami\, dobrim psihološkim poznavanjem poslušalcev … Po potrebi je znal biti sarkastičen\, oster\, neposreden\, in vedno razumljiv vsem. Zato so ga imeli ljudje iz ljudstva še posebej radi. Zdelo se jim je\, da jih ta duhovnik resnično spoštuje. \nLeta 397 je postal carigrajski patriarh. Ko je Janez službo sprejel\, je začel z reformami … Za dvorne spletke se ni zmenil. Grajal je tudi napake dvora in si s tem nakopal sovraštvo cesarice Evdoksije in zavistnega aleksandrijskega patriarha Teofila. Spraviti sta ga želela s sveta ali pa vsaj daleč proč od Carigrada. Tako je moral sv. Janez Krizostom leta 404 v pregnanstvo v Armenijo\, nato pa še v zapuščeni kraj Pitius pod vznožjem Kavkaza. Umrl je 14. septembra 407. \nEvdoksijin sin cesar Teodozij II. je 27. januarja leta 438 z vsemi častmi sprejel svetnikove telesne ostanke\,da so jih pokopali v carigrajski cerkvi Svetih apostolov. Prosil je odpuščanja za napake svojih staršev. \nSv. Janez Krizostom je za seboj pustil vrsto del\, pridig in pisem. Najbolj znane so prav gotovo njegove knjige o duhovništvu\, lepa je njegova liturgija; zlasti še liturgične molitve. \n  \nGradiva:\n \nSv. Janez Krizostom (v hr.) – 4:01 min: https://www.youtube.com/watch?v=7qe-CScFq7I \n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-janez-krizostom-zavetnik-pridigarjev/2026-09-13/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2021/07/Sv.-Janez-Krizostom-1a.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260914
DTEND;VALUE=DATE:20260915
DTSTAMP:20260604T085745
CREATED:20200913T162118Z
LAST-MODIFIED:20260504T084109Z
UID:10005347-1789344000-1789430399@portal.pridi.com
SUMMARY:Praznik Povišanja sv. Križa: O sveti križ\, življenja luč
DESCRIPTION:S Kristusovim Križem je bil premagan hudič\, podarjeno nam je bilo življenje ter povrnjeno upanje. Jezusov Križ je naše edino upanje! Zaradi tega Cerkev že od nekdaj ne časi le znamenje križa\, ampak tudi ostanke lesa\, na katerem je »viselo naše rešenje«.  \n  \nO prazniku …\nSkoraj 300 let sta bila Jezusov grob in križ globoko zakopana v zemlji. Ko je cesar Konstantin dal kristjanom svobodo (leta 313)\, je njegova mati sv. Helena prišla v Jeruzalem\, da bi počastila svete kraj\, kjer je Odrešenik trpel in umrl. Cesarica Helena je dala ukazala kopati na Kalvariji\, da bi našli Jezusov križ. Tako so našli grob in križ. Konstantin je tam dal zgraditi baziliki Božjega groba in Kalvarije. Cerkvi sta bili posvečeni 13. septembra leta 335. V veličastni cerkvi Božjega groba pa so naslednji dan\, to je 14. septembra\, prvič izpostavili relikvijo svetega križa v slovesno češčenje. Od tedaj naprej so vsako leto na ta dan praznovali »povišanje sv. Križa«. \nDejansko pa je pravi bogoslužni in svetopisemski vir praznika povišanja sv. Križa je velikonočna skrivnost. Ta praznik osmišlja naše vsakodnevne križe. Ne gre za pretirano poudarjanje križa in Jezusovih bolečin\, ampak s križa Jezus daje vsakemu človeku roko. Na križu je Jezus človeku najbližje\, ker trpi kot človek in se kot mi bori s težo križa. \n  \nMolimo\nSveti\, nesmrtni Bog\,\nJezus Kristus nas je s svojim križem odrešil za življenje\,\nnaj nas pripelje v slavo vstajenja\,\nkjer s teboj živi in kraljuje vekomaj. Amen \n  \nCerkve v Sloveniji\nPri nas je sv. Križu posvečenih skoraj 100 cerkva (27 župnijskih in 68 podružničnih) ter 46 kapel. \n  \nGradiva:\n\nPovišanje sv. Križa (v ang.) – 1:25 min\n\n  \n \n\nPovišanje sv. Križa (v ang.) – 2:01 min: https://www.youtube.com/watch?v=z_4ns_xzlVs\n\n  \n \nPovišanje sv. Križa (v hr.) – 3:24 min: https://www.youtube.com/watch?v=G1539-i-EJw \n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/praznik-povisanje-sv-kriza-o-sveti-kriz-zivljenja-luc/2026-09-14/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/09/09.-14.-Povišanje-sv.-križa1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260915
DTEND;VALUE=DATE:20260916
DTSTAMP:20260604T085745
CREATED:20200915T070424Z
LAST-MODIFIED:20260504T084310Z
UID:10005352-1789430400-1789516799@portal.pridi.com
SUMMARY:Praznik Žalostne Matere Božje: Mati žalostna je stala...
