BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//Zavod za pastoralno dejavnost Pridi.com - ECPv6.15.15//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-ORIGINAL-URL:https://portal.pridi.com
X-WR-CALDESC:Dogodki za Zavod za pastoralno dejavnost Pridi.com
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:Europe/Ljubljana
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20230326T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20231029T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20240331T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20241027T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20250330T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20251026T010000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20240527
DTEND;VALUE=DATE:20240528
DTSTAMP:20260608T165038
CREATED:20200526T100954Z
LAST-MODIFIED:20260504T083406Z
UID:10002837-1716768000-1716854399@portal.pridi.com
SUMMARY:Bl. Alojzij Grozde: Za spravo v slovenskem narodu
DESCRIPTION:Bl. Alojzij Grozde je umrl pa mučeniške smrti med 2. svetovno vojno (1. januarja 1943)\, star komaj 19 let. Po vojni se dolga leta o njegovi smrti ni smelo govoriti na glas … \n  \nIz življenja …\n \nBl. Alojzij Grozde je bil rojen 27. maja 1923 v Gorenjih Vodalah (župnija Tržišče). Ker je bil nezakonski otrok\, ni smel živeti skupaj s svojo materjo. Odraščal je pri svojem starem očetu in teti Ivanki. \nBil je odličen učenec\, zato je bil sprejet na klasično gimnazijo v Ljubljani\, kjer je bival v Marijanišču in vstopil v Marijino kongregacijo ter postal aktiven član Katoliške akcije. Bil je marljiv dijak\, nadarjen pesnik in zgled krščanskega življenja. Svoje življenje je razumel kot posebno poklicanost služiti Bogu in ljudem. Življenjsko moč je črpal iz zakramenta sv. evharistije. \nKo se je kot dijak zadnjega letnika gimnazije za božične praznike odpravil iz Ljubljane domov na Dolenjsko\, so ga na Mirni na novo leto 1943 zajeli partizani in ga pod krivo obtožbo mučili do smrti\, nato pa se je za njim izgubila vsaka sled. Njegovo truplo so 23. februarja našli otroci\, ko so nabirali prve zvončke v gozdu pod mirnskim gradom. Pokopali so ga na pokopališču v Šentrupertu. Po njegovi razglasitvi za blaženega\, so prenesli njegove relikvije na Zaplaz\, osrednjo romarsko svetišče novomeške škofije. \n  \nČeščenje\nŽe takoj po smrti so se mu ljudje v molitvi priporočali kot mučencu za vero. \nDolga leta po končani vojni se o njegovi smrti ni smelo govoriti na glas.  \nPrvo biografijo o Grozdetu je napisal prof. dr. Anton Strle\, ki je sedaj tudi sam svetniški kandidat. \n  \nPostopek za beatifikacijo\nLeta 1992 se je začel škofijski postopek za njegovo beatifikacijo\, ki se je končal leta 2010. 13. junija je bil v Celju slovesno razglašen za blaženega. Grozdetov god je postavljen na njegov krstni in rojstni dan 27. maja. \nPostulator: mag. Igor Luzar \n  \nZavetnik \nJe zavetnik za mlade\, družine in predvsem za odpuščanje\, spravo in bratstvo v slovenskem narodu. \n  \n  \nMolitev za uslišanje na priprošnjo bl. Alojzija Grozdeta\nNebeški Oče\, v blaženem Alojziju Grozdetu \nsi nam razodel zgled ljubezni do Kristusa in\ndoslednega življenja po evangeljskih načelih\,\nza katere je v moči evharistije živel in deloval\nvse do svojega pogumnega pričevanja v smrti.