BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//Zavod za pastoralno dejavnost Pridi.com - ECPv6.15.15//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-WR-CALNAME:Zavod za pastoralno dejavnost Pridi.com
X-ORIGINAL-URL:https://portal.pridi.com
X-WR-CALDESC:Dogodki za Zavod za pastoralno dejavnost Pridi.com
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:Europe/Ljubljana
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20220327T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20221030T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20230326T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20231029T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20240331T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20241027T010000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20231230
DTEND;VALUE=DATE:20231231
DTSTAMP:20260614T131452
CREATED:20191223T172259Z
LAST-MODIFIED:20241223T115232Z
UID:10002461-1703894400-1703980799@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Feliks: Papež s knjigo v roki\, umrl kot mučenec
DESCRIPTION:Ime Feliks izhaja iz latinskega imena Felix\, ki pomeni »ploden\, rodoviten; uspešen\, srečen«. \n  \nIz življenja …\nSv. Feliks se je rodil okoli leta 210. Kot papež je je Katoliško Cerkev vodil dobrih pet let (269–274). Na antiohijskem koncilu je obsodil krivo vero škofa Pavla iz Samosate\, ki je že nekaj let povzročala izgrede v Cerkvi. Širil je nauk\, da je v Bogu le ena oseba\, in sicer Oče. Sin in Sveti Duh potemtakem nista istega božanstva (bistva) z Očetom. \nPapež Feliks je zaslužen tudi za to\, da se obhaja tradicionalne letne spominske maše na grobovih mučencev; da vsak daritveni oltar vsebuje relikvije svetih mučencev. Prav tako mu pripisujejo odlok za posvetitve cerkva\, to da se cerkve pred uporabo posveti. \nZelo se je zavzemal za trpeče kristjane med preganjanjem\, ki je izbruhnilo za časa cesarja Avrelijana. \nNi znano\, ali je tudi sam umrl mučeniške smrti\, toda zaradi svoje zavzetosti za preganjane kristjane pogosto velja za mučenca. Umrl 30. decembra leta 274 v Rimu. \n  \nUpodobitve\nSv. Feliksa umetniki upodabljajo kot papež s knjigo v roki. \n\nFoto: Zgornja slika sv. Feliksa je iz knjige »Illustrierte Heiligen-Legende für Schule und Haus« (1890)\n  \nPripravila: dr. Brigita Perše
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-feliks-srecko/2023-12-30/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2019/12/12.-30.-sv.-feliks-2.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20231229
DTEND;VALUE=DATE:20231230
DTSTAMP:20260614T131452
CREATED:20201228T104829Z
LAST-MODIFIED:20241223T115044Z
UID:10003207-1703808000-1703894399@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Tomaž Becket: Že 3 leta po smrti razglašen za svetnika
DESCRIPTION:Sveti Tomaž Becket je bil nadškof škofije v Canterburyju in mučenec. Že tri leta po smrti je bil uradno razglašen za svetnika. Kmalu po njegovi smrti so v Angliji romanja na njegov grob postala tako množična kot romanja na Jakobov grob v Santiago de Compostela. \n  \nIz življenja …\nRojen je bil leta 1118 v Londonu. Pravo je študiral na različnih šolah. Postal je arhidiakon v Oxfordu\, Parizu\, Bologni in Canterburyju. Leta 1155 je postal kancler mladega angleškega kralja Henrika II. in s tem zelo vpliven človek v Angliji. Tomaž je bil kralju vseskozi naklonjen\, tudi na škodo Cerkve. Kralj je želel svojega prijatelja in sodelavca povišati. Tako je Tomaž postal leta 1162 canterburyjski škof. Tomaž je kralja obvestil: »Naše dosedanje veliko prijateljstvo se bo spremenilo v veliko sovraštvo. Vem\, da boste od mene kot nadškofa zahtevali tudi tisto\, česar v imenu vesti ne bom mogel storiti. Že doslej ste si prisvojili številne cerkvene pravice.« To je bilo neke vrste »spreobrnjenje« v njegovem življenju\, zaradi česar je moral za šest let v izgnanstvo v Francijo. \nPo njegovi vrnitvi je sicer prišlo do formalne sprave\, a kraljevi možje so ga 29. decembra 1170 v stolnici ubili z mečem. \nPapež Aleksander III. je sv. Tomaža Becketa razglasil za svetnika že tri leta po smrti. In kralj Henrik II. se je mu je moral pokloniti. \n  \nZavetnik\nSveti Tomaž Becket je zavetnik klerikov. \n  \nUpodobitve\nUpodabljajo ga kot nadškofa s palijem in knjigo\, palmo mučeništva\, mečem\, modelom cerkve\, škofovsko palico. \n  \nGradiva:\n \n\nSv. Tomaž Becket (v ang.) – 4:08 min: https://www.youtube.com/watch?v=hbtP6JttnyI\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-tomaz-becket-mnozicna-romanja-na-njegov-grob/2023-12-29/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/12/sv.-tomaz-becket-27.12..jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20231228
DTEND;VALUE=DATE:20231229
DTSTAMP:20260614T131452
CREATED:20201217T111936Z
LAST-MODIFIED:20241223T105925Z
UID:10003206-1703721600-1703807999@portal.pridi.com
SUMMARY:Nedolžni otročiči: Temna stran božiča
DESCRIPTION:Le nekaj dni po božiču obhajamo praznik nedolžnih betlehemskih otrok\, ki jih je dal pomoriti kralj Herod v upanju\, da bo ubil tudi novorojenega Jezusa.  \nNedolžni otročiči so temna stran božiča\, v senci veselja. Še preden so spregovorili\, so že dali svoje življenje za novorojenega Mesija.  \nKajti – ko tiran Herod od treh modrih in svojih svetovalcev izve\, da se je v Izraelu rodil novi judovski Kralj\, se ustraši za prestol in da v Betlehemu in njegovi okolici pobiti vse dečke do drugega leta starosti. Ker je bil Betlehem majhen kraj\, predvidevajo\, da jih je bilo ubitih verjetno okrog dvajset; čeprav izročilo govori o tisočih. \n  \nSveto pismo poroča\, da so modri z Vzhoda za zvezdo prišli v Jeruzalem. Tu so vznemirili kralja Heroda z vprašanjem po novorojenem judovskem kralju\, Mesiji\, ki ga je judovsko ljudstvo pričakovalo. Herod\, ki sam ni bil Jud\, in je iz želje po oblasti dal ubil celo lastna sinova\, ženo in brata\, ga je seveda takoj sklenil umoriti. Zato je modrim naročil\, naj mu nazaj grede iz Betlehema pridejo poročati o njem\, češ da bi se mu tudi sam šel poklonit. Modri pa so se opomnjeni v sanjah vrnili po drugi poti. Ko je Herod sprevidel\, da jih ne bo\, je dal v Betlehemu in okolici pomoriti vse dečke\, dvoletne in mlajše\, misleč\, da bo med njimi tudi Jezus – »novorojeni judovski kralj«. \n \nBetlehemski otroci so bili dejansko umorjeni zaradi Kristusa. Čeprav takšne smrti niso sprejeli nase zavestno (za mučeništvo v pravem pomenu je to potrebno)\, jih je Cerkev že zgodaj častila kot prave mučence. V molitvenem bogoslužju jih Cerkev slavi: \n“Za Kristusa umrli so\,  \nnedolžni so prišli v nebo.  \nZdaj v slavi se radujejo\,  \nmed angeli prepevajo …”  \n\nGiotto\, pomor nedolžnih otrok\, freska v Scrovegni Chapel\, Padova\, Italija\, 1303-1305\n\n»Beg v Egipt in pokol nedolžnih otrok razkrivata odpor teme zoper svetlobo: ‘V svojo lastnino je prišla\, a njeni je niso sprejeli’ (Jn 1\,11). Vse Kristusovo življenje je bilo v znamenju preganjanja. Skupaj z njim bodo deležni preganjanja njegovi.« (KKC 530) \n\nUpodobitve\nPomor nedolžnih otrok v Betlehemu in njegovi okolici je zelo pogosto upodobljen motiv. \n  \nZavetniki\nNedolžni otročiči so zavetniki otrok in sirotišnic. Zadnje čase se tega dne še posebej spominjamo vseh splavljenih otrok. \nPo novih raziskavah se je Jezus rodil pet let prej\, kot je bilo izračunano v srednjem veku. \n  \nObičaji\nS praznikom sv. nedolžnih otrok je poznan običaj tepežkanje. Danes so tepežkarji otroci\, ki vzamejo v roke leskove šibe in gredo po vasi tepežkat od hiše do hiše. Najprej jih s šibo dobita oče in mati\, da bi bila zdrava. Medtem ko otroci s šibo tepejo odrasle\, recitirajo različne pesmi. To noč nobena vrata v vasi niso smela biti zaprta. Če bi kje ta dan tepežkarjem ne odprli vrat\, bi jim v prihodnjem letu celo leto sreča odšla stran. Toda prvotno niso tepli otroci\, ampak fantje oziroma možje in sicer dekleta ter mlade žene. Udarci s šibo na ta dan so prinašali blagoslov in rodnost\, zato so jih dekleta potrpežljivo in voljno prenašale. \n  \nMolimo\nNebeški Oče\,  \nnedolžni otroci ne niso proslavili z besedo\,  \nampak s smrtjo.  \nNaj vero\, ki jo izpovedujemo\,  \nizpričujemo z zglednim življenjem. Amen. \n\nV osebni premislek\nV človeku se vselej borita dva kralja: Jezus in kruti »Herod«. To je boj med ponižnostjo in napuhom\, med dobrim in zlom\, ljubeznijo in sebičnostjo … Vsak se kdaj pa kdaj sreča s svojim Herodom in tedaj preživlja težke trenutke …\n \n\nGradiva:\n\nTEPEŽKANJE – prikaz običajev na ta dan (v slov.) – 1:29 min\n\n  \n \n\nDokumentarni FILM o Herodu in pomoru betlehemskih otrok (v ang.) – 14:58 min\n\n  \nDrugi svetniki dneva:\n\nGašper del Bufalo\, misijonar\nKatarina Volpicelli\, redovna ustanoviteljica\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/nedolzni-otroci-temna-stran-bozica/2023-12-28/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2019/12/12.-28-Nedolžni-otročiči1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20231103
DTEND;VALUE=DATE:20231104
DTSTAMP:20260614T131452
CREATED:20201031T163222Z
LAST-MODIFIED:20251128T115658Z
UID:10003161-1698969600-1699055999@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Viktorin Ptujski: Prvi razlagalec Svetega pisma
DESCRIPTION:Viktorin Ptujski je bil cerkveni oče\, škof na teritoriju današnjega slovenskega ozemlja ob koncu 3. stoletja. Velja za prvega latinskega eksegeta (razlagalca) Svetega pisma. Da ga Slovenci bolje ne poznamo in častimo\, je “krivo” večstoletno napačno prepričanje\, češ da je bil škof v francoskem mestu Poitiers\, in ne v Ptuju.  \nŠele z zgodovinopisnimi popravki in s posredovanjem bl. Antona Martina Slomška v Vatikanu\, ki je leta 1848 dosegel\, da se sme Viktorinu v mariborski škofiji izkazovati javna čast pri bogoslužnih opravilih\, se je češčenje Viktorina začelo tudi pri nas. \n  \nIz življenja …\n \nSv. Viktorin Ptujski se je rodil okoli leta 240. O njegovem izvoru obstajajo različne teze: po eni naj bi prišel z vzhoda\, iz Grčije\, saj sv. Hieronim omenja\, da je bolje znal grško kot latinsko. Po drugi domnevi pa naj bi bil domačin. \nBil je škof v rimskem mestu Petovio\, današnjem Ptuju\, ob koncu 3. stoletja. Petoviona je tedaj štela preko 30.000 prebivalcev\, od tega je bilo verjetno okrog tisoč vernikov. \nVero je širil z govorjeno in pisano besedo\, zaradi česar ga uvrščamo tudi med prve znane literarne ustvarjalce na našem ozemlju. Bil je prvi latinski ekseget. Njegovi spisi so močno vplivali na nadaljnjo latinsko svetopisemsko eksegezo. Ohranila sta se le dva spisa: O zgradbi sveta in Razlaga Razodetja. \nBil je zelo izobražen in vzornega življenja. \nUmrl je 2. novembra 303 med Dioklecijanovim preganjanjem kristjanov\, in sicer mučeniške smrti – domnevno z obglavljenjem. \n  \nUpodobitve\nUmetniki sv. Viktorina najpogosteje upodabljajo v škofovski obleki s palmovo vejo in mečem v roki. \n  \nGradiva:\n\nViktorin Ptujski in deset devic: http://oddaje.ognjisce.si/ocetjevveri/2013/11/14/11-oddaja-viktorin-ptujski-in-deset-devic\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-viktorin-ptujski-prvi-razlagalec-svetega-pisma-na-nasih-tleh/2023-11-03/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/10/11.-3.-Viktorin-Ptujski1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20231010
DTEND;VALUE=DATE:20231011
DTSTAMP:20260614T131452
CREATED:20201009T181615Z
LAST-MODIFIED:20241009T120455Z
