BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//Zavod za pastoralno dejavnost Pridi.com - ECPv6.15.15//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-ORIGINAL-URL:https://portal.pridi.com
X-WR-CALDESC:Dogodki za Zavod za pastoralno dejavnost Pridi.com
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:Europe/Ljubljana
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20230326T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20231029T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20240331T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20241027T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20250330T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20251026T010000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20241209
DTEND;VALUE=DATE:20241210
DTSTAMP:20260607T144919
CREATED:20201130T143649Z
LAST-MODIFIED:20241204T112342Z
UID:10003818-1733702400-1733788799@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Juan Diego: Bog daj\, da postaneš takšen\, kot on
DESCRIPTION:Juan Diego je užival velik sloves že za časa svojega življenja. Starši so svojim otrokom radi pravili: »Bog daj\, da postaneš takšen\, kot Juan Diego!« \nLeta 1531 se mu je štirikrat prikazala Devica Marija (Guadalupska Marija – god 12. december). \nGuadalupe je danes eno najbolj obiskanih Marijinih romarskih središč na svetu. \n  \nIz življenja …\nJuan Diego Cuauhtlatoatzinu (»Govoreči orel«) se je rodil okoli leta 1474 v Mehiki. Bil je kmet\, indijanskega rodu. Pri petdesetih letih je skupaj s svojo ženo prejel zakrament krsta. Živel je pobožno\, redno je prejemal evharistijo in proučeval Božjo besedo. \nOd 9. do 12. decembra leta 1531 se mu je (tedaj že ovdovelemu) na mehiškem griču Tepeyac štirikrat prikazala Devica Marija. Naročila mu je\, naj gre k škofu in ga prosi\, naj na tem griču postavi cerkev njej v čast. A škof je zahteval znamenje. Tega je Marija Diegu dala pri svojem zadnjem prikazanju. Pred seboj je kljub zimskemu času zagledal čudovito cvetje\, ki ni bilo običajno za ta kraj\, ga nabral v svoje preprosto ogrinjalo\, in ga odnesel škofu. Ko ga je razgrnil pred škofom\, so rože popadale na tla\, na ogrinjalu pa se je pokazala podoba Marije\, ki je danes znana po vsem svetu kot Guadalupska Marija. \nPo tem znamenju je škof dal postaviti Marijino svetišče\, Diego pa je odtlej živel v skromnem bivališču blizu svetišča. Skrbel je za svetišče in sprejemal vernike\, ki so trumoma prihajali\, da bi počastili Božjo Mater. \nUmrl je leta 1548\, star 74 let. \nSv. papež Janez Pavel II. ga je leta 1990 razglasil za blaženega\, leta 2002 pa za svetnika. \n  \nUpodobitve \nUmetniki ga upodabljajo kot moža z odprtim plaščem in portretom Gospe iz Guadalupe. \n  \nMolitev h Guadalupski devici Mariji\nO brezmadežna Devica\, mati pravega Boga in mati Cerkve\, sliši našo molitev in jo posreduj svojemu Sinu Jezusu. Izprosi našemu narodu mir\, pravico in blaginjo. Želimo biti popolnoma tvoji in s teboj hoditi v popolni zvestobi Jezusu Kristusu v njegovi Cerkvi. Guadalupska Devica\, izprosi našim domovom milost