\nNjegova kri naj bo resnično seme za našo zvestobo\,\nedinost\, odpuščanje in spravo.\nNebeški Oče\, na priprošnjo blaženega Alojzija Grozdeta\nmi podeli milost\, za katero Te prosim … \n(tiho izrečem prošnjo).\nAmen.\nOče naš …\, Zdrava Marija …\, Slava Očetu … \n  \n  \n \nGRADIVA: \n\nFILM Srce se ne boji – 1:38 min\nRADIJSKA IGRA ob risbah za otroke Lojze Grozde – 1:03:01 min\nKNJIGA Lojze Grozde. Pesmi in proza (ur. Anton Štrukelj) – Knjiga prinaša 153 pesmi in 22 proznih besedil.\nPomlad v naši deželi: Devetdnevnica k L. Grozdetu.pdf\nBesedilo pesmi Lojzeta Grozdeta: Lepi mesec maj\n\n  \n \n\nJuvanova uglasbitev Grozdetove pesmi Videl sem – 2:13 min  \n\n  \n \n\nPESEM o Lojzetu Grozdetu\n\n  \n \n\nMilanka Dragar o Grozdetu – 53:32 min\n\n  \nVeč na strani novomeške škofije >>> \n  \n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/bl-alojzij-grozde-za-spravo-v-slovenskem-narodu/2024-05-27/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/05/gorzde-film-2.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20240528
DTEND;VALUE=DATE:20240529
DTSTAMP:20260608T165038
CREATED:20200527T123847Z
LAST-MODIFIED:20260330T075220Z
UID:10002843-1716854400-1716940799@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Viljem Akvitanski: Izganjalec hudiča
DESCRIPTION:Sv. Viljem Akvitanski je po vojaški karieri vstopil v samostan. \n  \nIz življenja …\nSv. Viljem Akvitanski se je rodil v severni Franciji sredi 8. stoletja. Njegov oče je bil grof\, po materini strani pa je bil celo v sorodu s cesarjem Karlom Velikim. Kot mladenič se je odlikoval v številnih bojih proti arabskim muslimanskim napadalcem. Leta 804\, ko je končal vojaško kariero kot drugi najpomembnejši človek v deželi\, je ustanovil samostan Gellone (danes imenovan po njem Saint Guilhem le Désert). Samostan je dal pod nadzor svojega nekdanjega prijatelja iz otroštva\, to je benediktinskega opata sv. Benedikta iz Aniane – reformatorja meništva (goduje 11. februarja)\, katerega samostan je bil v bližini. \nLeta 806\, po ženini smrti\, se je Viljem kot brat menih umaknil v ta samostan in tam umrl 28. maja 812/14. Kanoniziran je bil leta 1066. \n  \nUpodobitve\nUmetniki ga upodabljajo\, kako od Benedikta prejema redovno obleko oz. kako odlaga oklep\, medtem ko kleči pred sedečim opatom. Upodabljajo ga tudi kot pobožnega človeka bodisi v oklepu ali v benediktinski obleki\, z oklepom in krono ob strani. Upodabljajo ga tudi s hudičem ali zmajem\, ker je imel dar\, da se je ubranil demonov\, ki so ga napadali. \n  \nPovzela: dr. Brigita R. Perše
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-viljem-akvitanski-izganjalec-hudica/2024-05-28/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/05/sv.-Viljem-Akvitanski.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20240529
DTEND;VALUE=DATE:20240530
DTSTAMP:20260608T165038
CREATED:20200527T072336Z
LAST-MODIFIED:20260330T075402Z
UID:10002840-1716940800-1717027199@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Maksim Emonski: Prvi škof na tleh Ljubljane?