UID:10003150-1696896000-1696982399@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Daniel Comboni: Ustanovitelj kombonijancev
DESCRIPTION:Sv. Daniel Combani\, misijonski škof\, je deloval kot misijonar v Sudanu\, kjer je pred njim oral ledino slovenski svetniški kandidat Ignacij Knoblehar. Nekajkrat sta se osebno srečala. \nUstanovil je misijonski redovni skupnosti kombonijance in kombonijanke\, ki imajo danes več kot 4000 članov po vsem svetu. \n  \nIz življenja …\nSv. Daniel Combani se je rodil 15. marca 1831 v kraju Limone ob Gardskem jezeru v Italiji. Bil je edini preživeli od osmih otrok pobožne družine. Spodbudo za misijon v Afriki je dobil v šoli od duhovnika Nicola Mazza. \nŠtudiral je teologijo\, medicino in mnoge tuje jezike. \nLeta 1854 je bil posvečen v duhovnika. \nLeta 1864 je sestavil misijonski za evangelizacijo Srednje Afrike\, ki je med drugimi vključeval oznanjevanje evangelija s pomočjo domačih afriških duhovnikov in sodelavcev ter osvoboditev od suženjstva. Leta 1867 je našel priložnost\, da je papežu Piju IX. predstavil svoj program\, in v Veroni odprl svoj misijonski zavod za Afriko\, iz katere so se razvili redovniki kombonijanci\, in odprl svojo prvo podružnico v Kairu. Naslednje leto je iz zvestobe papežu zavrnil državno čast in več let potoval po Evropi\, da je zbral sredstva za svoje misijonske projekte. \nNa 1. vatikanskem koncilu je sodeloval kot svetovalec veronskega škofa in za svoje projekte požel naklonjenost koncilskih očetov in papeža. \nLeta 1872 je v Veroni zaživela njegova ženska misijonska družina\, pozneje imenovane misijonske sestre kombonijanke. \nLeto pozneje je sam odpotoval v Kartum in tu postal škof in apostolski vikar za osrednjo Afriko. V najtežjih pogojih je obiskoval misijonske postaje\, ki jih je ustanovil in se sestal s krajevnimi plemenskimi voditelji\, da bi se pogajal o odpravi suženjstva. V letih 1877 in 1878 je današnji Sudan zaradi naravnih nesreč in lakote izgubil polovico prebivalstva\, vključno s številnimi sodelavci Combonija. \nV začetku oktobra 1881 ga je nenadoma začela tresti mrzlica\, ki ji je podlegel 10. oktobra v Kartumu. \nLeta 1996 je bil razglašen za blaženega\, leta 2003 pa za svetega. \n  \nGradiva:\n \n\nSv. Daniel Combani (v hr.) – 3:44 min: https://www.youtube.com/watch?v=1RtF2IcDbkI\n\n  \n \n\nSv. Daniel Comboni – animirani film – 10:41 min: https://www.youtube.com/watch?v=zjNru_dgnDs\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-daniel-comboni-srecal-se-je-z-nasim-ignacijem-knobleharjem/2023-10-10/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/10/10.-10.-Sv.-Daniel-Combani1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20231009
DTEND;VALUE=DATE:20231010
DTSTAMP:20260614T131452
CREATED:20201008T115609Z
LAST-MODIFIED:20260504T063903Z
UID:10003149-1696809600-1696895999@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Janez Henrik Newman: Svetnik\, ki nagovarja srce
DESCRIPTION:»Kakor se sončna ura ravna po SONCU\,  \ntako se hočem tudi jaz ravnati edinole po tebi\, Gospod\,  \nče me le hočeš sprejeti in me voditi.«  \n(J. H. Newman)\n  \nIz življenja …\nSv. Janez Henrik Newman (John Henry Newman) je bil rojen 1801 v Londonu kot najstarejši sin bankirja. Njegov oče je bil član prostozidarske lože\, mati pa kalvinske vere. Janez Henrik je že kot otrok je temeljito prebral Biblijo. Pri 16 letih je pod vplivom anglikanskega teologa Thomasa Scotta doživel svoje »prvo spreobrnjenje«. Po študiju literature\, matematike\, prava in nato še teologije na Oxfordu ter nekaj letih profesure je bil leta 1825 posvečen v duhovnika v anglikanski Cerkvi. Postal je vikar univerzitetne cerkve v Oxfordu. S svojimi poglobljenimi in bogatimi pridigami je nato osem let poučeval in vzgajal svoje poslušalce\, zlasti študente in učitelje. Newman je objavil pridige v seriji knjig\, v katerih se je zavzemal za anglikansko cerkev kot srednjo pot (»via media«) med protestantizmom in Katoliško cerkvijo\, zaradi česar je zaslovel po vsej državi\, a postal sumljiv pri hierarhiji. Želel je prenoviti anglikansko državno Cerkev z vrnitvijo k izvirom. Prenova je kasneje dobila ime oxfordsko gibanje. \n \nLeta 1842 se je Newman umaknil iz javnega življenja in se po treh letih obsežnih študij\, zlasti zgodnjih cerkvenih očetov in svetnikov\, spreobrnil v katoliško vero\, ki je bila takrat v Angliji povezana z družbenim izobčenjem. Zapuščal je Cerkev\, v kateri je bil rojen in krščen in jo je iskreno ljubil. \nZ nekaterimi prijatelji\, ki so tudi postali katoličani\, je odšel v Rim\, kjer je leta 1847 prejel duhovniško posvečenje. \nKo se je vrnil v Anglijo\, je v Birminghamu\, kasneje pa tudi v Londonu\, ustanovil oratorij\, duhovniške skupnosti po vzoru sv. Filipa Nerija. Po letu 1850\, ko je bila Katoliška cerkev v državi ponovno »dovoljena«\, je postal eden najbolj znanih cerkvenih obrazov v Angliji. Štiri leta je bil tudi rektor novoustanovljene katoliške univerze v Dublinu. Newman je učil\, da če smo sprejeli Kristusovo resnico in zastavili svoje življenje zanj\, ne more biti ločenosti med tem\, kar verujemo ter med tem\, kako živimo svoje življenje. \nNeutrudno si je prizadeval dvigniti vero in samozavest katoliških laikov – pogosto gre za irske delavce\, ki v viktorijanski dobi niso bili veliko cenjeni. \nPriznanja je Newman doživel šele na tara leta. Leta 1877 je bil imenovan za prvega častnega profesorja v Oxfordu\, leta 1879 ga je papež Leon XIII. imenoval za kardinala. Njegovo kardinalsko geslo je bilo: Srce govori srcu. Od leta 1886 je njegovo zdravje začelo pešati. \nUmrl je leta 1890 zaradi pljučnice v Birminghamu. \nZa njim je ostalo več kot 80 knjig pridig\, teoloških del\, dva romana in pesmi. \n  \nČeščenje\nPapež Benedikt XVI. ga je leta 2010 razglasil za blaženega\, papež Frančišek pa leta 2019 za svetega. \n  \nGradiva:\n\nSV. JANEZ HENRIK NEWMAN. ŠMARNICE za odrasle\, Bogdan Dolenc – slov.\n\n  \n\nMISLI sv. J. H. Newmana ob POSTNEM ČASU – slov.\n\n  \n\nMISLI sv. J. H. Newmana ob POSTNEM ČASU – slov.\n\n  \n\nKRIŽEV POT sv. J. H. Newmana – slov.\n\n  \n\nMISLI sv. J. H. Newmana pred VNEBOHODOM: Pot k Očetu – slov.\n\n  \n\nMOLITVE za pomoč v trpljenju sv. J. H. Newmana – slov.\n\n  \n \n\nsv. Janez Henrik Newman\, svetnik: https://www.youtube.com/watch?v=inTlXymu70s\n\n  \n \n\nŽivljenje sv. Janeza Henrika Newmana (v ang.): https://www.youtube.com/watch?v=AoChOhQ0Z1E\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-john-henry-newman-svetnik-ki-nagovarja-srce/2023-10-09/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/10/10.-9.-Newman1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20231008
DTEND;VALUE=DATE:20231009
DTSTAMP:20260614T131452
CREATED:20201007T161253Z
LAST-MODIFIED:20241007T083513Z
UID:10003147-1696723200-1696809599@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Simeon: Za blagoslov otrok
DESCRIPTION:Sv. Simeon\, prerok in svetopisemski mož\, ni bil duhovnik. \n  \nIz življenja …\nSv. Simeon je bil star pravičen in bogaboječ človek – laik\, ki je živel v Jeruzalemu in mu je bilo prerokovano\, da ne bo umrl prej\, dokler ne bo videl Jezusa. In dočakal je ta dan ter prerokoval\, da je Jezus luč v razsvetljenje poganov. \nSv. Luka je zapisal (Lk 2\,25-35): In ko so starši prinesli dete Jezusa (v tempelj) …\, ga je tudi Simeon vzel v naročje\, slavil Boga in rekel: \n»Gospodar\, zdaj odpuščaš svojega služabnika \npo svoji besedi v miru\, \nkajti moje oči so videle tvojo rešitev\, \nki si jo pripravil pred obličjem vseh ljudstev …« \n  \nPotem ko je bil Simeon kot predstavnik starozaveznega ljudstva prepoznal Jezusa kot Mesija\, je blagoslovil Marijo in Jožefa ter rekel Mariji\, da je Jezus postavljen v padec in vstajenje mnogih v Izraelu in v znamenje\, ki se mu nasprotuje in da bo njeno lastno dušo presunil meč bolečin. \n  \nUpodobitve\nUmetniki Simeona upodabljajo kot starčka z malim Jezusom v naročju. \n\nZavetnik\nSv. Simeon je zavetnik Zadra (Hrvaška)\, za blagoslov otrok. \n  \nGradiva:\n \n\nSv. starec Simeon (v hr.) – 2:26 min: https://www.youtube.com/watch?v=KjQxZqFWn3E\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-simeon-za-blagoslov-otrok/2023-10-08/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/10/10.-08.-Sv.-Simeon1a.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20231007
DTEND;VALUE=DATE:20231008
DTSTAMP:20260614T131452
CREATED:20201006T144404Z
LAST-MODIFIED:20241007T083254Z
UID:10003146-1696636800-1696723199@portal.pridi.com
SUMMARY:Praznik rožnovenske Matere Božje
DESCRIPTION:Praznik rožnovenske Matere Božje je pravzaprav spomin na zmago krščanske vojske nad Turki v znameniti pomorski bitki pri Lepantu 7. oktobra 1571. \n  \nO prazniku …\nZmago v tej bitki so kristjani s papežem Pijem V. pripisovali goreči molitvi rožnega venca\, v kateri so prosili Marijo pomoči. Papež Pij V. je namreč katoliške vernike pozval k molitvi rožnega venca\, v kateri so prosili Marijo pomoči. To zmago so pripisovali molitvi rožnega venca. Na dan odločilne bitke 7. oktobra 1571 so se namreč zbrale bratovščine rožnega venca in goreče molile to molitev. \nPoznejši papeži\, zlasti Leon XIII.\, ki je napisal kar 16 okrožnic o rožnem vencu\, so to molitev pospeševali. Papež Leon XIII. je oktober uvedel kot mesec rožnega venca. \nK širjenju te molitve so prispevala tudi prikazovanja v Lurdu in Fatimi ter stiske krščanskega ljudstva. \n  \nMolitev rožnega venca\nMolitev rožnega venca se je izoblikovala ob koncu 16. stoletja in je obsegala tri dele po 50 Zdravamarij. Ta oblika je ostala nespremenjena do konca 20. stoletja\, ko je papež sv. Janez Pavel II. dodal še četrti\, t. i. svetli del\, za razumevanje in bolj pobožno molitev rožnega venca pa je leta 2002 izdal Apostolsko pismo Rožni venec Device Marije. \n  \nVeseli del\nGovori o Jezusovem ROJSTVU. Skrivnosti:\n1. ki si ga Devica od Svetega Duha spočela\n2. ki si ga Devica v obiskovanju Elizabete nosila\n3. ki si ga Devica rodila\n4. ki si ga Devica v templju darovala\n5. ki si ga Devica v templju našla \n  \nSvetli del \nGovori o Jezusovem ŽIVLJENJU in DELOVANJU. Skrivnosti:\n1. ki je bil krščen v Jordanu\n2. ki je v Kani naredil prvi čudež\n3. ki je oznanjal božje kraljestvo\n4. ki je na gori razodel svoje veličastvo\n5. ki je postavil sveto evharistijo \n  \nŽalostni del\nGovori o Jezusovem TRPLJENJU in smrti. Skrivnosti:\n1. ki je za nas krvavi pot potil\n2. ki je za nas bičan bil\n3. ki je za nas s trnjem kronan bil\n4. ki je za nas težki križ nesel\n5. ki je za nas križan bil \n  \nČastitljivi del\nGovori o Jezusovem VSTAJENJU. Skrivnosti:\n1. ki je od mrtvih vstal\n2. ki je v nebesa šel\n3. ki je Svetega Duha poslal\n4. ki je tebe\, Devica\, v nebesa vzel\n5. ki je tebe\, Devica\, v nebesih kronal \n\nGradiva:\n \n\nRožnovenska Mati Božja (v ang.) – 2:25 min: https://www.youtube.com/watch?v=BYAq73_65-w\n\n  \n \n\nRožnovenska Mati Božja (v hr.) – 3:44 min: https://www.youtube.com/watch?v=v5vDk-m-1Ho\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/praznik-roznovenske-matere-bozje/2023-10-07/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/10/10.-07.-Rožnovenska-Devica-Marija1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20231004
DTEND;VALUE=DATE:20231005
DTSTAMP:20260614T131452
CREATED:20201003T154403Z
LAST-MODIFIED:20240923T104122Z
UID:10003142-1696377600-1696463999@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Frančišek Asiški: Prvi svetnik s Kristusovimi ranami?