DESCRIPTION:God Žalostne Matere Božje obhajamo takoj po prazniku Povišanja Sv. Križa. Marija je namreč v trpljenju najtesneje povezana s svojim Sinom\, saj je pod križem postala »kraljica mučencev«. \n  \nO prazniku …\n \nPobožnost in praznik Žalostne Matere Božje ima svoj svetopisemski temelj v Simeonovi prerokbi Mariji v Lukovem evangeliju: »In tvojo lastno dušo bo presunil meč!« (Lk 2\,35) \nV srednjem veku so o Marijinih žalostih pobožno razmišljali redovniki serviti\, temu pa so počasi sledili tudi drugi kristjani. Praznik Žalostne Matere Božje je uvedel papež Pij VII. leta 1814\, ko se je vrnil iz Napoleonovega jetništva. \nKrščanska pobožnost je v evangelijih opazila sedem trenutkov v Marijinem življenju\, ki so ji prizadeli veliko trpljenja\, »sedem bolečin«: \n\nžalost: Simeonova prerokba Marijine žalosti;\nžalost: Beg svete Družine v Egipt pred krutim Herodom;\nžalost: Dvanajstletni Jezus se »izgubi« v Jeruzalemskem templju;\nžalost: Marijino srečanje z Jezusom na križevem potu;\nžalost: Marijina žalost ob Jezusu\, pribitem na križu;\nžalost: Snemanje mrtvega Jezusa s križa in položitev njej v naročje (pieta);\nžalost: Polaganje Jezusa v grob.\n\n  \nCerkve v Sloveniji\nPri nas so Žalostni Materi Božji posvečene tri župnijske cerkve (v ljubljanski nadškofiji Breznica in Stična\, v novomeški škofiji pa Leskovec pri Krškem) ter 29 podružničnih cerkva in 26 kapel\, kot je razvidno iz spodnje tabele.\n \n  \nPODRUŽNIČNE CERKVE posvečene Žalostni Materi Božji:\n\n\n\n\nŽUPNIJA (škofija)\nNASELJE s cerkvijo\n\n\n1.\nIdrija (škofija KP)\nKalvarija Idrija (++)\n\n\n2.\nKočevska reka (škofija NM)\nZdihovo\n\n\n3.\nKresnice (nadškofija LJ)\nKresniške Poljane\n\n\n4.\nMetlika (škofija NM)\nTri fare\n\n\n5.\nMiren (škofija KP)\nGrad\n\n\n6.\nMokronog (škofija NM)\nŽalostna gora\n\n\n7.\nMozelj (škofija NM)\nZdihovo\n\n\n8.\nNovo mesto – Sv. Lenart (škofija NM)\nVeliki Slatnik (++)\n\n\n9.\nPodgraje (škofija KP)\nZabiče\n\n\n10.\nPodsreda (škofija CE)\nStare gore\n\n\n11.\nPodzemelj (škofija NM)\nKlošter (++)\n\n\n12.\nPoljane nad Škofjo Loko (nadškofija LJ)\nBukov vrh\n\n\n13.\nPreserje (nadškofija LJ)\nPrevalje\n\n\n14.\nRadeče (nadškofija LJ)\nŽebnik\n\n\n15.\nSenožeče (škofija KP)\nDolenja vas\n\n\n16.\nSlovenska Bistrica (nadškofija MB)\nSlovenska Bistrica\n\n\n17.\nSodražica (nadškofija LJ)\nStrmica\n\n\n18.\nSredišče ob Dravi (nadškofija MB)\nSredišče ob Dravi\n\n\n19.\nStudeno (škofija KP)\nPredjama (++)\n\n\n20.\nSv. Križ – Podbočje (škofija NM)\nBušeča vas\n\n\n21.