ljubezni in spoštovanje do vsakega spočetega življenja. Sočutno se ozri na nas. Uči nas\, da se bomo v gorečnosti do vseh svetih zakramentov nenehno vračali k Jezusu. Tako bomo lahko brez hudobije in sovraštva v srcih vsem prinašali pravo radost in mir\, ki nam ju daje tvoj Sin\, naš Gospod Jezus Kristus\, ki z Očetom in Svetim Duhom živi in kraljuje vekomaj. Amen. \n\nGradiva:\n \n\nSv. Juan Diego (v hr.) – 4:39 min: https://www.youtube.com/watch?v=Fro10YD5yIA\n\n  \n \n\nFilm Guadalupska Gospa in Juan Diego (v šp. z ang. podnapisi) – 20:58 min: https://www.youtube.com/watch?v=uuLn3GUfGCA&list=PLRNCKeshIEvv27F6LeXlne7Wtj4eitH6A\n\n  \nDRUGI SVETNIKI DNEVA:\n\nbl. Liborij Wagner\, duhovnik\, mučenec\nsv. Peter Fourier\, redovni ustanovitelj\nsv. Valerija\, mučenka\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-juan-diego/2024-12-09/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2019/11/12.-09.-Guadalupe-Juan-Diego.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20241210
DTEND;VALUE=DATE:20241211
DTSTAMP:20260607T144919
CREATED:20201130T145618Z
LAST-MODIFIED:20241204T112620Z
UID:10003823-1733788800-1733875199@portal.pridi.com
SUMMARY:Loretska Marija: Z nazareško hišo sv. Družine
DESCRIPTION:Danes je pomemben praznik za loretsko svetišče. Tega dne se spominjamo prihoda nazareške hiše\, v kateri je prebivala sv. Družina\, v italijansko mesto Loreto. \n  \nSvetišče Loretske Matere Božje\n10. decembra leta 1294 se je začela znamenita božja pot v Loretu\, to je mestu ob italijanski obali. Od tedaj imajo na tem kralju nazareško hišo\, v kateri je živela sv. Družina v Nazaretu (Jožef\, Marija in Jezus). \nPo izročilu naj bi angeli to nazareško hišo naprej na Trsat nad Reko\, potem pa v Loreto\, kjer je še danes. \nV 15. stoletju so nad to hišo zgradili veliko Marijino svetišče\, ki je kmalu postalo ena izmed najbolj obiskanih Marijinih božjih poti v Italiji\, in kamor so romali iz vse Evrope – tudi iz Slovenije. Posnetek nazareške hiše so postavljali tudi v Sloveniji. \n»Sveta hišica v Loretu ni samo ‘relikvija’\, ampak tudi dragocena ikona\, ki ne predstavlja abstraktnih resnic\, ampak dogodek in skrivnost – učlovečenje Besede.« (sv. papež Janez Pavel II.) \n  \nCerkve v Sloveniji\nLoretski Materi Božji je v Sloveniji posvečenih 5 podružničnih cerkva\, in to: \n\nv župniji Izola (KP škofija)\, v kraju Belvedere\,\nv župniji Maribor – Sv. Janez Krstnik (MB škofija)\, na pokopališču Mb – Grajski trg\,\nv župniji Soča (KP škofija)\, v kraju Trenta\,\nv župniji Sv. Florijan ob Boču (CE škofija)\, v kraju Ložno\,\nv župniji Zali Log (LJ škofija)\, v kraju Suša.\n\nLoretska MB – cerkev v Trenti\n\nLavretanske oz. Marijine litanije\n\nLavretanske litanije Matere Božje\, ki jih Slovenci pojemo na poseben način\, so trajen spomin na Loreto. V sedanji obliki so bile prvič natisnjene v knjižici\, namenjeni loretskim romarjem (leta 1576). Papež jih je potrdil enajst let kasneje in so bile dolga stoletja poleg litanij vseh svetnikov edine uradne litanije katoliškega bogoslužja. Molimo oz. pojemo jih ob Marijinih paznikih\, ob