DESCRIPTION:V ljubljanski stolnici malo pred oltarjem v štirih vdolbinah stojijo kipi emonskih škofov Maksima\, Kasta\, Genadija in Florija\, ki jih je izdelal leta 1713 Angelo Pozzo iz Padove. \nDanašnji godovnjak sv. Maksim je bil do leta 1961 drugi zavetnik ljubljanske škofije\, takoj za sv. Mohorjem in Fortunatom.   \n  \nIz življenja …\nO njem imamo malo zanesljivih zgodovinskih poročil. Njegovo svetništvo potrjujejo posredna poročila. Je prvi zgodovinsko izpričani škof v Emoni\, ki je v 4. stoletju štela okrog pet tisoč prebivalcev. Na ruševinah antične Emone danes stoji mesto Ljubljana. Emona je imela družbo asketov in Bogu posvečenih devic\, ki jih je dobro poznal sv. Hieronim\, slavni prevajalec Svetega pisma v latinski jezik. \nPredvideva se\, da je bil škof Maksim Emonski tudi graditelj njenega emonskega škofijskega središča. Arheološki ostanki emonske bazilike dokazujejo razvito bogoslužje v tedanjem času. O usodi sv. Maksima po letu 390 ni nič znanega. Domneva se\, da je umrl okoli leta 396. \n  \nNapis v ljubljanski stolnici pravi\, da je bil sv. Maksim mučenec\, vendar pa so izročila o njegovem mučeništvu nastala šele v visokem srednjem veku. Po legendi naj bi sv. Maksim umrl mučeniške smrti s kamenjanjem v času cesarja Decija okoli leta 252\, kar pa je v nasprotju z zgodovinskim dokazi\, ki kažejo\, da je živel v 4. stoletju. \n  \nGradiva:\n \n\nZgodnjekrščansko središče v Ljubljani – 2:15 min: https://www.youtube.com/watch?v=84dLOr0Fsf0\n\n  \n \n\nDan v Emoni – 3:30 min: https://www.youtube.com/watch?v=8YrqEQs0PRg\n\n  \n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-maksim-emonski-prvi-skof-na-tleh-ljubljane/2024-05-29/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/05/05.-29.-Ljubljana-stolnica-wikimedia.org1_.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20240530
DTEND;VALUE=DATE:20240531
DTSTAMP:20260608T165038
CREATED:20200529T184329Z
LAST-MODIFIED:20260330T075808Z
UID:10002846-1717027200-1717113599@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveta Ivana Orleanska: Bojevnica z zastavo na konju
DESCRIPTION:Devica\, bojevnica\, »čarovnica«\, mučenka\, svetnica. Vse te naslove si je sv. Ivana Orleanska (Jeanne d’Arc) prislužila v samo devetnajstih letih svojega burnega in kratkega življenja.  \n  \nIz življenja …\nIvana Orleanska se je rodila leta 1412 v veliki kmečki družini v Domremyju v pokrajini Loreni (v Franciji) v obdobju stoletne vojne med Anglijo in Francijo. Demoralizirani in razdeljeni Francozi so bili z nesposobnim vladarjem Karlom VII. na robu popolnega propada. Po osvojitvi mesta Orleans so Angleži želeli z orožjem zasužnjiti in okupirati celotno Francijo … V tako brezupnem položaju pride rešitev s strani mladega dekleta\, božje izbranke Ivane Orleanske\, ki je zelo pobožna\, neuka in nepismena. \nPri trinajstih letih je imela Ivana videnje\, v katerem so se ji prikazali sv. Mihael\, sv. Katarina in sv. Marjeta in ji rekli\, naj osvobodi Francijo iz stoletne vojne proti Angležem in naj poskrbi za slovesno kronanje francoskega kralja. Po prvih neuspelih poskusih\, ko so jo zasmehovali\, ji je leta 1429 uspelo oblečeni kot moški v spremstvu priti pred samega kralja. Kmalu je postala članica kraljevega dvora. Tam ji je v kratkem času uspelo povrniti vnemo domoljubja\, željo osvoboditi domovino. Ivana\, »Devica Orleanska«\, na čelu vojske in z mečem v roki osvobodi Orleans. Njene zmage so leta 1429 omogočile kronanje Karla VII. za francoskega kralja. Narodu je povrnjeno samospoštovanje\, moč za popoln izgon Angležev. \nNa žalost kralj pod vplivom slabih svetovalcev znova vstopi v politične spletke\, sv. Ivana Orleanska\, že ranjena\, pa ostaja osamljena v svojih namerah. Ujamejo jo leta 1430 in predajo Angležem\, ki jo