\nSv. Marjeta ob Pesnici (nadškofija MB)\nVosek\n\n\n22.\nSv. Miklavž pri Ormožu (nadškofija MB)\nJeruzalem\n\n\n23.\nSv. Trojica Podlehnik (nadškofija MB)\nStanošina\n\n\n24.\nŠentjanž (škofija NM)\nLeskovec\n\n\n25.\nŠkofja Loka (nadškofija LJ)\nLontrg\n\n\n26.\nTrebnje (škofija NM)\nVinigorica\n\n\n27.\nVače (nadškofija LJ)\nVače (++)\n\n\n28.\nVišnja gora (nadškofija LJ)\nDedni dol\n\n\n29.\nZagorje (škofija KP)\nDrskovče\n\n\n\nKAPELE:\n\n\n\n1.\nBanja Loka (škofija NM)\nGora pri Ravnah\n\n\n2.\nBrdo (nadškofija LJ)\nBrdo\n\n\n3.\nČatež ob Savi (škofija NM)\nSobenja vas\n\n\n4.\nČrnomelj (škofija NM)\nČrnomelj\n\n\n5.\nDekani (škofija KP)\nDekani (++)\n\n\n6.\nDolenci (škofija MS)\nBudinci\n\n\n7.\nGoriče (nadškofija LJ)\nGolnik\n\n\n8.\nKostanjevica na Krki (škofija NM)\nGorjanci\n\n\n9.\nKriževci pri Ljutomeru (škofija MS)\nGrlava\n\n\n10.\nMala nedelja (škofija MS)\nMala nedelja (++)\n\n\n11.\nMoravče (nadškofija LJ)\nHribce\n\n\n12.\nNovo mesto – Kapitelj (škofija NM)\nLočna (++)\n\n\n13.\nPišece (škofija CE)\nPišece\n\n\n14.\nPolhov Gradec (nadškofija LJ)\nKalvarija\n\n\n15.\nPoljane nad Škofjo Loko (nadškofija LJ)\nBrezje\n\n\n16.\nPtuj – Sv. Peter in Pavel (nadškofija MB)\nRogoznica (++)\n\n\n17.\nRadovljica (nadškofija LJ)\nRadovljica – župnišče\n\n\n18.\nRibnica (nadškofija LJ)\nOtavice\n\n\n19.\nRibnica (nadškofija LJ)\nŽlebič\n\n\n20.\nSrednja vas v Bohinju (nadškofija LJ)\nUkanc (++)\n\n\n21.\nStari trg pri Ložu (nadškofija LJ)\nDolenje Poljane\n\n\n22.\nSv. Trojica v Slov. goricah (nadškofija MB)\nGornje Verjane\n\n\n23.\nŠentrupert (škofija NM)\nŠentrupert\n\n\n24.\nŠt. Ilj v Slovenskih goricah (nadškofija MB)\nŠtrihovec\n\n\n25.\nToplice (škofija NM)\nPleš\n\n\n26.\nToplice (škofija NM)\nDolenjske Toplice (++)\n\n\n\n  \nGradiva:\n \n\nŽalostna Mati Božja (v hr.) – 2:49 min: https://www.youtube.com/watch?v=dg0sQcxaK_8\n\n  \n \n\nPESEM Stabat Mater Dolorosa (v lat.) – 5:23)\n\n  \n \n\nPESEM Mati žalostna je stala (v slov.) – 3:32 min: https://www.youtube.com/watch?v=SfaNe-ZvDZM\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/praznik-zalostna-mati-bozja-mati-zalostna-je-stala/2026-09-15/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/09/09.-15.-Žalostna-Mati-Božja1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260917
DTEND;VALUE=DATE:20260918
DTSTAMP:20260604T085745
CREATED:20200917T073833Z
LAST-MODIFIED:20260504T095003Z
UID:10005375-1789603200-1789689599@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Robert Bellarmino: Zavetnik katehistov\, katehumenov\, pisec bestsellerjev