DESCRIPTION:4. oktobra obhajamo god sv. Frančiška Asiškega\, ki je ustanovitelj reda manjših bratov\, klaris in tretjega reda.  \nZnan je po svojem uboštvenem življenju in spoštljivem sobivanju s Stvarstvom.  \nJe tudi prvi (pri)znani primer svetnika s Kristusovimi ranami. \n\nIz življenja …\nSv. Frančišek se je rodil leta 1181/82 v Assisiju kot Janez Bernardone\, a so ga vsi klicali Frančišek (Francesco). Njegova mati Pika je bila Francozinja\, oče Peter pa premožen trgovec s suknom. Frančišek je do svojega štiriindvajsetega leta živel precej lahkomiselno življenje. Očetu je pomagal pri prodaji blaga\, njegova glavna »dejavnost« pa so bile zabave in druženje s prijatelji. Povsod je moral biti glavni\, »kralj zabave«. Mladi Frančišek si je zelo želel postati vitez\, a je bil kmalu ujet v vojni s Peruggio in imel v ječi eno leto časa za razmislek o svojem življenju. Po prihodu iz ječe je zabave zamenjal s samoto v naravi in z druženjem s siromašnimi ljudmi\, zlasti z gobavci. \nPotem pa pride do popolnega preobrata v njegovem življenju. V svoji duši je slišal Božji klic in se mu odzval. Med molitvijo v napol razpadli cerkvici sv. Damijana sliši Jezusov glas s križa: »Frančišek\, pojdi in popravi mojo razpadajočo hišo!« Njegovi prvi »nalogi« sta bili ureditev zapuščenih cerkva sv. Damijana in sv. Marije Angelske\, imenovane Porciunkula. Ko njegov oče odkrije\, da na skrivaj prodaja njegovo blago\, da bi imel denar za obnovo cerkva\, sledi Frančiškov drugi korak. \nOdpove se bogatemu življenju\, odreče se celo svojim staršem in dediščini\, zavedajoč se\, da lahko Jezusu sledi le tisti\, ki se je pripravljen odpovedati vsemu. Zavestno postane »najmanjši med najmanjšimi«. Dobesedno vzame Jezusove besede ob odpošiljanju učencev: »Ne nosite s seboj ne denarnice ne torbe ne sandal« (Lk 10\,4). Hoditi je začel bos\, oblečen v grobo sivorjavo haljo opasano z vrvjo ter s svojim radikalnim uboštvom pričevati o veliki Božji ljubezni. Hotel je živeti v uboštvu\, kot je živel Kristus in apostoli. \nKmalu so se njegovemu idealu pridružili tovariši in Frančišek je kmalu spoznal\, da njegova skupnost potrebuje pravilo. Okoli leta 1210 je v Rimu dobil papeško dovoljenje za red manjših bratov. Vedno več mladih moških se je pridružilo redu. V Assisiju so si postavili koče okoli porcijunkulske cerkvice. \nDve leti kasneje je skupaj s sv. Klaro Asiško iz plemiške družine ustanovil drugi\, ženski red: klarise pri cerkvici sv. Damijana. \nOkoli leta 1221 je bil dodan še tretji red za laike. Redovne hiše so nastale po vsej Evropi. \nFrančišek\, ki je v času križarskih vojn zaman poskušal spreobrniti egiptovskega sultana\, si je prislužil njegovo spoštovanje. \nLeta 1224 je Frančišek prejel Kristusove rane\, iz katerih je pozneje večkrat tekla kri. Vedno znova so ga pestile bolezni\, na koncu je skoraj popolnoma oslepel. Zvečer 3. oktobra 1226 so ga na njegovo željo prinesli v porciunkulsko cerkvico in položili na gola tla\, kjer je za vedno zatisnil oči\, star komaj 44 let. \nŽe drugo leto po smrti je bil razglašen za svetnika. \n \n\nUpodobitve\nUmetniki ga najpogosteje upodabljajo odetega v preprosto oblačilo in s Kristusovimi ranami. Ob njem vidimo lobanjo\, knjigo\, križ\, podirajočo se cerkev\, lilijo\, jagnje ali volka. Včasih ga upodabljajo\, kako pridiga pticam\, pri negovanju gobavcev … \n\nZavetnik\nJe zavetnik Italije\, Assisija\, revnih\, frančiškanov\, trgovcev\, socialnih delavcev\, ekologov. Je priprošnjik proti glavobolu in kugi. \nMolitev sv. Frančiška Asiškega\nO vzvišeni in veličastni Bog\, razsvetli temine mojega srca. \nDaj mi pravo vero\, trdno upanje\, popolno ljubezen\, globoko ponižnost\, \nrazumnost in spoznanje\, da se bom držal tvojih zapovedi. Amen. \n\nGradiva:\n \n\nLaudato si’ mi signore – z odlomki iz FILMA Frančišek in Klara – 6:06 min\n\n  \n \n\nZgodba za otroke o sv. Frančišku Asiškem (v ang.) – 11:31 min: https://www.youtube.com/watch?v=53EwseKjkh8\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-francisek-asiski-prvi-svetnik-s-kristusovimi-ranami/2023-10-04/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/10/10.-4.-Sv.-Frančišek-Asiški1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20230928
DTEND;VALUE=DATE:20230929
DTSTAMP:20260614T131452
CREATED:20200924T134633Z
LAST-MODIFIED:20260504T121056Z
UID:10005397-1695859200-1695945599@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Nikolaj iz Flüe: Zavetnik ločenih
DESCRIPTION:Svetega Nikolaja iz Flüe oz. brata Klausa so ljudje častili kot svetnika že za časa njegovega življenja. Zakaj? \n  \nIz življenja …\nSv. Nikolaj iz Flüe se je rodil leta 1417 v premožnejši kmečki družini na gori Flüe v Švici. Že v mladih letih je bil zelo pobožen in je kazal mistične darove. \n  \nPoročil se je z Dorotejo Wyss in imela sta deset otrok. Vedno in povsod je spodbujal mir. Ko je bil vpoklican v vojsko\, je ščitil žene in otroke ter zavzeto varoval in rešil številne samostane in cerkve. Pravijo\, da se je v eni roki boril z mečem\, v drugi pa z rožnim vencem. \nPo mnogih videnjih se je leta 1467 odločil za puščavniško življenje. V dogovoru s svojo ženo in otroci se je umaknil v sotesko Ranft\, kjer je puščavniško živel dvajset let. Jedel ni ničesar\, razen svetega obhajila. \nPri tem »živečem svetniku«\, ki so ga klicali »brat Klaus«\, so iskali nasvet ljudje vseh slojev od blizu in daleč. S svojim političnim vplivom je leta 1481 rešil enotnost švicarske konfederacije\, in zaradi česar velja za glavnega zavetnika Švice. Njegov kip je v poslopju zvezne vlade v Bernu. \nUmrl je v puščavi leta 1487\, star sedemdeset let. \n  \nUpodobitve\nSv. Nikolaja umetniki najpogosteje upodabljajo kot suhega bradatega puščavnika s palico in rožnim vencem. \n  \nZavetnik\nJe zavetnik Švice\, papeške švicarske garde\, v težavah v zakonu\, velikih družin\, ločenih zakoncev. \n  \nGradivo:\n \n\nNikolaj iz Flue – Brat Klaus (v nem.) 35:35 min: https://www.youtube.com/watch?v=iOEdE5DuZm4\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-nikolaj-brat-klaus-zavetnik-locenih/2023-09-28/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/09/09.-25.-Sv.-Nikolaj-iz-F1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20230925
DTEND;VALUE=DATE:20230926
DTSTAMP:20260614T131452
CREATED:20200924T134633Z
LAST-MODIFIED:20260504T121056Z
UID:10003131-1695600000-1695686399@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Nikolaj iz Flüe: Zavetnik ločenih
DESCRIPTION:Svetega Nikolaja iz Flüe oz. brata Klausa so ljudje častili kot svetnika že za časa njegovega življenja. Zakaj? \n  \nIz življenja …\nSv. Nikolaj iz Flüe se je rodil leta 1417 v premožnejši kmečki družini na gori Flüe v Švici. Že v mladih letih je bil zelo pobožen in je kazal mistične darove. \n  \nPoročil se je z Dorotejo Wyss in imela sta deset otrok. Vedno in povsod je spodbujal mir. Ko je bil vpoklican v vojsko\, je ščitil žene in otroke ter zavzeto varoval in rešil številne samostane in cerkve. Pravijo\, da se je v eni roki boril z mečem\, v drugi pa z rožnim vencem. \nPo mnogih videnjih se je leta 1467 odločil za puščavniško življenje. V dogovoru s svojo ženo in otroci se je umaknil v sotesko Ranft\, kjer je puščavniško živel dvajset let. Jedel ni ničesar\, razen svetega obhajila. \nPri tem »živečem svetniku«\, ki so ga klicali »brat Klaus«\, so iskali nasvet ljudje vseh slojev od blizu in daleč. S svojim političnim vplivom je leta 1481 rešil enotnost švicarske konfederacije\, in zaradi česar velja za glavnega zavetnika Švice. Njegov kip je v poslopju zvezne vlade v Bernu. \nUmrl je v puščavi leta 1487\, star sedemdeset let. \n  \nUpodobitve\nSv. Nikolaja umetniki najpogosteje upodabljajo kot suhega bradatega puščavnika s palico in rožnim vencem. \n  \nZavetnik\nJe zavetnik Švice\, papeške švicarske garde\, v težavah v zakonu\, velikih družin\, ločenih zakoncev. \n  \nGradivo:\n \n\nNikolaj iz Flue – Brat Klaus (v nem.) 35:35 min: https://www.youtube.com/watch?v=iOEdE5DuZm4\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-nikolaj-brat-klaus-zavetnik-locenih/2023-09-25/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/09/09.-25.-Sv.-Nikolaj-iz-F1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20230922
DTEND;VALUE=DATE:20230923
DTSTAMP:20260614T131452
CREATED:20200922T053600Z
LAST-MODIFIED:20260504T101754Z
UID:10003126-1695340800-1695427199@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Mavricij: Prvi temnopolti svetnik?