na cerkvenem sodišču 30. maja 1431\, kljub njeni teološko brezhibni obrambi\, obsodijo in sežgejo kot čarovnico na grmadi v Rouenu. \nNihče ni dvignil glasu njej v zagovor\, nihče ni poskušal posredovati. Sama\, ponižana\, vnaprej obsojena … Za obsodbo pred svetnim sodiščem ni bilo najmanjše podlage\, zato je prišla pred cerkveno – zaradi krivoverstva in čarovništva. Vendar pa jo zelo kmalu\, že leta 1456\, Cerkev rehabilitira in postane simbol domoljubja za vse Francoze ter neizčrpen vir navdiha za umetnike vseh narodov; od pisateljev (Villon\, Schiller\, Claude\, Shaw)\, slikarjev (Rude\, Ingres)\, glasbenikov (Verdi\, Gounod) do filmskih ustvarjalcev (Dreyer). \nLeta 1920 je razglašena za sveto. \n  \nZavetnica\nJe zavetnica Francije ter radijskih postaj\, ujetnikov\, vojakov\, zapornikov. \n  \nUpodobitev\nUmetniki jo pogosto upodabljajo kot mlado dekle z oklepom na konju\, z mečem in zastavo v rokah. \n  \n  \nGradiva:\n\nZgodba o Ivani Orleanski – napovednik filma (v ang.) – 2:23 min : https://tvprofil.com/si/film/4887/ivana-orleanska\n\n  \n \n\nSv. Ivana Orleanska (v hr.) – 4:07 min: https://www.youtube.com/watch?v=SZdR0MSjC_w\n\n  \n  \nFoto: Zajem zaslona filma \nPripravila: dr. Brigita R. Perše
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-ivana-orleanska-bojevnica-z-mecem-na-konju/2024-05-30/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/05/05.-30.-sv.-Ivana-Orleanska3.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20240531
DTEND;VALUE=DATE:20240601
DTSTAMP:20260608T165038
CREATED:20200530T044506Z
LAST-MODIFIED:20240528T073155Z
UID:10002849-1717113600-1717199999@portal.pridi.com
SUMMARY:Praznik: Obiskanje Device Marije
DESCRIPTION:Obiskanje Device Marije je praznik\, ki temelji na Lukovem evangeliju (Lk 1\, 39-56). \nV blagoslovljenem stanju se Devica Marija odpravi na obisk k sorodnici sv. Elizabeti\, da ji pomaga pri porodu. Gre za ganljivo srečanje dveh globoko vernih nosečnic\, ki slavita Boga\, ker jima je izkazal obilo milosti. Tudi otroka pod njunima srcema sta se razveselila tega srečanja. Iz tega srečanja evangelist ohrani Elizabetin Benedictus (Blagoslovljen) in Marijin Magnifikat\, hvalnici\, ki ju Cerkev moli vsak dan v osebni in liturgični skupni molitvi. \nMarijino obiskanje ni toliko Marijin praznik\, pač pa nekakšna umestitev Jezusovega predhodnika sv. Janeza Krstnika in hkrati prvo razodetje učlovečene Božje besede na zemlji. \n  \nGradiva:\n \n\nObiskanje Device Marije (v hr.) – 3:13 min: https://www.youtube.com/watch?v=YWpUwIOXfDY\n\n  \n \n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/obiskanje-device-marije-praznik/2024-05-31/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/05/05.-31.-Obiskanje-Device-Marije1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20240601
DTEND;VALUE=DATE:20240602
DTSTAMP:20260608T165038
CREATED:20200531T034956Z
LAST-MODIFIED:20260330T080223Z
UID:10002852-1717200000-1717286399@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Justin: Zavetnik filozofov
DESCRIPTION:Sv. Justin je veliko pisal\, a se ni veliko ohranilo. Dolgujemo mu zahvalo za eno najstarejših razlag sv. maše … \n  \nIz življenja …\nRimski državljan sv. Justin je bil rojen okoli leta 100 v Palestini. Njegovi starši so bili pogani. Bil je plemenitega srca\, s čutom za pravičnost. Sprva je poskušal na podlagi platonske in stoične filozofije najti zadovoljive odgovore na svoja vprašanja o Bogu\, svetu in smislu človekovega bivanja. Poznal je judovske svete spise in bil navdušen nad pričevanjem krščanskih mučencev. Po pogovoru s skrivnostnim starcem je tudi sam postal kristjan in se dal krstiti. Ni se pa dal posvetiti v duhovnika\, ampak je kot svetni učenjak (filozof) oznanjal od mesta do mesta Kristusov nauk kot