sobotah\, v majniku\, oktobru\, adventu ali kadar ni posebnega razloga za katere druge litanije. \n\nGradiva:\n \n\nPetje Lavretanskih litanij Matere Božje – 28:27 min\n\n  \nLavretanske litanije Matere Božje\nGospod\, usmili se \nKristus\, usmili se \nGospod\, usmili se \nKristus\, sliši nas \nKristus\, usliši nas \nBog Oče nebeški\, – usmili se nas \nBog Sin\, Odrešenik sveta \nBog Sveti Duh \nSveta Trojica\, en sam Bog \n  \nSveta Marija\, – prosi za nas \nSveta Mati božja \nSveta devic Devica \n  \nMati Kristusova \nMati Cerkve \nMati milosti božje \nMati prečista \n  \nMati brezmadežna \nMati nedolžna \nMati deviška \n  \nMati ljubezniva \nMati čudovita \nMati dobrega sveta \n  \nMati Stvarnikova \nMati Odrešenikova \nDevica najmodrejša \n  \nDevica častitljiva \nDevica hvale vredna \nDevica mogočna \n  \nDevica milostljiva \nDevica verna \nPodoba pravice \n  \nSedež modrosti \nZačetek našega veselja \nPosoda duhovna \n  \nPosoda časti vredna \nPosoda vse svetosti \nRoža skrivnostna \n  \nStolp Davidov \nStolp slonokosteni \nHiša zlata \n  \nSkrinja zaveze \nVrata nebeška \nZgodnja danica \n  \nZdravje bolnikov \nPribežališče grešnikov \nTolažnica žalostnih \n  \nPomoč kristjanov \nKraljica angelov \nKraljica očakov \n  \nKraljica prerokov \nKraljica apostolov \nKraljica mučencev \n  \nKraljica spoznavalcev \nKraljica devic \nKraljica vseh svetnikov \n  \nKraljica brez madeža izvirnega greha spočeta \nKraljica v nebesa vzeta \nKraljica presvetega rožnega venca \nKraljica družine \nKraljica miru \n  \nJagnje božje\, ki odjemlješ grehe sveta\, – prizanesi nam\, o Gospod \nJagnje božje\, ki odjemlješ grehe sveta\, – usliši nas\, o Gospod \nJagnje božje\, ki odjemlješ grehe sveta\, – usmili se nas. \n  \nProsi za nas\, sveta božja Porodnica. \nDa postanemo vredni obljub Kristusovih. \n  \nMolimo. Gospod Bog\, vedno naj se veselimo zdravja na duši in na telesu.  \nNa priprošnjo svete Device Marije nas reši zemeljskih bridkosti in nam daj uživati nebeško veselje.  \nPo Kristusu\, našem Gospodu. Amen. \n  \n  \nDRUGI SVETNIKI DNEVA:\n\nSv. Evlalija\, devica\, mučenka iz Meride\nJudita\, vdova\, svetopisemska žena\n\n  \nFoto: zajem zaslona: https://www.youtube.com/watch?v=2hswvJ2uurk \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/svetisce-loretske-matere-bozje/2024-12-10/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/11/Loret-.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20241211
DTEND;VALUE=DATE:20241212
DTSTAMP:20260607T144919
CREATED:20191202T161249Z
LAST-MODIFIED:20241204T112910Z
UID:10003828-1733875200-1733961599@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Damaz I.: Prijatelj našega sv. Hieronima