DESCRIPTION:Sv. Mavricija častijo predvsem na nemškem in francoskem jezikovnem področju; tam veliko otrok nosi njegovo ime. V Sloveniji so mu posvečene tri cerkve. \n  \nIz življenja …\nSv. Mavricij se je rodil okoli leta 250 po vsej verjetnosti na teritoriju današnjega Sudana\, kjer se je krščanstvo zgodaj ukoreninilo. Po izročilu je bil sv. Mavricij rimski poveljnik 6600 članske Tebajske legije\, ki je bila večinoma krščanska. Tebajska je imenovana zato\, ker so bili njeni vojaki večinoma iz pokrajine Tebaide v Gornjem Egiptu. Mavricij je skrbel za njihovo telesno in duhovno formacijo. \nMavricijevi legionarji so bili leta 285 poslani čez Alpe na ozemlje današnje Švice z nalogo\, da nekje naredijo red in ustavijo vzpon krščanstva. Ker so zavrnili ukaz cesarja Maksimijana v zvezi s pobijanjem nedolžnih ljudi in darovanjem malikom\, jih je leta 286 dal surovi in kruti cesar vse poklati na kraju\, kjer je danes mesto in opatija St. Maurice (St. Moritz) ob reki Rhoni v Švici. \n  \nUpodobitve\nUmetniki sv. Mavricija najpogosteje upodabljajo kot rimskega poveljnika ali viteza s kopjem in zastavo\, od leta 1250 tudi kot temnopoltega Mavra. Mavricij je bil namreč po vsej verjetnosti črnec\, kajti njegovo ime v latinščini pomeni Maver oz. zamorec (črnec) – v starem veku se je severozahodna Afrika imenovala Mavretanija. \n  \nZavetnik\nSv. Mavricij je zavetnik vojakov\, orožarjev\, konj\, trgovcev\, vinske trte\, barvarjev\, stekloslikarjev\, izdelovalcev klobukov idr. poklicev; je priprošnjik v bojih\, proti protinu in obsedenosti. \n  \nCerkve v Sloveniji\nPri nas sta sv. Mavriciju posvečeni dve župnijski cerkvi\, in sicer v župniji Jurklošter (celjska škofija) in Šmarca – Duplica (ljubljanska nadškofija) ter ena podružnična cerkev v župniji Dobrnič (kraj Šmaver Rdeči Kal). \n  \nGradivo:\n \n\nSv. Mavricij – Prvi temnopolti svetnik (v ang.)  – 14:40 min\n\n  \n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-mavricij-prvi-temnopolti-svetnik/2023-09-22/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/09/09.-22.-Sv.-Mavricij1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20230921
DTEND;VALUE=DATE:20230922
DTSTAMP:20260614T131452
CREATED:20210726T110824Z
LAST-MODIFIED:20260504T095547Z
UID:10003052-1695254400-1695340799@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Matej: Apostol in evangelist
DESCRIPTION:Sv. Matej je napisal Matejev evangelij\, v katerem poudarja\, da je Jezus Kristus Davidov\, Abrahamov sin\, in predvsem\, da je dopolnil Staro zavezo. Matejev evangelij je med evangeliji najdaljši; obsega 28 poglavij. \nČe je sv. Matevž vedren\, prijetna bo jesen. \n\nIz življenja …\nSv. Matej se je rodil v 1. stoletju v Galileji. Samega sebe imenuje Matej\, evangelist Marko pa ga imenuje Levi\, Alfejev sin. Bil je carinik\, Jud v službi rimskih okupatorjev. Takšne ljudi je narod sovražil. In prav takega carinika Jezus pokliče za apostola\, verjetno je na njem odkril tudi pozitivne lastnosti. Poklical ga je: »Hodi za menoj« in Matej je vstal in šel za njim. Jezus ga je navznoter ganil z nevidnim sunkom svoje milosti. \nMed Jezusovimi učenci je Matej veljal za bolj izobraženega; kot cestninar je bil gotovo vešč branja in pisanja\, pa tudi Stara zaveza mu ni bila tuja\, saj se je pogosto skliceval nanjo. \nNapisal je evangelij\, izročilo pravi da v Judeji in to v hebrejščini (aramejščini)\, ki je bil nato preveden v grščino. \nPotem ko je zapustil Palestino\, naj bi šel oznanjat evangelij v Etiopijo\, kjer naj bi pretrpel mučeniško smrt. Njegove relikvije hranijo v Salernu na jugozahodu italijanskega “škornja”. \n  \nZavetnik\nSv. Matej je zavetnik knjigovodij\, finančnih in bančnih uslužbencev\, carinikov\, priprošnjik proti alkoholizmu. \n  \nUpodobitve\nUmetniki sv. Mateja najpogosteje upodabljajo z angelom oz. otrokom (Sinom človekovim) ob sebi\, pogosto ima ob sebi zvitek ali knjigo. Upodobljen je kot starejši človek z dolgo brado. Njegovi drugi atributi so še: mošnjiček\, sekira\, meč\, plačilna miza. \n  \nGradiva:\n \nSv. Matej (v hr.) – 4:18 min: https://www.youtube.com/watch?v=6JXcV7JhqQ8 \n  \n \nSv. Matej (v ang.) – 2:10 min: https://www.youtube.com/watch?v=2A1bNBUpiKc \n  \n \nZgodba o sv. Mateju (v ang.) – 16:01 min: https://www.youtube.com/watch?v=RbPecmTJ-k8 \n  \nPoklic\, navdihnjenje in mučeništvo sv. Mateja\nKadarkoli pridem v Rim vedno pohitim v cerkev svetega Ludvika Francoskega in stopim po cerkvi do kapele\, ki se nahaja desno od glavnega oltarja. Ustavim se\, če ni več poletje\, vržem kovanec za 100 lir v avtomat\, da se prižgo luči in opazujem – bogve katerikrat – svetega Mateja\, ki ga je naslikal slikar Caravaggio. \nNa levi steni je predstavljen poklic svetega Mateja. Cariniki ostrih obrazov sedijo za mizo – med njimi je deček\, ki bo imel nekoč prav tako neusmiljen obraz – s pohlepnimi očmi preštevajo denar. Na vratih se je v senci pojavil človek\, ki je stegnil svojo dolgo roko. Eden izmed carinikov je dvignil glavo. Njegove oči so se srečale z neznancem na pragu in z njegovo dolgo iztegnjeno roko. Ne da bi umaknil pogled s Skrivnostnega\, je Matej pokazal nase in brez besed vprašal: »Ali jaz?« \nJezus je prišel v skrivališče bančnikov\, si med njimi enega izbral in ga poklical. Ni šel v tempelj\, kjer so bili dostojanstveniki in pismouki; njegovo oko se ni ustavilo na farizeju\, ki se je do malenkosti držal božjega zakona in preziral carinike\, ki niso bili tako tenkovestni. Jezus je iztegnil svojo roko iz polmraka k Mateju\, ki ni sovražil denarja\, ki je znal krasti in goljufati; ki je imel rad to\, kar se vidi in otipa in se ni prav nič zanimal za neminljivo. Ali jaz? Jezus je v zgodovini nadaljeval s tako prakso. Poklical je tiste\, ki so najmanj pričakovali; išče take\, ki zijajo od začudenja\, ko zagledajo njegovo roko\, ki prihaja iz mraka in se sprašujejo: »Ali jaz?« Gre mimo tistih\, ki se imajo za bolj poklicane\, bolj vredne in bolj pripravljene. Ali jaz? \nNa oltarju kapele je nesmrtni Caravaggio naslikal navdihnjenje svetega Mateja. To navdihnjenje je prišlo nepričakovano. Ni uspel niti sesti na stol\, le z eno nogo se je nekako usedel. Stol je v takem položaju\, da bo vsak trenutek padel\, ena noga je v zraku. Mateja pa to ne zanima\, ves se je predal angelu\, ki mu govori besede\, on pa si jih beleži s točnostjo bančnika in neposrednostjo cestninarja. Človeka\, ki ga je Jezus poklical in ki se je odločil\, da bo šel za njim in njegovim naukom\, je presenetilo navdihnjenje. Prišlo je v takem trenutku\, ki ga je lahko najmanj pričakoval in ni uspel niti sesti; sili ga\, da si to zapiše\, ne s peresom in črnilom\, ampak z delom in trudom\, ne na papirus\, ampak v knjigo življenja. Tako hitro\, tako nenadoma in tako nevarno. Če se stol premakne\, bo padel. \nNa desni strani je večni Caravaggio predstavil mučeništvo svetega Mateja. Apostol umira na tleh pod udarci\, obkrožen je z mišičastimi ljudmi; ali ni med nasilniki tudi deček z nežnim obrazom\, ki je bil v skrivališču takrat\, ko je Učenik poklical Mateja? Angel prihaja\, da bi Mateju izročil palmo mučeništva – palmo zmage. To je usoda\, ki doleti tistega\, ki je šel za dolgo iztegnjeno roko\, ki je vabila iz teme\, iz Skrivnosti; vržen je bil na tla zaradi svoje telesne slabosti in zaradi hudobije drugih. Toda palma nikoli ne ovene. \nKadarkoli pridem v Rim – to ni tako malokrat – pohitim v cerkev svetega Ludvika Francoskega in gledam – moj Bog\, kdove katerikrat – poklic\, navdihnjenje in mučeništvo svetega Mateja na Caraggiovem platnu. Ko boste prišli v Rim – prej ali slej – pojdite k svetemu Ludviku Francoskemu … Ali jaz? \nPovzeto po Ivanu Golubu in oblikovano v PPS Božji klic sv. Mateja \n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-matej-apostol-in-evangelist/2023-09-21/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2021/07/Poklicanje-sv.-Mateja-Carravagio-1-.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20230920
DTEND;VALUE=DATE:20230921
DTSTAMP:20260614T131452
CREATED:20210903T102714Z
LAST-MODIFIED:20260504T101632Z
UID:10003232-1695168000-1695254399@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Andrej Kim Taegon in drugi: Korejski mučenci
DESCRIPTION:Sv. Andrej Kim Taegon in Pavel Chong sta korejska mučenca. Krščansko se je prek Kitajske širilo v Korejo\, zlasti v 19. stoletju in pozneje. \n  \nO korejskih mučencih …\nTako kot v drugih deželah je bilo tudi v Koreji mnogo nasprotovanja\, preganjanja in mučenja zaradi krščanske vere. V Koreji je preganjanje potekalo v več časovnih obdobjih\, zlasti pa med leti 1839-1846 in 1866-1867. Mučenci so bili misijonarji\, ki so prihajali iz evropskih dežel\, pa tudi domači verniki in duhovniki. \nPapež Janez Pavel II. je leta 1984 razglasil za svete okoli sto mučencev\, ki so v Koreji neustrašno pričali za krščansko vero\, na čelu katerih sta duhovnik Andrej Kim Taegon in katehist Pavel Chong. Med njimi so trije škofje\, osem duhovnikov\, ostali pa so laiki (ne-poročeni\, mladi\, stari\, dečki). \n  \nGradiva:\n \nSv. Andrej Kim Taegorn (v hr.) – 2:48 min: https://www.youtube.com/watch?v=jLdJdt3cMg4 \n  \n \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-andrej-kim-taegon-in-drugi-korejski-mucenci/2023-09-20/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2021/09/20.-september-1a.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20230919
DTEND;VALUE=DATE:20230920
DTSTAMP:20260614T131452
CREATED:20210729T132633Z
LAST-MODIFIED:20260504T091318Z
UID:10003059-1695081600-1695167999@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Januarij: "Čudež sv. Januarija"
