BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//Zavod za pastoralno dejavnost Pridi.com - ECPv6.15.15//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-WR-CALNAME:Zavod za pastoralno dejavnost Pridi.com
X-ORIGINAL-URL:https://portal.pridi.com
X-WR-CALDESC:Dogodki za Zavod za pastoralno dejavnost Pridi.com
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:Europe/Ljubljana
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20240331T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20241027T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20250330T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20251026T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20260329T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20261025T010000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20250707
DTEND;VALUE=DATE:20250708
DTSTAMP:20260606T175031
CREATED:20200706T081715Z
LAST-MODIFIED:20260330T090208Z
UID:10002700-1751846400-1751932799@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Vilibald: Prvi angleški romar v Palestino?
DESCRIPTION:Ob prebivanju življenjepisa svetnikov odkrijemo primere\, ko je iz ene družine izšlo več svetnikov. \nIn danes obhajamo god enega takega svetnika. Gre za sv. Vilibalda\, ki se je rodil okoli leta 700 v Angliji v verni družini\, v kateri so svetništvo dosegli oče sv. Rihard\, brat sv. Vunibald in sestra sv. Valburga\, in sicer zaradi apostolskega dela na evropski celini v 8. stoletju. V sorodu so bil s sv. Bonifacijem (t. i. »apostolom Nemčije«). \n  \nIz življenja …\nStarša sta Vilibalda\, svojega prvorojenca\, že kot triletnega dečka zaobljubila Bogu. Tedaj je namreč hudo zbolel. Petletnega sta ga poslala v samostan Waltham\, v katerem je prejel dobro izobrazbo. \nPri dvajsetih letih je skupaj z bratom in očetom poromal v Rim. Oče je med potjo umrl\, Vilibald pa je po dveh letih in pol poromal v Jezusovo domovino\, kjer je ostal tri leta. Velja za prvega znanega angleškega romarja v Palestino. Njegov potopis je zelo dragocen. \nNato se je vrnil v Italijo\, kjer ga je sprejel papež Gregorij III.\, ki mu je izrazil željo sorodnika sv. Bonifacija\, da bi prišel misijonarit v Nemčijo. \nLeta 740 ga je sv. Bonifacij v Eichstättu posvetil v škofa. Škof je bil skoraj pol stoletja in umrl v visoki starosti\, leta 787. Njegove relikvije so v Eichstättu. \n  \nUpodabljanje\nUmetniki ga upodabljajo kot škofa\, z benediktinskim pravilom\, dvema puščicama. \n  \nGradiva:\n \n\nKdo je bil pravzaprav sv. Vilibald? (v nem) – 4:09 min: https://www.youtube.com/watch?v=dELKX8cL5oU\n\n  \n \n\nVilibald iz Eichstätta (v nem.) – 2:42 min: https://www.youtube.com/watch?v=-x9qIVIiG_E\n\n  \n \n\nPo stopinjah sv. Vilibalda – romanje v južno Anglijo (v nem.) – 4:45 min: https://www.youtube.com/watch?v=pBYHtDAfhEY\n\n  \nFoto: Zajem zaslona \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-vilibald-prvi-angleski-romar-v-palestino/2025-07-07/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/07/07.-07.-Sv.-Vilibald-in-sedanji-škof-Eichstatt1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20250708
DTEND;VALUE=DATE:20250709
DTSTAMP:20260606T175031
CREATED:20200706T094412Z
LAST-MODIFIED:20260330T090310Z
UID:10002941-1751932800-1752019199@portal.pridi.com
SUMMARY:Sv. Akvila in Priscila: Sodelavca apostola Pavla\, prva sveta zakonca?