DESCRIPTION:Papež Damaz I. je našemu rojaku sv. Hieronimu zaupal prevod Svetega pisma v latinščino. Tako je nastal slavni prevod\, ki ga imenujemo Vulgata.  \n  \nIz življenja …\nPapež Damaz I. je bil rojen okoli leta 305 v Španiji ali Rimu. \nKot 37. papež je sklical kar tri sinode v Rimu. Nastopal je proti zmotnim krščanskim naukom\, ki so se takrat širili po cesarstvu (pnevmatomahi\, donatisti\, arijanci idr.) Leta 381 je na Carigrajskem koncilu dokončno utrdil nauk o Sveti Trojici; definiral je božanstvo Svetega Duha\, ki so ga nekateri zanikali. \nV bogoslužje je uvedel cerkveno leto\, dokončno določil seznam svetopisemskih knjig\, torej tistih\, ki so od Boga navdihnjene in kot take sestavljajo Sveto pismo. Enemu od tedanjih največjih učenjakov\, našemu rojaku sv. Hieronimu\, je zaupal prevod Svetega pisma iz izvirnih jezikov v latinščino. Tako je nastal slavni prevod\, ki ga imenujemo Vulgata. Papež sam je sestavil nekaj nagrobnih napisov v verzih za svete mučence v katakombah. \nUmrl je v Rimu 11. decembra 384\, v osemdesetem letu starosti\, potem ko je Cerkev upravljal skoraj dvajset let. \nV njegovem času se je uveljavil škofijski sedež v Emoni v današnji Ljubljani. \n  \nZavetnik\nJe zavetnik arheologov in priprošnjik proti vročici. \n  \nUpodobitev\nUpodabljajo ga kot papeža s tiaro in Svetim pismom z napisom Vulgata ali z modelom cerkve. Včasih ima tudi poudarjen diamantni prstan\, ker njegovo ime pomeni »diamant« (lat. adamas). \n  \nGradiva:\n \n\nO življenju sv. Damaza I. (v ang.) – 1:23: https://www.youtube.com/watch?v=G_0XNqSSxTA\n\n  \n  \nDRUGI SVETNIKI DNEVA:\n\nbl. Artur Bell\, duhovnik in mučenec\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-damaz-i/2024-12-11/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2019/12/12.-11.-Sv.-Damaz-I.-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20241212
DTEND;VALUE=DATE:20241213
DTSTAMP:20260607T144919
CREATED:20201202T160200Z
LAST-MODIFIED:20241205T104550Z
UID:10003843-1733961600-1734047999@portal.pridi.com
SUMMARY:Guadalupska Marija: Priljubljeno Marijino središče
DESCRIPTION:Mehiško svetišče Guadalupske Matere Božje je eno najbolj obiskanih romarskih središč na svetu.  \nGuadalupe (Cuatlaxupeh) v izvirnem azteškem jeziku pomeni »Tista\, ki kači stre glavo«. \n  \nSvetišče\nZačetek guadalupske Marijine božje poti blizu mehiškega glavnega mesta na griču Tepeyac se je začel z Marijinimi prikazovanji leta 1531. Tu se je od 9. do 12. decembra Marija štirikrat prikazala sedeminpetdesetletnemu domačinu sv. Juanu Diegu (goduje 9. decembra) in prosila\, naj škof na tem kraju njej v čas zgradi cerkev. Škof je šele po očitnem znamenju začel verjeti Diegovim besedam in tu postavil Marijino svetišče\, ki so ga kasneje povečali. Bazilika de Nuestra Señora Guadalupe je danes najbolj obiskan romarski kraj v Latinski Ameriki in eden najbolj obiskanih romarskih središč na svetu\, saj jo vsako leto jo obišče okrog dvajset milijonov romarjev. \n  \nZavetnica\nMarijino prikazanje sv. Juanu Diegu je precej doprineslo k širitvi krščanstva v Latinski Ameriki. Guadalupsko Devico Marijo je Cerkev najprej razglasila za Zavetnico Latinske Amerike\, kasneje za Cesarico vse Amerike in za Nebeško misijonarko novega sveta. Leta 1999 ji je nadela še ime Zaščitnica nerojenih otrok. \n  \nMolitev sv. Janeza Pavla II. h Guadalupski devici Mariji\nO brezmadežna Devica\, mati pravega Boga in mati Cerkve\, sliši našo molitev in jo posreduj svojemu Sinu Jezusu.  \nIzprosi našemu narodu mir\, pravico in blaginjo. Želimo biti popolnoma tvoji in s teboj hoditi v popolni zvestobi Jezusu Kristusu v njegovi Cerkvi.  \nGuadalupska Devica\, izprosi našim domovom milost ljubezni in spoštovanje do vsakega spočetega življenja. Sočutno se ozri na nas.  \nUči nas\, da se bomo v gorečnosti do vseh svetih zakramentov nenehno vračali k Jezusu. Tako bomo lahko brez hudobije in sovraštva v srcih vsem prinašali pravo radost in mir\, ki nam ju daje tvoj Sin\, naš Gospod Jezus Kristus\, ki z Očetom in Svetim Duhom živi in kraljuje vekomaj. Amen.  \n\nGradiva:\n \n\nGuadalupska bazilika in Juan Diego (v ang.) – 6:49 min\n\n  \n \n\nGuadalupska Mati Božja (v hr.) – 4:44 min\n\n  \n \n\nBazilika Guadalupske Matere Božje (v ang.) – 12:32 min\n\n  \nDRUGI SVETNIKI DNEVA:\n\nbl. Bartolomej Buonpedoni\, duhovnik\nbl. Konrad de Ofida\, duhovnik\, redovnik\nsv. Spiridion (Dušan) Čudodelnik\, škof\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/svetisce-guadalupske-matere-bozje/2024-12-12/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/12/Guadalupa-.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20241213
DTEND;VALUE=DATE:20241214
DTSTAMP:20260607T144919
CREATED:20201209T092109Z
LAST-MODIFIED:20241205T105143Z
UID:10003848-1734048000-1734134399@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveta Lucija: Znanilka božične luči
DESCRIPTION:Ime Lucija v latinščini (“lux”) pomeni “luč”. Sv. Lucija simbolično prinaša luč oz. svetlobo v dolge noči.  \nNa njen god ponekod odlomijo češnjeve vejice in jih dajo v vodo\, ki se na toplem do božiča razcveto. Ponekod pa v plitve posode posejejo žito\, ki vzkali in ozeleni do božiča in ga potem postavijo k jaslicam. \n  \nŽivljenje in legende\nO njenem življenju je le malo zanesljivih podatkov. Rojena je bila leta 283 v Sirakuzah na Siciliji\, in tu umrla mučeniške smrti v času Dioklecijana leta 304. \nKot pravi legenda\, jo je oče še kot malo deklico obljubil nekemu bogatemu mladeniču za ženo. Oče je kmalu umrl\, mati pa je hudo zbolela. Ker se bolezen ni ustavila\, se je Lucija z mamo odpravila v Katanijo na grob mučenke Agate in mama je ozdravela. \nLucija je razdrla zaroko in začela svoje imetje razdajati revežem\, da bi za vedno ostala samo Jezusova. Užaljeni zaročenec jo je ovadil oblastem\, da je kristjanka. Vrgli so jo v ječo in postavili pred sodišče. Ker kljub grožnjam ni hotela zatajiti svoje vere in darovati rimskim malikom\, jo je sodnik ukazal odpeljati v javno hišo\, da bi jo onečastili. Ko so jo poskušali odvesti tja\, je niso mogli premakniti z mesta – tudi z volovsko vprego ne. Sodnik je zato ukazal\, naj jo polivajo z vrelim oljem in smolo ter žgejo z ognjem\, a ogenj ni prišel do nje. Na koncu so jo obsodil na smrt z obglavljenjem\, a Lucija je umrla šele\, ko je od duhovnika prejela evharistijo. \nDruga legenda pripoveduje\, da je bil mladenič očaran nad lepoto Lucijinih oči. Lucija si jih je iztaknila in poslala nadležnemu snubcu\, da bi se ga znebila in ohranila devištvo\, a je od Marije (Matere Božje) prejela nove. Mladega pogana je to tako