DESCRIPTION:Sv. Januarij je zavetnik mesta Neapelj in čudodelnik. Znan je predvsem po »čudežu sv. Januarija«. \n  \nIz življenja …\nSv. Januarij se je rodil v Neaplju ali v Beneventu v Italiji ugledni plemiški družini. Živel je na prehodu iz 3. v 4. stoletje. Bil je škof v Neaplju (nekateri viri navajajo Benevent). \nOdločno je nasprotoval arijskemu krivoverstvu in bil zaradi tega napaden in preganjan. Mučeništvo je prestal v času Dioklecijana 19. septembra 305. \nStaro izročilo pravi\, da je med njegovim mučenjem eni od žena uspelo ujeti nekaj njegove krvi v posodo. To kri hranijo v katedrali v Neaplju in se vsako leto ob svetnikovih obletnicah (1. maja\, 19. septembra in 16. decembra) za nekaj časa utekočini\, nato pa se spet strdi. Ta »čudež sv. Januarija« je do danes nepojasnjen. Med Neapeljčani velja prepričanje\, da zanje ne bi bilo dobro\, če se kri v steklenih posodicah ne bi utekočinila. Če se čudež zgodi z zamudo ali pa se sploh ne\, je to znamenje za preplah. \n  \nZavetnik\nJe zavetnik Neaplja\, proti vulkanskim izbruhom. \n  \nUpodobitve\nUmetniki sv. Januarija najpogosteje upodabljajo kot škofa z mečem\, obdanega z zvermi\, stoječega sredi plamenov. Nad evangelijem ima v levici običajno steklenički s krvjo\, v desnici pa drži škofovsko palico. \n  \nGradiva:\n \n\n\n\nSv. Januarij (v hr.) – 1:51 min: https://www.youtube.com/watch?v=IKkrjoQ2-s8\n\n\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-januarij-cudez-sv-januarija/2023-09-19/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2021/07/Sv.-Januarij-cudez.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20230918
DTEND;VALUE=DATE:20230919
DTSTAMP:20260614T131452
CREATED:20210728T100018Z
LAST-MODIFIED:20260504T094545Z
UID:10003056-1694995200-1695081599@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Jožef Kupertinski: Leteči svetnik
DESCRIPTION:Ko je leta 1663 v Osimu umrl minorit Jožef Kupertinski\, je bilo njegovo ime znano že po vsej Evropi. Sodobniki so ga prepoznani kot dobrega spovednika\, velikega spokornika in molilca ter ponižnega meniha. Najbolj pa je bil znan po svojih izrednih darovih\, kot je dar lebdenja\, in zaradi česar so ga imenovali »leteči svetnik«. Je zavetnik letenja\, letalstva.\n \n\nIz življenja …\nJožef Marija Desa se je rodil 17. junija 1603 na jugu Italije\, v Copertinu\, kot najmlajši otrok. Otroštvo je preživel v revščini. Šolo je moral zaradi bolezni večkrat prekiniti. Zelo si je želel postati duhovnik\, a so ga številni samostani zavrnili kot neprimernega\, dokler ga leta 1626 končno niso sprejeli minoriti v samostanu della Grotella. Kljub velikemu trudi\, je težko napredoval na duhovniški poti in leta 1628 prejel duhovniško posvečenje. \nIn zdaj so se na zunaj začeli kazati njegovi mistični darovi (zamaknjenja\, dar čudežev in prerokovanja\, videnja\, videl je ljudem v srce in vest)\, ki so mu hitro prinesli slavo\, a tudi številne križe. Sam si je prizadeval ostati ponižen in se veliko pokoril. Živel je zelo ubožno\, v celici brez pohištva\, spal na odeji na podu. \nZaradi ekstaze in lebdenja je vzbudil sum\, da je prevarant. O njem je leta 1638 razpravljala inkvizicijska komisija v Neaplju in Rimu\, a ga niso mogli spoznati za krivega. Čudež se je ponovil v kapeli samostana sv. Gregorja pred inkvizicijskimi sodniki. Tudi oni so ga videli\, kako v zanosu lebdi v zraku. \nPredstojniki so ga poslali v Assisi\, kjer je ostal 14 let\, kjer je še naprej imel tiste izredne milosti. Ljudje so še naprej stalno prihajali k njemu\, tudi duhovniki in prelati\, ki so se mu priporočali in ga prosili za nasvet. Zadnja leta svojega življenja je svetnik preživel v samostanu sv. Frančiška v Osimu pri Anconi v Italiji. Umrl je 18. septembra 1663. Za blaženega je bil razglašen leta 1753\, za svetnika pa leta 1767. \n  \nZavetnik\n Je zavetnik letenja\, letalstva in vesoljcev. Priporočajo se mu dijaki in študentje\, zlasti tisti\, ki opravljajo izpite\, za srečo pri izpitih. \n  \nUpodobitve\nUmetniki sv. Jožefa Kupertinskega najpogosteje upodabljajo v minoritskem habitu\, največkrat kako lebdi v zraku ali leti. Ponekod ima upodobljen celo peruti. \n  \nGradiva:\n \n\nSv. Jožef Kupertinski (v hr.) – 2:42 min: https://www.youtube.com/watch?v=yI6AllA-HZc\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-jozef-kupertinski-leteci-svetnik/2023-09-18/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2021/07/Sv.-Jozef-Kupetinski-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20230917
DTEND;VALUE=DATE:20230918
DTSTAMP:20260614T131452
CREATED:20200917T073833Z
LAST-MODIFIED:20260504T095003Z
UID:10003123-1694908800-1694995199@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Robert Bellarmino: Zavetnik katehistov\, katehumenov\, pisec bestsellerjev
DESCRIPTION:Sv. Robert Bellarmino je »pisec teoloških bestsellerjev 16. in 17. stoletja«. Že samo dejstvo\, da je njegov Mali katekizem za ljudstvo dosegel 400 izdaj in bil preveden v 60 jezikov (tudi v slovenščino)\, nas osupne in upraviči njegov naziv cerkvenega učitelja. \n  \nIz življenja …\nSv. Robert Bellarmino se je rodil leta 1542 v družini z dvanajstimi otroki v kraju Montepulciano v Italiji. Njegova pobožna mati je bila sestra papež Marcela II.\, ki si je želela\, da bi se jezuitom pridružilo vseh pet njenih sinov. Njene sanje je uresničil tretji sin po vrsti sv. Robert\, ki je k jezuitom vstopil leta 1560. \nPridno se je posvečal učenju in bil leta 1570 posvečen v duhovnika. Bil je odličen govornik in dober v pisanju. Papež Gregor XIII. ga je poklical v Rim za profesorja na Collegium Romanum (današnji Gregoriani). Iz njegovih predavanj je nastalo njegovo najbolj znano delo Razprave o spornih vprašanjih krščanske vere proti heretikom našega časa ali na kratko Controversiae. V štirih zvezkih tega obsežnega dela je sv. Robert Bellarmino sistematično analiziral vsa vprašanja\, ki jih je sprožil protestantizem. Z njim ni samo branil katoliške vere\, pač pa spreobrnil tudi mnogo protestantov. Delo je pisano brez žalitev in posmehovanja\, dialoško\, danes bi rekli ekumensko. Nekaterim v Katoliški Cerkvi se je to zdelo preveč spravljivo\, premalo ostro\, zato so Controversiae za kratek čas prišle na seznam prepovedanih knjig. \nSv. Robert je bil imenovan za kardinala. Po smrti papeža Klemena VIII. je bil celo v najožjem izboru za papeža\, a ni bil izvoljen. Novemu papežu Pavlu V. je postal najdragocenejši teološki svetovalec. Bil je tako ugleden\, spoštovan in svet\, da je s svojimi modrimi mnenji pogosto spreminjal poglede vseh preostalih kardinalov. Vse do svoje smrti\, 17. septembra 1621 je delal v različnih visokih službah papeške kurije. \nNa lastno željo je pokopan poleg sv. Alojzija Gonzage v cerkvi sv. Ignacija v Rimu. \n  \nZavetnik\nSv. Robert Bellarmino je zavetnik odvetnikov\, katehistov\, katehumenov. \n  \nUpodobitve\nUmetniki ga upodabljajo v jezuitski in kardinalski obleki s križem in knjigo. \n\nGradiva:\n\nDuhovne misli Benedikta XVI. za god sv. Roberta Bellarmina.html\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-robert-bellarmino-zavetnik-katehistov-katehumenov/2023-09-17/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/09/09.-17.-Robert-Bellarmino1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20230916
DTEND;VALUE=DATE:20230917
DTSTAMP:20260614T131452
CREATED:20210902T125020Z
LAST-MODIFIED:20230915T062200Z
UID:10003229-1694822400-1694908799@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Kornelij in Ciprijan: Sveta škofa mučenca
DESCRIPTION:Papež sv. Kornelij in škof sv. Ciprijan sta približno v istem času\, a vsak na svojem kraju\, z mučeništvom izpričala Kristusovo resnico. Njun god praznujemo skupaj. \n  \nIz življenja …\n\nSv. Kornelij\n \nSv. Kornelij je bil leta 251 izvoljen za rimskega škofa. V času njegovega papeževanja se je pojavila razprava glede spokorne prakse\, ali lahko odpadniki od krščanske vere pridobijo odpuščanje? Čeprav so nekateri to zanikali\, je papež Kornelij poudaril\, da lahko v primeru\, če sprejmejo pokoro za to dejanje. Cesar Galien ga je leta 253 izgnal iz Rima\, kjer so ga obglavili. Pokopan je v Kalistovih katakombah. \nUmetniki sv. Kornelija najpogosteje upodabljajo kot papeža s tiaro in rogom ob sebi. \n  \n  \nSv. Ciprijan\n \nSv. Ciprijan se je rodil okoli leta 200 v Kartagini (severni Afriki) v bogati poganski družini. Imel je odlično izobrazbo. Kasneje je sprejel krščansko vero\, postal duhovnik in leta 249 škof v Kartagini. V svojih spisih je branil kristjane in teološko razmišljal o mnogih vprašanjih vere. To je bil čas preganjanja kristjanov. Leta 258 je tudi sv. Ciprijan umrl mučeniške smrti. \n  \n  \n  \nMolimo\nVsemogočni Bog\,\nsveti Kornelij in Ciprijan sta bila\ngoreča pastirja Božjega ljudstva in neustrašena mučenca.\nNa njuno priprošnjo nas utrjuj v veri in pogumu\,\nda bomo pripravljeni delati za edinost Cerkve.\nPo našem Gospodu\, Jezusu Kristusu\, tvojem Sinu\,\nki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. \n\n  \nGradiva:\n \n\nSv. Kornelij in Ciprijan\, mučenca (v hr.) – 2:26 min: https://www.youtube.com/watch?v=7aK5PfvTr58\n\n  \n \n\nSv. Ciprijan in Kornelij (v ang.) – 1:59 min: https://www.youtube.com/watch?v=7ex2Q_kavrE\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-kornelij-in-ciprijan-sveta-skofa-mucenca/2023-09-16/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2021/09/Sv.-Kornelij-in-Ciprijan-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20230915
DTEND;VALUE=DATE:20230916
DTSTAMP:20260614T131452
CREATED:20200915T070424Z
LAST-MODIFIED:20260504T084310Z
UID:10003120-1694736000-1694822399@portal.pridi.com
SUMMARY:Praznik Žalostne Matere Božje: Mati žalostna je stala...