DESCRIPTION:Sv. Akvila in Priscila sta bila sodelavca sv. Pavla\, apostola narodov. Ta je v svojih pismih pustil trajen spomin nanju. \n. \nIz življenja …\nSv. Akvila in Priscila sta bila zakonca.  Bila sta Juda\, ki sta postala zelo goreča kristjana. Zaradi tega sta bila zelo ljuba sv. Pavlu. Sveto pismo Nove zaveze jih omenja na več mestih\, zlasti Apostolska dela (18\,2-3) in Pavel v Pismu Rimljanom (16\,3-4). \nEkseget Teofilo Garcia de Orbiso meni\, da sta bila kristjana že pred prvim srečanjem s sv. Pavlom v Korintu. Pavel je pri njiju prebil eno leto in pol. Skupaj s sv. Pavlom sta odpotovala v Efez\, kjer sta tudi ostala. Tu sta se poleg svoje obrti in trgovine goreče posvečala tudi apostolatu. Pavel se ju v pismih pogosto spominja s hvaležnostjo. \n  \nGradiva:\n \n\nSv. Priscila in Akvila (v ang.) – 1:54 min: https://www.youtube.com/watch?v=2SVmAHEY3bg\n\n  \n \n\nSv. Akvila in Priscila (v ang.) – 2:00 min: https://www.youtube.com/watch?v=9-6b3JvKibc\n\n  \n \n\nSv. Akvila in Priscila (v ang.) – 1:29 min: https://www.youtube.com/watch?v=YxfzYYQ51gc\n\n  \n \n\nIZ FILMA – Priscila in Akvila razpravljata o begu (v ang.) – 1:27 min: https://www.youtube.com/watch?v=niL27_E7lmY\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-akvila-in-priscila-prva-sveta-zakonca/2025-07-08/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/07/07.-08.-Sv.-Piscila-in-Akvila.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20250709
DTEND;VALUE=DATE:20250710
DTSTAMP:20260606T175031
CREATED:20200707T060139Z
LAST-MODIFIED:20260330T090442Z
UID:10002944-1752019200-1752105599@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveta Veronika Giuliani: Skrivnostna trpinka za spravo
DESCRIPTION:Klarisa – kapucinka sv. Veronka Giuliani je znana po svojem obsežnem Dnevniku\, ki obsega 10 debelih zvezkov skupaj 22.000 rokopisnih strani. V njih opisuje svoje potovanje k Bogu … \n  \n  \n\nIz življenja …\n  \nSv. Veronika Giuliani se je rodila leta 1660 v Italiji kot najmlajša od sedmih otrok premožnih staršev. Starši so ji pri krstu dali ime Uršula. \nKo je pri sedemnajstih letih vstopila k reformiranim klarisam (kapucinkam)\, je dobila ime Veronika. Živela je v samostanu v Citta di Castello pri Perugii. Trideset let je bila voditeljica novink\, zadnjih enajst pa opatinja. \nObdarjena je bila z mističnimi doživetji: razodetji\, vizijami\, zamaknjenji. Leta 1716 so se ji pojavile svete rane. Veliko je trpela\, vendar je trpljenje potrpežljivo prenašala. \nPo spovednikovem naročilu je svoje duhovne in mistične izkušnje zapisovala v dnevnik\, ki obsega deset debelih zvezkov. Papež Pij IX. je\, potem ko je prebral ta dnevnik\, rekel: »To ni svetnica\, to je velika svetnica.« \n  \nUpodobitve\nUmetniki sv. Veroniko najpogosteje upodabljajo kot redovnico (kapucinko)\, s stigmami\, trnovo krono in križem. \n  \nGradiva:\n \n\nSv. Veronika Giuliani (v ang.) – 1:57 min: https://www.youtube.com/watch?v=W0NuQjBNhGs\n\n  \n \n\nSv. Veronika Giuliani – NAPOVEDNIK (v it.) – 12:14 min: https://www.youtube.com/watch?v=cv70EPngAlU\n\n  \n \n\nSv. Veronika Giuliani\, nevesta Križa (v it.) – 1:34 min: https://www.youtube.com/watch?v=Nv8HzKBFVqg\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-veronika-giuliani-izredna-mistikinja-s-stigmami/2025-07-09/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/07/Sv.-Veronika-G-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20250710
DTEND;VALUE=DATE:20250711
DTSTAMP:20260606T175031
CREATED:20210706T125337Z
LAST-MODIFIED:20260330T090548Z
UID:10003036-1752105600-1752191999@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveta Amalija: Kar trije njeni sinovi so svetniki