ganilo\, da je tudi sam postal kristjan. \n  \n  \n \nUpodobitev \nNajpogosteje jo upodabljajo kot mlado dekle s pladnjem in parom oči na njem. Upodabljajo jo tudi s palmo in oljno svetilko. \nFrancesco del Cossa\, ca. 1473-1474\n\nZavetnica\nSv. Lucija je zavetnica slepih (telesno in duhovno)\, bolnih otrok\, skesanih pocestnic\, kmetov\, steklarjev in mnogih drugih poklicev; je proti očesnim boleznim\, bolečinam v grlu\, okužbam\, krvotoku … \n\nMolimo\nO Bog\, oče luči\, prosim te milosti\,  \nda bom na zemlji po zgledu sv. Lucije živel kot otrok luči\,  \nv nebesih pa večno gledal tebe. Amen. \n  \n\nCerkve v Sloveniji\nSv. Luciji je posvečenih 13 cerkva (3 župnijske in 10 podružničnih). Nekatere med njimi so romarske\, kot npr. Skaručna pod Šmarno goro. \n\n\n\n\nŽupnijske CERKVE posvečene sv. Luciji\n\n\n\n\n\nŠt.\nŽupnija (Škofija)\n\n\n\n1.\nDražgoše (LJ)\n\n\n\n2.\nLucija (KP)\n\n\n\n3.\nMost na Soči (KP)\n\n\n\n\nPodružnične CERKVE\n\n\n\n\nŠt.\nŽupnija (Škofija)\nKraj\n\n\n1.\nAmbrus (NM)\nKal\n\n\n2.\nBegunje na Gorenjskem (LJ)\nZadnja vas\n\n\n3.\nLeskovec pri Krškem (NM)\nSenuše\n\n\n4.\nOsek (KP)\nVitovlje (++)\n\n\n5.\nPodmelec (KP)\nLogaršče\n\n\n6.\nPolica (LJ)\nDole (++)\n\n\n7.\nPrimskovo na Dolenjskem (LJ)\nMišji Dol\n\n\n8.\nStudenice (MB)\nStudenice (++)\n\n\n9.\nŠkofije (KP)\nPlavje\n\n\n10.\nVodice (LJ)\nSkaručna (++)\n\n\n\n\nGradiva:\n \n\nŽivljenje in legende o sv. Luciji (v ang.) – 2:49 min\n\n  \n \n\nSv. Lucija – Jezus je luč sveta (v ang.) – 2:00 min\n\n  \nDrugi svetniki dneva:\n\nSv. Jošt\, puščavnik\nSv. Odilia (Gundelinda)\, redovna ustanoviteljica\n\n  \nPripravila: dr. Brigita Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-lucija/2024-12-13/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2019/12/12.-13.-lucija-detajl1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20241214
DTEND;VALUE=DATE:20241215
DTSTAMP:20260607T144919
CREATED:20201209T100341Z
LAST-MODIFIED:20251204T071652Z
UID:10003853-1734134400-1734220799@portal.pridi.com
SUMMARY:Sv. Janez od Križa: Mistični doktor
DESCRIPTION:Sv. Janez od Križa je prenovitelj karmeličanskega reda in pisec mističnih del. Imenujemo ga tudi »mistični doktor«.  S svojimi spisi je velik učitelj duhovnega življenja.  \n  \nMisli sv. Janeza od Križa\n»Lepota ljubezni je v tem\, da se ji zdi vse mogoče.« \n»Tega\, kar iščeš in po čemer najbolj hrepeniš\, ne boš našel ne na poti\, po kateri hodiš\, ne v visokem premišljevanju\, ampak le v globoki ponižnosti in srčni vdanosti …« \n»Kakor levinja ali medvedka nemirno iščeta svoje mladiče\, brž ko jima jih odtegnejo\, tako ranjena duša išče Boga\, ko sredi teme opazi\, da ga ni …« \n»Bolje je človeku\, če gre obložen z bremenom ob strani močnega\, kot če hodi prazen ob strani slabotnega.