DESCRIPTION:God Žalostne Matere Božje obhajamo takoj po prazniku Povišanja Sv. Križa. Marija je namreč v trpljenju najtesneje povezana s svojim Sinom\, saj je pod križem postala »kraljica mučencev«. \n  \nO prazniku …\n \nPobožnost in praznik Žalostne Matere Božje ima svoj svetopisemski temelj v Simeonovi prerokbi Mariji v Lukovem evangeliju: »In tvojo lastno dušo bo presunil meč!« (Lk 2\,35) \nV srednjem veku so o Marijinih žalostih pobožno razmišljali redovniki serviti\, temu pa so počasi sledili tudi drugi kristjani. Praznik Žalostne Matere Božje je uvedel papež Pij VII. leta 1814\, ko se je vrnil iz Napoleonovega jetništva. \nKrščanska pobožnost je v evangelijih opazila sedem trenutkov v Marijinem življenju\, ki so ji prizadeli veliko trpljenja\, »sedem bolečin«: \n\nžalost: Simeonova prerokba Marijine žalosti;\nžalost: Beg svete Družine v Egipt pred krutim Herodom;\nžalost: Dvanajstletni Jezus se »izgubi« v Jeruzalemskem templju;\nžalost: Marijino srečanje z Jezusom na križevem potu;\nžalost: Marijina žalost ob Jezusu\, pribitem na križu;\nžalost: Snemanje mrtvega Jezusa s križa in položitev njej v naročje (pieta);\nžalost: Polaganje Jezusa v grob.\n\n  \nCerkve v Sloveniji\nPri nas so Žalostni Materi Božji posvečene tri župnijske cerkve (v ljubljanski nadškofiji Breznica in Stična\, v novomeški škofiji pa Leskovec pri Krškem) ter 29 podružničnih cerkva in 26 kapel\, kot je razvidno iz spodnje tabele.\n \n  \nPODRUŽNIČNE CERKVE posvečene Žalostni Materi Božji:\n\n\n\n\nŽUPNIJA (škofija)\nNASELJE s cerkvijo\n\n\n1.\nIdrija (škofija KP)\nKalvarija Idrija (++)\n\n\n2.\nKočevska reka (škofija NM)\nZdihovo\n\n\n3.\nKresnice (nadškofija LJ)\nKresniške Poljane\n\n\n4.\nMetlika (škofija NM)\nTri fare\n\n\n5.\nMiren (škofija KP)\nGrad\n\n\n6.\nMokronog (škofija NM)\nŽalostna gora\n\n\n7.\nMozelj (škofija NM)\nZdihovo\n\n\n8.\nNovo mesto – Sv. Lenart (škofija NM)\nVeliki Slatnik (++)\n\n\n9.\nPodgraje (škofija KP)\nZabiče\n\n\n10.\nPodsreda (škofija CE)\nStare gore\n\n\n11.\nPodzemelj (škofija NM)\nKlošter (++)\n\n\n12.\nPoljane nad Škofjo Loko (nadškofija LJ)\nBukov vrh\n\n\n13.\nPreserje (nadškofija LJ)\nPrevalje\n\n\n14.\nRadeče (nadškofija LJ)\nŽebnik\n\n\n15.\nSenožeče (škofija KP)\nDolenja vas\n\n\n16.\nSlovenska Bistrica (nadškofija MB)\nSlovenska Bistrica\n\n\n17.\nSodražica (nadškofija LJ)\nStrmica\n\n\n18.\nSredišče ob Dravi (nadškofija MB)\nSredišče ob Dravi\n\n\n19.\nStudeno (škofija KP)\nPredjama (++)\n\n\n20.\nSv. Križ – Podbočje (škofija NM)\nBušeča vas\n\n\n21.\nSv. Marjeta ob Pesnici (nadškofija MB)\nVosek\n\n\n22.\nSv. Miklavž pri Ormožu (nadškofija MB)\nJeruzalem\n\n\n23.\nSv. Trojica Podlehnik (nadškofija MB)\nStanošina\n\n\n24.\nŠentjanž (škofija NM)\nLeskovec\n\n\n25.\nŠkofja Loka (nadškofija LJ)\nLontrg\n\n\n26.\nTrebnje (škofija NM)\nVinigorica\n\n\n27.\nVače (nadškofija LJ)\nVače (++)\n\n\n28.\nVišnja gora (nadškofija LJ)\nDedni dol\n\n\n29.\nZagorje (škofija KP)\nDrskovče\n\n\n\nKAPELE:\n\n\n\n1.\nBanja Loka (škofija NM)\nGora pri Ravnah\n\n\n2.\nBrdo (nadškofija LJ)\nBrdo\n\n\n3.\nČatež ob Savi (škofija NM)\nSobenja vas\n\n\n4.\nČrnomelj (škofija NM)\nČrnomelj\n\n\n5.\nDekani (škofija KP)\nDekani (++)\n\n\n6.\nDolenci (škofija MS)\nBudinci\n\n\n7.\nGoriče (nadškofija LJ)\nGolnik\n\n\n8.\nKostanjevica na Krki (škofija NM)\nGorjanci\n\n\n9.\nKriževci pri Ljutomeru (škofija MS)\nGrlava\n\n\n10.\nMala nedelja (škofija MS)\nMala nedelja (++)\n\n\n11.\nMoravče (nadškofija LJ)\nHribce\n\n\n12.\nNovo mesto – Kapitelj (škofija NM)\nLočna (++)\n\n\n13.\nPišece (škofija CE)\nPišece\n\n\n14.\nPolhov Gradec (nadškofija LJ)\nKalvarija\n\n\n15.\nPoljane nad Škofjo Loko (nadškofija LJ)\nBrezje\n\n\n16.\nPtuj – Sv. Peter in Pavel (nadškofija MB)\nRogoznica (++)\n\n\n17.\nRadovljica (nadškofija LJ)\nRadovljica – župnišče\n\n\n18.\nRibnica (nadškofija LJ)\nOtavice\n\n\n19.\nRibnica (nadškofija LJ)\nŽlebič\n\n\n20.\nSrednja vas v Bohinju (nadškofija LJ)\nUkanc (++)\n\n\n21.\nStari trg pri Ložu (nadškofija LJ)\nDolenje Poljane\n\n\n22.\nSv. Trojica v Slov. goricah (nadškofija MB)\nGornje Verjane\n\n\n23.\nŠentrupert (škofija NM)\nŠentrupert\n\n\n24.\nŠt. Ilj v Slovenskih goricah (nadškofija MB)\nŠtrihovec\n\n\n25.\nToplice (škofija NM)\nPleš\n\n\n26.\nToplice (škofija NM)\nDolenjske Toplice (++)\n\n\n\n  \nGradiva:\n \n\nŽalostna Mati Božja (v hr.) – 2:49 min: https://www.youtube.com/watch?v=dg0sQcxaK_8\n\n  \n \n\nPESEM Stabat Mater Dolorosa (v lat.) – 5:23)\n\n  \n \n\nPESEM Mati žalostna je stala (v slov.) – 3:32 min: https://www.youtube.com/watch?v=SfaNe-ZvDZM\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/praznik-zalostna-mati-bozja-mati-zalostna-je-stala/2023-09-15/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/09/09.-15.-Žalostna-Mati-Božja1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20230914
DTEND;VALUE=DATE:20230915
DTSTAMP:20260614T131452
CREATED:20200913T162118Z
LAST-MODIFIED:20260504T084109Z
UID:10003117-1694649600-1694735999@portal.pridi.com
SUMMARY:Praznik Povišanja sv. Križa: O sveti križ\, življenja luč
DESCRIPTION:S Kristusovim Križem je bil premagan hudič\, podarjeno nam je bilo življenje ter povrnjeno upanje. Jezusov Križ je naše edino upanje! Zaradi tega Cerkev že od nekdaj ne časi le znamenje križa\, ampak tudi ostanke lesa\, na katerem je »viselo naše rešenje«.  \n  \nO prazniku …\nSkoraj 300 let sta bila Jezusov grob in križ globoko zakopana v zemlji. Ko je cesar Konstantin dal kristjanom svobodo (leta 313)\, je njegova mati sv. Helena prišla v Jeruzalem\, da bi počastila svete kraj\, kjer je Odrešenik trpel in umrl. Cesarica Helena je dala ukazala kopati na Kalvariji\, da bi našli Jezusov križ. Tako so našli grob in križ. Konstantin je tam dal zgraditi baziliki Božjega groba in Kalvarije. Cerkvi sta bili posvečeni 13. septembra leta 335. V veličastni cerkvi Božjega groba pa so naslednji dan\, to je 14. septembra\, prvič izpostavili relikvijo svetega križa v slovesno češčenje. Od tedaj naprej so vsako leto na ta dan praznovali »povišanje sv. Križa«. \nDejansko pa je pravi bogoslužni in svetopisemski vir praznika povišanja sv. Križa je velikonočna skrivnost. Ta praznik osmišlja naše vsakodnevne križe. Ne gre za pretirano poudarjanje križa in Jezusovih bolečin\, ampak s križa Jezus daje vsakemu človeku roko. Na križu je Jezus človeku najbližje\, ker trpi kot človek in se kot mi bori s težo križa. \n  \nMolimo\nSveti\, nesmrtni Bog\,\nJezus Kristus nas je s svojim križem odrešil za življenje\,\nnaj nas pripelje v slavo vstajenja\,\nkjer s teboj živi in kraljuje vekomaj. Amen \n  \nCerkve v Sloveniji\nPri nas je sv. Križu posvečenih skoraj 100 cerkva (27 župnijskih in 68 podružničnih) ter 46 kapel. \n  \nGradiva:\n\nPovišanje sv. Križa (v ang.) – 1:25 min\n\n  \n \n\nPovišanje sv. Križa (v ang.) – 2:01 min: https://www.youtube.com/watch?v=z_4ns_xzlVs\n\n  \n \nPovišanje sv. Križa (v hr.) – 3:24 min: https://www.youtube.com/watch?v=G1539-i-EJw \n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/praznik-povisanje-sv-kriza-o-sveti-kriz-zivljenja-luc/2023-09-14/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/09/09.-14.-Povišanje-sv.-križa1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20230913
DTEND;VALUE=DATE:20230914
DTSTAMP:20260614T131452
CREATED:20210721T104754Z
LAST-MODIFIED:20260428T143205Z
UID:10003046-1694563200-1694649599@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Janez Zlatousti: Zavetnik pridigarjev
DESCRIPTION:Med številnimi mojstri pridige sv. Janez Zlatousti zasluži naziv »velemojster«. Upravičeno mu pripada vzdevek »Krizostom« – »Zlatousti«\, saj velja za največjega govornika Cerkve vseh časov. Veličina njegovega pridiganja je bila med drugim v njegovi posebni sposobnosti\, da svetopisemske besede poveže z resničnim življenjem in da je vsem jasen\, zato ga od leta 1908 častimo kot zavetnika pridigarjev.  \n  \nIz življenja …\nSv. Janez Zlatousti se je rodil okrog leta 345 v Antiohiji\, kjer je nekaj časa deloval tudi apostol Pavel\, ki mu je bil kasneje vzornik. Njegov oče\, visok častnik v rimski vojski\, je umrl kmalu po Janezovem rojstvu. Edinčka je vzgajala mati. Namenila ga je za državno službo in mu omogočila najboljšo vzgojo. Pri dvajsetih letih je Janez postal kristjan\, in hitro napredoval po Kristusovi poti\, ki ga je pripeljala do zemeljskega trpljenja\, pa tudi do mesta med štirimi velikimi vzhodnimi cerkvenimi očeti. \nVzljubil je Sveto pismo in se po krstu za nekaj časa umaknil v puščavsko samoto. V Antiohiji ga je škof Meletij posvetil v duhovnika. Kmalu so mu zaupali službo govornika v stolnici\, ki jo je opravljal dvanajst let zelo uspešno. Z veliko vnemo se je lotil oznanjevanja\, navdihnjen s Svetim pismom\, zlasti s Pavlovimi pismi\, ki jih je na novo prebral vsakih 14 dni. V pridigah\, ki do danes še niso izgubile svežine\, se Janez Zlatousti odlikuje z inteligenco\, izvirnostjo\, živahnostjo\, prodornostjo\, besednimi igrami\, dobrim psihološkim poznavanjem poslušalcev … Po potrebi je znal biti sarkastičen\, oster\, neposreden\, in vedno razumljiv vsem. Zato so ga imeli ljudje iz ljudstva še posebej radi. Zdelo se jim je\, da jih ta duhovnik resnično spoštuje. \nLeta 397 je postal carigrajski patriarh. Ko je Janez službo sprejel\, je začel z reformami … Za dvorne spletke se ni zmenil. Grajal je tudi napake dvora in si s tem nakopal sovraštvo cesarice Evdoksije in zavistnega aleksandrijskega patriarha Teofila. Spraviti sta ga želela s sveta ali pa vsaj daleč proč od Carigrada. Tako je moral sv. Janez Krizostom leta 404 v pregnanstvo v Armenijo\, nato pa še v zapuščeni kraj Pitius pod vznožjem Kavkaza. Umrl je 14. septembra 407. \nEvdoksijin sin cesar Teodozij II. je 27. januarja leta 438 z vsemi častmi sprejel svetnikove telesne ostanke\,da so jih pokopali v carigrajski cerkvi Svetih apostolov. Prosil je odpuščanja za napake svojih staršev. \nSv. Janez Krizostom je za seboj pustil vrsto del\, pridig in pisem. Najbolj znane so prav gotovo njegove knjige o duhovništvu\, lepa je njegova liturgija; zlasti še liturgične molitve. \n  \nGradiva:\n \nSv. Janez Krizostom (v hr.) – 4:01 min: https://www.youtube.com/watch?v=7qe-CScFq7I \n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-janez-krizostom-zavetnik-pridigarjev/2023-09-13/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2021/07/Sv.-Janez-Krizostom-1a.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20230912
DTEND;VALUE=DATE:20230913
DTSTAMP:20260614T131452
CREATED:20210830T100221Z
LAST-MODIFIED:20260504T083800Z
UID:10003226-1694476800-1694563199@portal.pridi.com
SUMMARY:Marijino ime: "Odslej me bodo blagrovali ..."