DESCRIPTION:Kar trije sinovi sv. Amalije so svetniki …  \n  \nIz življenja …\nSv. Amalija\, znana tudi pod imenom Amalberga\, je živela v 7. stoletju. Izhajala naj bi iz frankovskega kraljevega rodu in se je poročila s pobožnim vojvodo Witgerjem. \nV zakonu se jima je rodilo več otrok\, med drugim tudi sinovi Emeberto\, Godulo in Reinaldo\, ki jih Cerkev časti kot svetnike. \nZ možem sta sklenila\, da gresta v samostan\, a Amalija je preživela moža. Živela je zelo spokorno\, opravljala dela usmiljenja in se pripravljala na smrt. \nUmrla je okoli leta 690\, pokopana pa je blizu Bruslja. \n  \nUpodobitve\nUmetniki sv. Amalijo najpogosteje upodabljajo z odprto knjigo in palmovo vejico v roki. Upodabljajo ko tudi z ribami in divjimi gosmi. \n  \nZavetnica\nJe zavetnica proti toči in škodi na polju. \n  \n  \n  \n  \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-amalija-dve-svetnici-z-istim-imenom/2025-07-10/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2021/07/1920px-Amalberga_Bech-Kleinmacher-101-wikipedia.org-.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20250711
DTEND;VALUE=DATE:20250712
DTSTAMP:20260606T175031
CREATED:20200708T115542Z
LAST-MODIFIED:20260330T090723Z
UID:10002947-1752192000-1752278399@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Benedikt iz Nursije: Ustanovitelj benediktincev\, zavetnik Evrope
DESCRIPTION:Sv. Benedikt iz Nursije\, oče zahodnega meništva\, ustanovitelj benediktincev\, je najbolj znan po svojem redovnem pravilu\, ki ga lahko povzamemo v treh besedah: »Moli in delaj!« Njegova sestra dvojčica Sholastika je tudi svetnica. \n  \nIz življenja …\nSv. Benedikt se je rodil okoli leta 480 v Nursiji v Italiji v premožni družini\, zaradi česar sta oba s sestro dvojčico sv. Sholastiko dobila odlično vzgojo. Ko so ga starši poslali na študij v Rim\, je spoznal\, da je tamkajšnje življenje\, tudi v duhovniških krogih\, zelo daleč od tistega\, kar je želel Bog. Zato zapusti šolo in se umakne v votlino blizu mesta Subiaco\, kjer tri leta živi popolnoma ločen od sveta\, v odrekanju in pokori. Glas o njegovi svetosti se hitro razširi\, zato ga mnogi pridejo gledat in poslušat. Razne skupine menihov ga vabijo\, naj bo njihov duhovni oče (opat). \nPo prvih poskusih vzpostavitve reda\, pri katerih so ga nekateri razpuščeni menihi poskušali celo zastrupiti\, je Benedikt v tej dolini Subiaco svoje privržence razdelil v dvanajst malih samostanov\, katere je sam vodil kot opat. Tam je bil tudi samostan njegove sestre Sholastike. \nLeta 529 se je skupaj z nekaterimi najboljšimi menihi preselil na goro Cassinium\, kjer je postavil samostan Monte Cassino in kot duhovni vodja vseh napisal Redovniško pravilo (Regula)\, ki je postalo stoletno vodilo ne le benediktincem\, temveč tudi večini zahodnih\, evropskih redov. V njej se je oprl na starejšo tradicijo\, zlasti egiptovskih in grških menihov ter očetov. Monte Cassino je zasvetil kot novo žarišče krščanske omike. Njegova redovna pravila lahko povzamemo v treh besedah: »Ora et labora!« (Moli in delaj!)\, kjer gre za skladno povezovanje dela in molitve\, in s čimer je vplival na celotno zahodno miselnost. \nSkupnost na Monte Cassinu je vodil vse do svoje smrti (21. marca 547)\, ki jo je sam vnaprej napovedal. \n  \nUpodobitve\nUmetniki ga najpogosteje upodabljajo v črni redovni obleki s kelihom in kačo\, vrano s kruhom\, knjigo pravil\, pelikanom\, z njegovo sestro dvojčico sv. Sholastiko. \n  \n \nZavetnik\nPapež Pavel VI. ga je leta 1964 razglasil za prvega zavetnika Evrope. Je tudi zavetnik zahodnega meništva\, učiteljev\, rudarjev\, šolarjev in umirajočih; pomočnik priti vročici\, vnetju\, zastrupitvi in magiji. \n\nMolimo\nSv. oče Benedikt\, tebe je Bog blagoslovil z milostjo in imenom.  \nTi si stoje in v molitvi\, z dvignjenimi rokami proti nebu\, izročil svojo čisto dušo v roke svojega Stvarnika.  \nObljubil si\, da boš ob zadnjem smrtnem boju močno varovati pred vsako hudičevo zanko vse tiste\,  \nki se bodo vsak dan spominjali tvoje častitljive smrti in tvoje blaženosti v nebesih. \nČastitljivi oče Benedikt\, prosimo te\, varuj nas s svojim svetim blagoslovom\,  \nda se nikdar ne bomo oddaljili od našega Gospoda Jezusa Kristusa\, od tebe in vseh Božjih izvoljencev.  \nPrihiti nam na pomoč\, kadar nas zli duh najbolj napada.  \nBrani in varuj nas ter nam izprosi veliki blagoslov za srce\, dušo in vse naše življenje. Amen. \n*** \nSv. Benedikt\, oče zahodnega meništva in zavetnik Evrope\, tvoji duhovni sinovi so v tej stari celini zasadili krščanski korenine vere in kulture. Naj te korenine nikdar ne usahnejo\, ampak obrodijo bogate sadove za čas in za večnost. Sveti Benedikt\, zavetnik Evrope\, prosi za naš slovenski narod in za vse prebivalce Evrope. \n\nCerkve na Slovenskem\nPri nas je sv. Benediktu posvečenih 9 cerkva (4 župnijske\, 5 podružničnih). \n\nŽUPNIJSKE cerkve\nSv. Benediktu so posvečene župnije: \n\nKančevci (v MS škofiji)\,\nKresnice (v LJ nadškofiji)\,\nStranje (v LJ nadškofiji)\,\nSv. Benedikt V Slovenskih goricah (v MB nadškofiji).\n\n\nPODRUŽNIČNE cerkve\n\n\n\n\nŽUPNIJA (škofija)\nNASELJE s cerkvijo\n\n\n1.\nPodbrezje (LJ nadškofija)\nTabor\n\n\n2.\nPolica (LJ nadškofija)\nBlečji vrh\n\n\n3.\nSevnica (CE škofija)\nŽigrski vrh\n\n\n4.\nSladka gora (CE škofija)\nMestinje\n\n\n5.\nStari trg pri Ložu (LJ nadškofija)\nKozaršče\n\n\n\n\nGradiva:\n \n\nSv. Benedikt\, zavetnik Evrope (v hr.) – 4:59 min: https://www.youtube.com/watch?v=w4Uc4PU1rm4\n\n  \n \n\nKdo je sv. Benedikt (v ang.) – 3:37 min: https://www.youtube.com/watch?v=OyC9D5CEhrQ\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-benedikt-iz-nursije-zavetnik-evrope/2025-07-11/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/07/07.-11.-Sv.-Benedikt.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20250712
DTEND;VALUE=DATE:20250713
DTSTAMP:20260606T175031
CREATED:20200709T091251Z
LAST-MODIFIED:20260330T091032Z
UID:10002950-1752278400-1752364799@portal.pridi.com
SUMMARY:Sv. Mohor in Fortunat: Drugotna zavetnika ljubljanske nadškofije
DESCRIPTION:Sv. Mohor in Fortunat je pri nas posvečenih 28 cerkva. 500 let sta bila glavna zavetnika ljubljanske škofije. Njuno ime nosi tudi najstarejša založba pri nas Mohorjeva družba. \n  \nIz življenja …\nSv. Mohor in Fortunat sta živela v 3. stoletju. Izhajala sta iz Singidunuma\, današnjega Beograda v Srbiji. \nSv. Mohor je bil najverjetneje nižji klerik tukajšnjega škofa. Leta 303 je bežal pred preganjalci v Sirmium (današnja Sremska Mitrovica)\, kjer je pred poganskim sodiščem pogumno pričal za Kristusa\, podobno kot diakon Fortunat. Oba sta umrla mučeniške smrti pod cesarjem Dioklecijanom\, leta 303 ali 304. \nV času preseljevanja narodov (okrog leta 400) pa so njune relikvije prenesli v Oglej\, kjer je legenda sv. Mohorja spremenila v prvega škofa v Ogleju\, sv. Fortunata pa v diakona\, ki mu je bil tu v pomoč pri misijonarjenju. \n  \nZavetnika\n  \nSv. Mohor in Fortunat sta zavetnika Ogleja. Dolga stoletja (500 let) sta bila tudi glavna zavetnika ljubljanske škofije\, od leta 1961 pa sta njena drugotna zavetnika. Njuno ime nosi tudi najstarejša založba Mohorjeva družba. \n  \nUpodobitve\nUmetniki sv. Mohorja upodabljajo kot škofa\, sv. Fortunata pa kot diakona v diakonskem oblačilu. V rokah imata palmovo vejico\, v znamenje mučeništva. \n  \nCerkve v Sloveniji\nPri nas so sv. Mohorju posvečene tri cerkve\, obema (sv. Mohorju in Fortunatu) pa kar 28 cerkva\, kot je razvidno iz spodnjih tabel. \nSv. Mohorju in Fortunatu so posvečene naslednje ŽUPNIJSKE CERKVE:\n\nGornji Grad (v CE škofiji)\,\nJarše (v LJ nadškofiji)\,\nPečine (v KP škofiji)\,\nPodraga (v KP škofiji)\,\nRavnica (v KP škofiji)\,\nRenče (v KP škofiji)\,\nŽužemberk (v NM škofiji).