« \n  \nIz življenja …\nJanez od Križa se je rodil 24. junija 1542 v Fontiveros pri Avili v revni družini\, kjer je dveleten izgubil očeta. Mama se je s svojimi tremi otroki preselila v cvetoče trgovsko mesto\, kjer se je Janez v neki zasebni bolnišnici izkazal kot strežnik. Lastnik bolnišnice je opazil njegovo nadarjenost in mu sočasno omogočil tudi šolanje. Še posebej je blestel v književnosti in latinščini. Pri dvajsetih letih se je moral odločiti za en življenjski poklic. \nKer ga je privlačevala molitev oz. kontemplacija\, je vstopil v karmeličanski red. Po zaobljubah je nadaljeval študij filozofije\, ki ga je več kot uspešno končal. \nOb novi maši je molil: »Moj Bog\, daj da te nikoli ne užalim (z grehom)!« Motilo ga je namreč\, da se je v strogi karmeličanski red vtihotapil posvetni duh. \n \nŽe je hotel oditi h kartuzijanom\, ko je v samostan prišla karmeličanka sv. Terezija Avilska (god 15. oktobra)\, ki je začela prenovo ženskega karmeličanskega reda po prvotnih pravilih. Ob njej je spoznal\, da je poklican k prenovi moškega karmeličanskega reda. \nPrvo hišo bosonogih karmeličanov je imel v majhnem samostanu Durvelu v avilski provinci\, kjer je skupaj s tremi redovniki zaživel v duhu prvotnih pravil svojega reda. Oblekli so preprosto obleko in sprejeli novo redovno ime. Janez si je pridal ime »od Križa«\, ker je bil je velik ljubitelj križa in molitve. Kmalu so tudi drugod zrasli novi reformirani samostani – samostani bosonogih kameličanov. \nUmrl je 14. decembra 1591 v Ubedu v Andaluziji (Španija) s križem v roki\, star skoraj petdeset let\, od katerih jih je 28 let preživel v Karmelu. \n  \nDela\nImenujemo ga tudi »mistični doktor«. Je eden najpomembnejših liričnih pesnikov španske književnosti. Njegova najbolj znana dela so prevedena tudi v slovenščino: Duhovna pesem\, Vzpon na goro Karmel\, Temna noč in Živi plamen ljubezni. \n  \nUpodobitve\nUmetniki sv. Janeza od Križa najpogosteje upodabljajo kot moža v belo-rjavi redovni obleki\, zatopljenega v molitvi oz. zamaknjenju. Njegovi atributi so križ\, knjiga\, tudi pero in orel kot simbol navdihnjenja. \n  \nZavetnik\nSv. Janez od Križa je zavetnik kontemplativnih redov\, mistikov\, španskih pesnikov. \n  \nMolimo\nBog neskončne ljubezni\,  \npo tvoji milosti je sv. Janez od Križa vzljubil križ in premagovanje sebe.  \nNaj ga v tem posnemamo in tako dosežemo večno srečo v tebi. Amen. \n  \nGradiva: \n\nCITATI v slov. iz knjige Vzpon na goro Karmel: https://portal.pridi.com/2025/12/04/citati-sv-janeza-od-kriza-iz-knjige-vzpon-na-goro-karmel/\n\n  \n \n\nGlasba iz filma o Sv. Janezu od Križa – 4:06 min\n\n  \n \n\nSv. Janez od Križa\, cerkveni učitelj (v hr.) – 4:38 min\n\n  \n \n\n Sv. Janez od Križa (v ang.) – 2:58 min\n\n  \n \n\n https://www.youtube.com/watch?v=o6gjUbs5iZ4 (v ang.) – 11:33 min\n\n  \nDrugi svetniki dneva:\n\nsv. Bertold iz Regensburga\, redovnik\, ljudski pridigar\nbl. Marija Frančiška Schervier\, redovna ustanoviteljica\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-janez-od-kriza/2024-12-14/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/12/sv.-Janez-od-Kriza-.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20241215
DTEND;VALUE=DATE:20241216
DTSTAMP:20260607T144919
CREATED:20201209T150103Z
LAST-MODIFIED:20260105T135337Z
UID:10003194-1734220800-1734307199@portal.pridi.com
SUMMARY:Bl. drinske mučenke: Med njimi sta dve Slovenki