DESCRIPTION:Znan je pregovor: »Kdor Marijino ime preklinja\, iz njegovega doma sreča izginja.« V Sloveniji je šest cerkva posvečenih Marijinemu imenu. Na ta dan so naši predniki ohranjali zanimiv običaj\, saj so imeli revni pravico po poljih pobirati preostalo zrnje. \nMarija je ob srečanju s svojo teto Elizabeto vzkliknila: »Odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.« In res nam je Marijino ime\, ime »tiste\, ki jo Bog ljubi«\, Jezusove Matere\, drago in sveto. \nIme Marija izhaja iz hebrejskega imena Mirjam. Pomeni pa »tista\, ki jo ljubi Bog«\, »razsvetljevalka«\, »gospa«\, »vzvišena«. \n  \nO prazniku …\nPraznik Marijinega imena so začeli praznovati v Španiji že leta 1513. Podobno kot praznik imena Jezusovega\, saj naj bi ime\, ki so ga judovski starši dali svojim otrokom\, izražalo tudi človekovo delovanje in smisel. Nekoč so ga praznovali 22. septembra\, ker so judovske deklice dobile ime šele dva tedna po rojstvu. \nTa praznik je papež Inocenc XI. po zmagi nad Turki pri Dunaju 12. septembra 1683 razširil na vesoljno Cerkev kot dan zmage. Ker je bila zmaga tako »čudežna« in nepričakovana\, je praznik Marijinega imena zahvalni praznik. Tako je ostalo do zadnje reforme koledarja\, ko se znova praznuje samo v krajevnih Cerkvah. \n  \nCerkve v Sloveniji\n\nV Sloveniji je šest cerkva posvečenih Marijinemu imenu. \n\n  \nGradivo:\n \nMarijino ime (v hr.) – 2:55 min: https://www.youtube.com/watch?v=DbHUL-I5Wxg \n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/marijino-ime-odslej-me-bodo-blagrovali/2023-09-12/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2021/08/Ime-Marije-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20230911
DTEND;VALUE=DATE:20230912
DTSTAMP:20260614T131452
CREATED:20200911T063542Z
LAST-MODIFIED:20260504T090938Z
UID:10003114-1694390400-1694476799@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Janez Gabrijel Perboyre: Mučenec na Kitajskem
DESCRIPTION:Janeza Gabrijela Perboyra je leta 1996 sv. papež Janez Pavel II. razglasil za svetnika. Bil je velik Marijin častilec.\n \n  \nIz življenja …\nSv. Janez Gabrijel Perboyre se je rodil leta 1802 kot eden od osmih otrok v pobožni kmečki družini v kraju Le Puech na jugu Francije. \nLeta 1820 je\, tako kot njegov brat Ludvik\, vstopil k lazaristom. Študiral je v Parizu in bil leta 1825 posvečen v duhovnika. Postal je profesor dogmatike in rektor semenišča. A v njem ni ugasnila želja\, zaradi katere je postal lazarist: želel si je postati misijonar na Kitajskem. \nVodstvo reda je končno ugodilo tej njegovi prošnji\, tako da je leta 1835 odšel na Kitajsko\, kjer je njegov brat umrl kot misijonar. Tu je goreče deloval kot misijonar. Naučil se je kitajskega jezika in se oblačil kot Kitajec. Pastoralno je skrbel je za približno 2000 kristjanov in živel v popolnem uboštvu. Bil je velik Marijin častilec. Ko se je septembra leta 1839 začelo preganjanje kristjanov\, so želeli prijeti vse duhovnike in katehete. Prijeli so tudi sv. Janeza Gabrijela in ga eno leto zasliševali ter kruto mučili. Ker se ni želel odpovedati krščanski veri\, so ga na današnji dan\, 11. septembra\, leta 1840 po cesarjevi potrditvi smrtne obsodbe počasi zadavili\, ko je bil razpet na križu. \nNjegovo telo so najprej pokopali na Kitajskem\, dvajset let kasneje pa so ga prenesli v matično hišo lazaristov v Franciji. \n  \nGradiva:\n \n\nSv. Janez Gabrijel Perboyre (v ang.) 3:57 min: https://www.youtube.com/watch?v=NjLlWH6Ddpg\n\n  \n\nSv. Janez Gabrijel Perboyre (v ang.) – 5:19 min: https://famvin.org/en/2019/09/13/feast-of-st-john-gabriel-perboyre-c-m/\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-janez-gabrijel-perboyre-mucenec-na-kitajskem/2023-09-11/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/09/09.-11.-sv.-Janez-Gabrijel-Pl1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20230910
DTEND;VALUE=DATE:20230911
DTSTAMP:20260614T131452
CREATED:20200910T071556Z
LAST-MODIFIED:20260504T081928Z
UID:10003111-1694304000-1694390399@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Nikolaj Tolentinski: Zavetnik vernih duš v vicah
DESCRIPTION:Sv. Nikolaja Tolentinskega je leta 1884  papež Leon XIII. razglasil za zavetnika vernih duš v vicah. \n  \nIz življenja …\nSv. Nikolaj Tolentinski se je rodil že starejšim staršem leta 1245 v kraju Sant’Angelo v Potanu (Marken) v Italiji. Ker sta ga njegova starša izprosila na romanju na grob sv. Nikolaja (Miklavža) v Bari v Italiji\, sta svojemu sinu iz hvaležnosti\, ker ju je ta svetnik uslišal\, dala ime Nikolaj. \nNjun sin Nikolaj je pri šestnajstih letih v svojem domačem kraju pristopil k avguštincem in bil leta 1270 posvečen v duhovnika. Kot duhovnik je deloval v mnogih krajih\, dokler se ni leta 1275 ustalil v moralno in versko zapuščenem mestu Tolentinu. \nKot avguštinec je goreče gojil duhovno življenje. Bil je zelo strog do sebe. Veliko se je postil in bičal\, še zlasti ob petkih. Pogosto je trpel zaradi neprijetnih in hudih bolezni. Čeprav je bil spokornik do sebe\, sta ga odlikovali tudi budnost in dobrota do drugih. \nS posebno ljubeznijo se je posvečal revnim in bolnim ter s svojim darom čudežev tudi mnoge ozdravil. Obiskoval je bolnike in včasih namesto redovnega brata nabiral miloščino. Ob samostanskih vratih je razdeljeval hrano revnim. Bil je tako radodaren\, da so ga predstojniki reda sumničavo opazovali. Običaj avguštincev\, da razdeljujejo Miklavžev kruh\, izhaja iz enega od njegovih videnj. Skoraj vsak dan je pridigal\, pogosto je bil v spovednici. \nUmrl je 10. septembra 1305. Kmalu po njegovi smrti so nad njegovim grobom zgradili baziliko\, kjer se je po njegovi priprošnji zgodilo veliko čudežev ozdravitve. Med 16. in 18. stoletjem je bil sv. Nikolaj eden najbolj češčenih svetnikov v Evropi in Ameriki\, zlasti na Filipinih. \nLeta 1884 ga je papež Leon XIII. Razglasil za zavetnika vernih duš v vicah. \n  \nUpodobitve\nUmetniki sv. Nikolaja upodabljajo v črnem redovnem oblačilu z zvezdo na prsih\, z lilijo\, knjigo\, s pečenimi pticami\, kelihom\, križem\, bičem ali hudičem. \n  \nZavetnik\nJe zavetnik Rima\, Tolentina\, Benetk\, Genove\, Lime\, Antwerpn\, Kordove\, sozavetnik Bavarske\, vernih duš v vicah\, brodolomcev\, priprošnjik za vsakdanji kruh in svobodo. \n  \n  \nGradiva:\n \n\nSv. Nikolaj Tolentinski (v ang.) – 3:47 min: https://www.youtube.com/watch?v=kv5Nw9KGvWw\n\n  \n \n\nSv. Nikolaj Tolentinski (v hr.) – 2:40 min: https://www.youtube.com/watch?v=1Cjh__azQNY\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-nikolaj-tolentinski-zavetnik-vernih-dus-v-vicah/2023-09-10/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/09/09.-10.-sv.-Nikolaj-Tolentinski1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20230909
DTEND;VALUE=DATE:20230910
DTSTAMP:20260614T131452
CREATED:20210813T160617Z
LAST-MODIFIED:20260504T075849Z
UID:10003069-1694217600-1694303999@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Peter Klaver: Suženj črnskih sužnjev
DESCRIPTION:Sv. Peter Klaver je bil sicer mistik\, a Gospod ga je obdaril tudi s številnimi drugimi darovi in čudeži. \n  \nIz življenja …\nSv. Peter Klaver se je rodil leta 1580 v Španiji v globoko verni družini. Po rodu je bil Katalonec. \nŠtudiral je na jezuitski univerzi v Barceloni in vstopil k jezuitom. Študiral je teologijo in filozofijo. V tem času se je zbližal s sv. Alfonzom Rodriguezom\, ki je bil njegov duhovni voditelj. Nameraval je ostati le samostanski brat\, tako kot je bil sv. Alfonz\, a se je vendarle odločil za duhovništvo. Posvečen je bil leta 1616. \nPo posvečenju se je odpravil v Kolumbijo v misijone\, za kar ga je navdihnil sv. Alfonz. Tu se je posvetil služenju temnopoltim sužnjem\, ki so jih pripeljali iz Afrike. Krstil je več kot 30.000 črncev. \nKo je stregel kužnim bolnikom\, je pri tem tudi sam zbolel. Umrl je 8. septembra 1654. Bl. Marija Terezija Ledochovska je misijonsko družbo za Afriko imenovala po njem Družba sv. Petra Klaverja. \nZa svetnika je bil razglašen leta 1888 skupaj s sv. Alfonzom. \n  \nZavetnik\nSv. Peter Klaver je zavetnik črnskih misijonov in misijonskih sester sv. Petra Klaverja. \n  \nGradiva:\n \n\nSv. Peter Klaver (v hr.) – 4:11 min: https://www.youtube.com/watch?v=xg8-gvno0Wk\n\n  \n \n\nSv. Peter Klaver (v ang.) – 2:12 min: https://www.youtube.com/watch?v=aYikMp1Gu7Q\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-peter-klaver-suzenj-crnskih-suznjev/2023-09-09/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2021/08/Sv.-Peter-Klaver-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20230908
DTEND;VALUE=DATE:20230909
DTSTAMP:20260614T131452
CREATED:20200907T124148Z
LAST-MODIFIED:20260504T075707Z
UID:10003108-1694131200-1694217599@portal.pridi.com
SUMMARY:PRAZNIK Marijinega rojstva: Mali šmaren\, mala maša
DESCRIPTION:Marijino rojstvo praznujemo 8. septembra\, to je natanko devet mesecev po prazniku Marijinega brezmadežnega spočetja (8. decembra).  \nPraznik Marijinega rojstva je pri nas znan tudi kot mali šmaren ali mala maša. Znan je rek: »Mala maša za suknjo vpraša\,« kajti tega dne se običajno že čuti jesen. \n  \nO prazniku …\nPraznik Marijinega rojstva ima svoje začetke v Jeruzalemu v 5. stoletju. Tedaj so tam\, kjer je po izročilu stala Marijina rojstna hiša\, zgradili cerkev v čast svete Ane\, Marijine matere\, t. i. baziliko rojstnega kraja sv. Marije. \nV spomin na to posvečenje se je razvil praznik v čast Marijinega rojstva: sprva na krščanskem Vzhodu\, od 7. stoletja pa na Zahodu. Po Jakobovem protoevangeliju\, ki je nastal v začetku 2. stoletja\, sta Marijina starša sv. Ana in Joahim živela v hiši pri Ovčjih vratih v Jeruzalemu\, kjer se je nahajal t. i. vodnjak Probatika (»probaton« – ovca). Tudi mnogi cerkveni očetje in škofje v svojih pridigah in pesmih opevajo ta kraj Marijinega rojstva. \nV koledarju svetnikov sicer običajno ne praznujemo zemeljskih rojstev\, ampak le dneve smrti kot »rojstne dneve za nebesa«. Izjeme so le pri treh osebah\, in sicer pri Jezusu (na Božič)\, Mariji in Janezu Krstniku\, to pa zato ker je bilo njihovo rojstvo res sveto. Rodili so se brez izvirnega greha. \nMarija je kot Odrešenikova mati vključena v samo jedro odrešenjskega načrta. \n  \n  \nO sveta Bogorodica\,\nti čast rodu človeškega!\nPoprej smo bili sužnji vsi\,\notroci luči smo sedaj.  \n  \nDevica si\, kraljevska hči\,\npotomka kralja Davida\,\nše več pa kot pradedov rod\nti slave je podelil Bog. \n  \nIztrgaj nas iz grešnosti\nin naravnaj nas na Boga:\npo tebi naj postanemo\nkraljevski in duhovski rod. \n  \nPriprošnja tvoja naj zdrobi\nprastarega dolga vezi\nin zasluženje tvoje naj\nnekoč privede nas v nebo. \n  \nSlavimo\, Troedini\, te\nob rojstvu Božje Matere\,\nizročil svoj si ji zaklad\,\nda posreduje ga še nam.  \nAmen. \n(Vir: brevir)\n  \nCerkve v Sloveniji\nPri nas je Marijinemu rojstvu posvečenih 20 cerkva (11 župnijskih\, 9 podružničnih) ter 1 kapela\, kot je razvidno iz spodnjih tabel. \n  \nŽUPNIJSKE CERKVE posvečene Marijinemu rojstvu:\n\n\n\nŠt.\nŽUPNIJA (škofija)\n\n\n1.\nCerknica (LJ nadškofija)\n\n\n2.\nHomec (LJ nadškofija)\n\n\n3.\nPolhov Gradec (LJ nadškofija)\n\n\n4.\nPrimskovo na Dolenjskem (LJ nadškofija)\n\n\n5.\nRob (LJ nadškofija)\n\n\n6.\nSveta gora (LJ nadškofija)\n\n\n7.\nŠmarje – Sap (LJ nadškofija)\n\n\n8.\nVelike Lašče (LJ nadškofija)\n\n\n9.\nNegova (MB nadškofija)\n\n\n10.\nSlivnica pri Mariboru (MB nadškofija)\n\n\n11.\nTišina (MS škofija)\n\n\n\n  \nPODRUŽNIČNE CERKVE posvečene Marijinemu rojstvu:\n\n\n\nŠt.\nŽUPNIJA (škofija)\nNASELJE s cerkvijo\n\n\n1.\nFojana (KP škofija)\nBarbana\n\n\n2.\nPodmelec (KP škofija)\nTemljane\n\n\n3.\nPomjan (KP škofija)\nPomjan\n\n\n4.\nŠentviška gora (KP škofija)\nPolice\n\n\n5.\nBloke (LJ nadškofija)\nRunarsko\n\n\n6.\nČrnomelj (NM škofija)\nVojna vas (++)\n\n\n7.\nSemič (NM škofija)\nVrčice\n\n\n8.\nŠentjernej (NM škofija)\nŠmarje (++)\n\n\n9.\nŠt. Peter – Otočec (NM škofija)\nTrška gora\n\n\n\nKAPELA\n\n\n\n\n1.\nLendava (MS škofija)\nČentiba (++)\n\n\n\n  \n  \nGradiva:\n \n\nMarijino rojstvo (v ang.) – 1:50 min: https://www.youtube.com/watch?v=ouBGmiCQ2HI\n\n  \n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/praznik-marijinega-rojstva-mali-smaren-mala-masa/2023-09-08/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/09/09.-08.-Marijino-rojstvo1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20230907