DESCRIPTION:Sv. Robert Bellarmino je »pisec teoloških bestsellerjev 16. in 17. stoletja«. Že samo dejstvo\, da je njegov Mali katekizem za ljudstvo dosegel 400 izdaj in bil preveden v 60 jezikov (tudi v slovenščino)\, nas osupne in upraviči njegov naziv cerkvenega učitelja. \n  \nIz življenja …\nSv. Robert Bellarmino se je rodil leta 1542 v družini z dvanajstimi otroki v kraju Montepulciano v Italiji. Njegova pobožna mati je bila sestra papež Marcela II.\, ki si je želela\, da bi se jezuitom pridružilo vseh pet njenih sinov. Njene sanje je uresničil tretji sin po vrsti sv. Robert\, ki je k jezuitom vstopil leta 1560. \nPridno se je posvečal učenju in bil leta 1570 posvečen v duhovnika. Bil je odličen govornik in dober v pisanju. Papež Gregor XIII. ga je poklical v Rim za profesorja na Collegium Romanum (današnji Gregoriani). Iz njegovih predavanj je nastalo njegovo najbolj znano delo Razprave o spornih vprašanjih krščanske vere proti heretikom našega časa ali na kratko Controversiae. V štirih zvezkih tega obsežnega dela je sv. Robert Bellarmino sistematično analiziral vsa vprašanja\, ki jih je sprožil protestantizem. Z njim ni samo branil katoliške vere\, pač pa spreobrnil tudi mnogo protestantov. Delo je pisano brez žalitev in posmehovanja\, dialoško\, danes bi rekli ekumensko. Nekaterim v Katoliški Cerkvi se je to zdelo preveč spravljivo\, premalo ostro\, zato so Controversiae za kratek čas prišle na seznam prepovedanih knjig. \nSv. Robert je bil imenovan za kardinala. Po smrti papeža Klemena VIII. je bil celo v najožjem izboru za papeža\, a ni bil izvoljen. Novemu papežu Pavlu V. je postal najdragocenejši teološki svetovalec. Bil je tako ugleden\, spoštovan in svet\, da je s svojimi modrimi mnenji pogosto spreminjal poglede vseh preostalih kardinalov. Vse do svoje smrti\, 17. septembra 1621 je delal v različnih visokih službah papeške kurije. \nNa lastno željo je pokopan poleg sv. Alojzija Gonzage v cerkvi sv. Ignacija v Rimu. \n  \nZavetnik\nSv. Robert Bellarmino je zavetnik odvetnikov\, katehistov\, katehumenov. \n  \nUpodobitve\nUmetniki ga upodabljajo v jezuitski in kardinalski obleki s križem in knjigo. \n\nGradiva:\n\nDuhovne misli Benedikta XVI. za god sv. Roberta Bellarmina.html\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-robert-bellarmino-zavetnik-katehistov-katehumenov/2026-09-17/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/09/09.-17.-Robert-Bellarmino1.jpg
END:VEVENT
END:VCALENDAR