DESCRIPTION:Leta 2011 je bilo v Sarajevu razglašenih pet drinskih mučenk za blažene. Med njimi sta dve Slovenki\, in sicer s. M. Krizina Bojanc in s. M. Antonija Fabjan.  \nSkupaj še s tremi sestrami (Hrvatico s. M. Julo Ivanišević – predstojnico samostana\, Madžarko s. M. Bernadeto Banja in Avstrijko s. M. Berchmano Leidenix) sta delovali v samostanu Hčera Božje ljubezni na Palah blizu Sarajeva. Posvečale so se predvsem vzgoji otrok in mladine. Žal\, je vseh pet sester 15. decembra 1941 umrlo mučeniške smrti v Goraždu ob reki Drini. \n  \n \n\nMučeništvo\n11. decembra 1941 so četniki njihov nevarovani samostan na Palah v Sarajevu oropali in zažgali. Pet slabo obutih in oblečenih sester so odgnali peš po zasneženih gorskih poteh proti 65 km oddaljenemu Goraždu\, kjer so jih zaprli v drugo nadstropje vojaške kasarne\, ki je stala tik ob reki Drini. Ker so jih opiti želeli onečastiti\, je njihova prednica odprla okno in prva skočila skozi okno\, za njo pa so to storile še druge. Pri padcu na kamnito ploščad pod oknom so se vse močno poškodovale\, in še poskušale bežati. Toda besni četniki so jih ujeli in zverinsko pokončali z meči in noži. \n  \n \nBl. s. Marija Krizina Bojanc\nRojena je bila maja 1885 v Šmarjeti na Dolenjskem. Ko je bila stara 36 let je stopila v redovno skupnost Hčera Božje ljubezni v Sarajevu. Odlikovala se je predvsem po nenehni molitvi\, žrtvi in spokorniškem življenju\, in zaradi česar so jo imenovali  »sestra molitve«. Večkrat je dejala\, da si želi umreti mučeniške smrti. Umrla je mučeniške smrti 15. decembra 1941. \n  \n  \n\n \n\nBl. s. Marija Antonija Fabjan\nRojena je bila 23. januarja 1907 v Malem Lipju (župnija Žužemberk). Odraščala je brez staršev. K sebi jo je vzela njena pobožna teta\, ki je zaslužna za to\, da je Antonija pri 22-ih letih vstopila v samostan Hčera Božje ljubezni v Sarajevu. Odlikovala se je po preprostosti\, iskrenosti\, pobožnosti in zbranosti. Umrla je mučeniške smrti 15. decembra 1941. \n  \n\nMolitev za kanonizacijo\nGospod Bog\, Ti si svoje služabnice Antonijo Fabjan in Krizino Bojanc ter ostale drinske mučenke obdaril z milostjo redovniškega poklica in z močjo\, da so zvestobo in ljubezen do tebe potrdile s prelitjem svoje krvi. Podeli tudi nam stanovitnost v veri\, da se tudi za ceno trpljenja ne bomo ločili od tebe. Ponižno te prosimo\, da blažene sestre sprejmeš v občestvo svetih vesoljne Cerkve. Daj\, da bomo še bolj pogumno sledili zgledu njihovega življenja ter izkusili moč njihove priprošnje v naših potrebah in življenjskih bojih. Po Kristusu\, našem Gospodu. Amen \n  \n  \n  \nGradiva:\n\nReportaža z beatifikacije v Sarajevu 2011 (v slov.) – 5:44 min\n\n  \n \n\nO življenju in mučeništvu drinskih mučenk (v hr.) – 5:59 min\n\n  \n\nPDF Drinske mučenke\, str. 133-145 (iz knjige Vi ste luč sveta\, F. M. Dolinar\, Družina)\n\n  \nVeč na spetni strani novomeške škofije >>> \n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/bl-drinske-mucenke/2024-12-15/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2019/12/Drinske-mučenke-film1.jpg
END:VEVENT
END:VCALENDAR