DTEND;VALUE=DATE:20230908
DTSTAMP:20260614T131452
CREATED:20210828T163400Z
LAST-MODIFIED:20260504T074559Z
UID:10003223-1694044800-1694131199@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Marko Križevčan: Hrvaški svetnik
DESCRIPTION:Sv. Marko Križevčan je tretji kanoniziran hrvaški svetnik. Leta 1619 je v Košicah na Slovaškem svojim mučiteljem rekel\, da je za svojo vero pripravljen vsak trenutek dati življenje\, čeprav so mu ponudili bogastvo in visok položaj za prestop v kalvinsko vero. \n  \nIz življenja …\n \nSv. Marko se je rodil 1588 ali 1589 v Križevcih na Hrvaškem. Njegov oče je bil v vojaški službi\, Marko pa je namesto predvidene vojaške kariere raje izbral duhovniški poklic\, ki ga je čutil v sebi. Tako je po končani gimnaziji na Dunaju odšel na jezuitsko univerzo v Gradec. Po študiju v zavodu Germanik v Rimu in po duhovniškem posvečenju leta 1615 je kratek čas deloval v domačem kraju. \nKmalu ga je k sebi poklical ostrogonski škof in ga postavil za profesorja in ravnatelja semenišča. Tedaj so v Košicah\, v gorah Krpatov\, v današnji Slovaški imeli močan vpliv kalvinci. Ti so ga sovražili in po hudem mučenju 7. septembra 1619 skupaj še z dvema jezuitoma tudi obglavili. \n  \nGradiva:\n \nSv. Marko Križevčan (v hr.) – 4:57 min: https://www.youtube.com/watch?v=MpFJv5ix8Ps \n  \n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-marko-krizevcan-hrvaski-svetnik/2023-09-07/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2021/08/Sv.-Karko-K-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20230907
DTEND;VALUE=DATE:20230908
DTSTAMP:20260614T131452
CREATED:20200903T091316Z
LAST-MODIFIED:20250818T081451Z
UID:10004243-1694044800-1694131199@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveta Rozalija: Zavetnica proti kugi
DESCRIPTION:Sv. Rozalija je poleg sv. Roka in sv. Boštjana veljala za zavetnico pred kugo. Pri nas so ji posvečene tri cerkve in ena kapela. \n  \nIz življenja …\nSv. Rozalija se je rodila okoli leta 1130 na Siciliji v Italiji v grofovski družini. Mladost je preživela na dvoru v Palermu\, kjer so jo vzgajali kot kraljično. Ker je bila lepa in pametna\, ji ni manjkalo snubcev\, a zanje se ni zmenila. Odločila se je za drugačnega Ženina. Pridružila se je redovnikom\, ki so živeli v samoti po pravilih sv. Bazilija v votlini na Monte Reale. Iz dvorca je s seboj vzela le križ in nekaj pobožnih knjig. Ker pa je imela občutek\, da je še vedno preblizu ljudi\, se je umaknila v bolj nedostopno skalno votlino na gori Monte Pellerino. Tu je živela asketsko in se strogo postila\, molila. Izpred njene votline je bil lep razgled na Palermo\, hišo njenih staršev\, ki niso vedeli\, kje je in so jo povsod neuspešno iskali. \n \nTu je po šestnajstih letih samotnega življenja umrla 4. septembra 1166. \nPo njeni smrti so v skali našli njen napis: »Jaz\, Rozalija\, hči Sinibalda\, gospodarja Coschine in Rosa\, sem se iz ljubezni do svojega Gospoda Jezusa Kristusa odločila prebivati v tej votlini.« Sprva so ji napravili grob kar v tej votlini. Njeno češčenje se je hitro razširilo\, potem pa so nanjo pozabili. \nSkoraj pol tisočletja kasneje (leta 1624)\, ko je v Palermu razsajala kuga\, se je prikazala v videnju lovcu\, ki je lovil blizu votline. Tedaj so njene relikvije v slovesni procesiji prinesli v mesto in čez tri dni je kuga prenehala. \n  \nZavetnica\nSv. Rozalija je poleg sv. Roka in sv. Boštjana veljala za zavetnico pred kugo. Je zavetnica Palerma in Sicilije. \n  \nUpodobitve\nUmetniki jo najpogosteje upodabljajo kot puščavnico oblečeno v rjavo oblačilo z razpuščenimi lasmi in z vencem belih vrtnic na glavi. V rokah drži križ in lobanjo. \n  \nCerkve na Slovenskem\nPri nas so sv. Rozaliji posvečene na teritoriju celjske in novomeške škofije tri podružnične cerkve (v župniji Kostrivnica v kraju Gabrnik\, v župniji Krško v kraju Nad Krškim\, v župniji Šentjur pri Celju v kraju Lokarje) in ena kapela v župniji Trebelno. \n\nGradiva: \n \n\nSv. Rozalija – OB SLIKAH IN GLASBI – 7:23 min\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-rozalija-proti-kugi/2023-09-07/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/09/09.-04.-Sv.-Rozalija1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20230906
DTEND;VALUE=DATE:20230907
DTSTAMP:20260614T131452
CREATED:20210814T152737Z
LAST-MODIFIED:20260428T055508Z
UID:10003078-1693958400-1694044799@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Zaharija: Prerok mesijanskega upanja
DESCRIPTION:Sv. Zaharija je starozavezni prerok\, predzadnji (enajsti) izmed tako imenovanih »malih« prerokov. Domneva se\, da je poleg preroške opravljal tudi duhovniško službo\, deloval pa je v času vladavine perzijskega kralja Darija\, konec 6. stoletja pred Kristusom.  \nNapovedal je\, da se bo ljudstvo vrnilo iz pregnanstva in mu prinesel oznanilo miroljubnega kralja\, kar je Kristus Gospod s svojim zmagovitim vhodom v Jeruzalem izpolnil. \n  \nIz življenja …\nSv. Zaharija je predzadnji od tako imenovanih “malih” prerokov. Mali so v tem pomenu\, da so njihovi spisi manj obsežni. Zaharijevo ime v hebrejščini pomeni »Jahve svari«. Zaharija je živel v babilonski sužnjosti in se iz ujetništva z Judi vrnil v domovino. Bil je Agejev sodobnik in zato se je tako kot on osredotočil na obnovo templja\, vero in moralo v pričakovanju velikih mesijanskih upanj. Imenujejo ga »prerok mesijanskega upanja«. \nSkupaj s prerokom Agejem sta dosegla\, da so Judje leta 516 tempelj dozidali. Tolažila sta jih\, da bo novi tempelj\, čeprav manjši in ne tako veličasten\, imenitnejši\, ker bo vanj stopil Mesija – Odrešenik. \nZaharija je s preroškim duhom gledal daleč v prihodnost. Znamenita je njegova prerokba o Kristusu\, mesijanskem Kralju\, ki bo krotak in miroljuben: \n»Silno se raduj\, hči sionska\, vzklikaj\, hči jeruzalemska! \nGlej\, tvoj kralj prihaja k tebi\, pravičen je in zmagovit\, \nkrotak je in jezdi na osličku\, na žrebetu oslice. \nUničil bo vozove v Efrajimu in konje v Jeruzalemu\, \nuničil bo bojni lok in narodom oznanil mir. \nNjegova oblast bo segala od morja do morja\, \nod veletoka do koncev zemlje.« (Zah 9\,9–10). \n  \nPrerok Zaharija je med svojim ljudstvom užival veliko spoštovanje in imel velik vpliv na reševanje takratnih družbenih problemov v Izraelu. Iz njegovih prerokb se kaže kot človek\, ki ga v življenju vodi velika ljubezen do domovine\, do templja in Gospodove postave. Zanj je Gospodov zakon izvor vse sreče in napredka\, blagostanja. \nVeliko govori o potrebi po socialni pravičnosti in v tem pogledu je zelo sodoben. Prerok zelo ostro označi tiste\, ki teptajo socialno pravičnost\, ki varajo preproste\, še posebej\, če to počno slabi pastirji in lažni preroki. Zanj tudi hvalevredno dejanje nima vrednosti\, če ni povezano s konkretnimi dobrimi deli. \n  \nGradiva:\n \nSv. Zaharija (v hr.) – 2:34 min: https://www.youtube.com/watch?v=-QJBUlqmJy0 \n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/23642/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2021/08/Prerok-Zaharija-freska-1512-a.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20230905
DTEND;VALUE=DATE:20230906
DTSTAMP:20260614T131452
CREATED:20200903T121138Z
LAST-MODIFIED:20260428T054857Z
UID:10003105-1693872000-1693958399@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveta Mati Terezija: "Angel" revnih in ubogih
DESCRIPTION:Sv. Mati Terezija je bila le 6 let po svoji smrti razglašena za blaženo\, 19 let po smrti pa za svetnico. \n  \nIz življenja … \n\nSv. Mati Terezija se je rodila v katoliški albanski družini leta 1910 v Skopju kot Agnes Gonxha Bojaxiu. Imela je lepo otroštvo\, a pri devetih letih ji je umrl oče. Obiskovala je jezuitsko gimnazijo in že pri dvanajstih letih želela postati misijonarska. Ko je leta 1924 skopski škof postal slovenski lazarist bl. Janez Frančišek Gnidovec\, je s svojim svetniškim zgledom vplival tudi nanjo. Osemnajstletna se je pridružila loretskim sestram v Dublinu na Irskem\, ki so jo takoj poslale v Indijo\, kjer je delala kot učiteljica v Kalkuti in pozneje postala tudi ravnateljica njihove dekliške šole. Ko je leta 1931 tam izrekla redovne zaobljube\, si je zaradi občudovanja sv. Terezije Deteta Jezusa\, zavetnice misijonarjev\, privzela redovno ime Terezija. \n10. septembra 1946 je med vožnjo z vlakom skozi Kalkuto zaslišala Kristusov klic »Žejen sem«\, ki ga je razumela kot povabilo\, da služi najrevnejšim. Od škofa in vodstva reda je prejela dovoljenje\, da zapusti samostan in dela ter živi v slumih (barakarskih naseljih). Tako kot tamkajšnji ljudje je nosila le preprost beli sari z modro obrobo. Odprla je šolo\, skrbela za bolne in brezdome gobavce. K njej so prihajale nekdanje učenke in pomočnice\, da bi jo podpirale pri njenem delu. Tako je leta 1950 nastal nov red Kongregacija misijonark ljubezni. Agnes je iz sestre Terezije postala Mati Terezija; to ime se je hitro razširilo po vsem svetu. Ko je na ulici našla umrlo ženo\, je ustanovila hospic za najrevnejše umirajoče. Sestram so se kmalu pridružili tudi bratje misijonarji ljubezni. \n \nDelo matere Terezije je bilo služiti Kristusu v ubogih\, za kar je prejela številna priznanja\, med drugim tudi Nobelovo nagrado za mir leta 1979. Svoj nagovor ob sprejemu Nobelove nagrade za mir pa je porabila za boj proti splavu: \n\n»Danes je največji uničevalec miru na svetu krik nedolžnega\, nerojenega otroka. Če mati lahko umori svojega lastnega otroka v svojem naročju\, kaj potem ustavi tebe in mene\, da bi ubila drug drugega? … Kdo bo dal obračun Bogu za vse milijone in milijone otrok\, ki jim ni bila dana možnost živeti in izkusiti\, da ljubijo in so ljubljeni? … Če je kakšen otrok\, ki ga ne marate ali ga ne morete nahraniti ali vzgajati\, dajte tega otroka meni. Nobenega otroka ne bom zavrnila …« \n\nMati Terezija je telesno izčrpana\, a še vedno močna v duhu\, izdihnila 5. septembra 1997 v Kalkuti. Imela je državni pogreb\, na katerem je sodeloval ves svet. \nPapež Janez Pavel II. jo je razglasil za blaženo 19. oktobra 2003\, papež Frančišek pa 4. septembra 2016 za svetnico. \n  \nUpodobitve\nObstojijo številne fotografije\, na katerih je Mati Terezija v zrelih letih v redovni obleki misijonark ljubezni (bel sari\, obrobljen z modrimi črtami in s križcem na levi rami). \n  \nGradiva:\n\nCITATI sv. matere Terezije o svetosti\n\n  \n\nMisli sv. matere Terezije: Poglejte na križ\n\n  \n \n\nPapež Janez Pavel II. in Mati Terezija iz Kalkute: Prijateljstvo – 1:21 min\n\n  \n\nMati Terezija – CELOTEN FILM (v ang.) 1:54:25 min: https://vimeo.com/330119360\n\n  \n \n\nMati Terezija (v ang.) – 2:52 min: https://www.youtube.com/watch?v=mEZGjL1akt0\n\n  \n \n\nPrva ljubezen Matere Terezije (v ang.) – 34:43 min: https://www.youtube.com/watch?v=3ZWhlNgrUZM\n\n  \n \n\nZgodba o Materi Tereziji (v ang.) – 24:30 min: https://www.youtube.com/watch?v=teQb8eubFzg\n\n  \nFoto: zajem zaslona https://www.youtube.com/watch?v=mEZGjL1akt0 \n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-mati-terezija-angel-revnih-in-ubogih/2023-09-05/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/09/09.-05.-Sv.-Mati-Terezija1.jpg
END:VEVENT
END:VCALENDAR