najvišjo modrost\, kot edino pravo filozofijo. Kot filozof je potoval po Mali Aziji in učil skladnost vere z večnimi resnicami grške filozofije. \nPrišel je tudi v Rim\, kjer je zasnoval šolo za krščansko modrost. Tu je videl\, kako ženejo kristjane na morišče samo zaradi krščanske vere. Proti tem krivicam je napisal za rimskega cesarja Antonina Pija dve večji razpravi (Apologiji)\, v katerih zavrača očitke ateizma in hujskanje množic v rimskem cesarstvu na račun krščanstva. Za Apologijama je izdal Dialog z Judom Trifonom\, najstarejšo ohranjeno obrambo krščanstva pred judovskimi ugovori. \nJustin\, kateremu Cerkev dolguje zahvalo za eno najstarejših razlag sv. maše iz zgodnje krščanske dobe\, je postavil standarde pri razlagi Stare zaveze. \nNjegovo bivanje v Rimu se je končalo okoli leta 165 pod cesarjem Markom Avrelijem. Skupaj s šestimi verniki je pretrpel mučeniško smrt. \n  \nUpodabljanje\nUmetniki ga upodabljajo v filozofskem plašču\, s palmo mučeništva. \n  \nZavetnik\nJe zavetnik filozofov. \nMolimo\nO Bog\,\nsvojemu mučencu Justinu si dal modrost\,\nda je po nespameti križa\nprišel do globokega spoznanja Jezusa Kristusa.\nNa njegovo priprošnjo naj zavračamo sedanje zmote\nin se utrjujemo v pravi veri. \nAmen. \n  \nGradiva:\n \n\nSv. Justin (v hr.) – 2:25 min: https://www.youtube.com/watch?v=FY6o9G0y2kM\n\n  \n \n\nSv. Justin – mučenec (v ang.) – 2:00: https://www.youtube.com/watch?v=pbLKP28sLSs\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-justin-filozofska-obramba-krscanstva-z-mucenistvom/2024-06-01/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/05/06.-01.-Sv.-Justin1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20240602
DTEND;VALUE=DATE:20240603
DTSTAMP:20260608T165038
CREATED:20200601T071752Z
LAST-MODIFIED:20260330T080324Z
UID:10002855-1717286400-1717372799@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Erazem : Eden izmed štirinajstih priprošnjikov v sili
DESCRIPTION:Sv. škofu Erazmu je v Sloveniji posvečena ena cerkev … \n  \nIz življenja …\nLegenda aurea poroča\, da se je sv. Erazem rodil v Antiohiji. Kot škof tega mesta je med Dioklecijanovim preganjanjem kristjanov pobegnil v Libanonsko gorovje\, kjer je sedem let živel kot puščavnik. Hrano mu je prinašal krokar. V mesto se je vrnil šele po posredovanju angela\, češ naj tu izpove svojo vero. Tu so ga seveda zgrabili\, vrgli v ječo in mučili\, da bi se odpovedal krščanske vere. A škof je vse to vdano prestajal in s tem pričal za Kristusa. Ko so ga zopet vrgli v ječo\, se je po čudežnem pobegu iz ječe preselil v Ilirik (današnja Hrvaška)\, kjer se je veliko ljudi spreobrnilo h krščanski veri. Ponovno so ga prijeli in mučili\, vendar ne usmrtili. Od tu ga je nadangel Mihael osvobodil in privedel v Formio blizu Neaplja\, kjer je še sedem let deloval kot škof\, dokler ni v miru umrl okoli leta 303. Po poznejših izročilih je umrl mučeniške smrti. \n  \nUpodobitve\nUmetniki ga pogosto upodabljajo kot škofa v škofovskih oblačilih z mitro in s palico\, pogosto upodabljajo tudi njegovo mučeniško smrt (s šili za nohti oz. stoječega v kotlu oz. kako mu z vitlom vlečejo čreva iz telesa). \n  \nZavetnik\nJe zavetnik mornarjev\, vrvarjev\, tkalcev\, violinistov; pomočnik pri želodčnih krčih in bolečinah v trebuhu\, pri porodu. Je eden izmed 14 priprošnjikov v sili. \n \nCerkve v Sloveniji\nPri nas je sv. Erazmu posvečena župnijska cerkev v Soteski pri Straži na Dolenjskem. \n  \nGradiva:\n \n\n14 priprošnjikov v sili (v ang.) – 5:35 min: https://www.youtube.com/watch?v=noCbnZ9x02Y\n\n  \n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-erazem-eden-izmed-14-priprosnjikov-v-sili/2024-06-02/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/06/06.-02.-Sv.-Erazem1.jpg
END:VEVENT
END:VCALENDAR