\n\n\nPODRUŽNIČNE CERKVE posvečene sv. Mohorju in Fortunatu:\n\n\n\n\nŽUPNIJA (škofija)\nNASELJE s cerkvijo\n\n\n1.\nCerklje ob Krki (NM škofija)\nKrška vas\n\n\n2.\nČadram – Oplotnica (MB nadškofija)\nLačna gora\n\n\n3.\nDolič (MB nadškofija)\nKozjak\n\n\n4.\nHorjul (LJ nadškofija)\nKorena (++)\n\n\n5.\nIg (LJ nadškofija)\nMatena\n\n\n6.\nIzlake (LJ nadškofija)\nPodlipovica (++)\n\n\n7.\nKostanjevica na Krki (NM škofija)\nČrneča vas\n\n\n8.\nKotlje (MB nadškofija)\nPodgora\n\n\n9.\nMoravče (LJ nadškofija)\nSveti Mohor\n\n\n10.\nRogaška Slatina (CE škofija)\nMale Rodne\n\n\n11.\nSelca (LJ nadškofija)\nZabrekve\n\n\n12.\nSora (LJ nadškofija)\nOsovnik\n\n\n13.\nŠentgotard (LJ nadškofija)\nV Zideh\n\n\n14.\nŠkocjan pri Novem mestu (NM škofija)\nGoriška vas\n\n\n15.\nŠmarje – Sap (LJ nadškofija)\nSela\n\n\n16.\nŠmartno pri Litiji (LJ nadškofija)\nLiberga (++)\n\n\n17.\nŠoštanj (CE škofija)\nŠoštanj\n\n\n18.\nVransko (CE škofija)\nStopnik\n\n\n19.\nZavrč (MB nadškofija)\nTurški vrh\n\n\n20.\nŽetale (CE škofija)\nKupčinji vrh\n\n\n\nKAPELE:\n\n\n\n1.\nPiran (KP škofija)\nPiran (++)\n\n\n\nPODRUŽNIČNE CERKVE posvečene sv. Mohorju:\n\n\n\n\nŽUPNIJA (škofija)\nNASELJE s cerkvijo\n\n\n1.\nBrestanica  (CE škofija)\nBrestanica\n\n\n2.\nLaško (CE škofija)\nJavornik\n\n\n3.\nSv. Križ – Gabrovka (NM škofija)\nMoravče\n\n\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-mohor-in-fortunat-zavetnika-ljubljanske-nadskofije/2025-07-12/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/07/07.-12.-Sv.-Mohor-in-Fortunat-v-lj-stolnici1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20250713
DTEND;VALUE=DATE:20250714
DTSTAMP:20260606T175031
CREATED:20200710T065937Z
LAST-MODIFIED:20260330T091130Z
UID:10002953-1752364800-1752451199@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Henrik II.: Sorodnik sv. Eme Krške
DESCRIPTION:Kralju sv. Henriku II. sta v Sloveniji posvečeni dve cerkvi. Tudi njegova žena je svetnica.\n \n  \nIz življenja …\nRimsko-nemški cesar Henrik II. je bil rojen blizu Regensburga v Nemčiji\, in je sorodnik sv. Eme Krške. \nLeta 1002 je postal nemški kralj\, dvanajst let kasneje rimski cesar. Vladal je med leti 1002 in 1024. Z uspešnimi vojnimi pohodi je zavaroval državne meje. Za svetnika pa ga Cerkev ni razglasila zaradi njegovih državniških sposobnosti\, ampak predvsem zaradi njegove osebne pobožnosti. \nSporazumno s svojo ženo sv. Kunigundo\, s katero je imel ljubeči zakon\, vendar brez otrok\, je cesar izročil svoje imetje Cerkvi in utrdil njeno strukturo. V času vladanja je v svojem cesarstvu imenoval 60 škofov\, med njimi tudi svojega brata Bruna v Augsburgu. Na območju od severne Nemčije do južne Italije je ustanavljal škofije\, samostane in cerkve. Po kronanju v Rimu je skupaj z ženo in s papežem Benediktom VIII. sklical sinodo v Rimu. \nUmrl je 13. julija 1024 blizu Göttingena. Njegove posmrtne ostanke so prepeljali v Bamberg\, kjer za časa svojega življenja ustanovil škofijo. \nKot svetnika so ga častili tudi v cerkvah na Slovenskem. \n  \nUpodobitve\nUmetniki ga upodabljajo s cesarsko krono\, žezlom\, modelom cerkve in s svojo soprogo. \n  \nCerkve v Sloveniji\nSv. Henriku II. sta pri nas posvečeni dve podružnični cerkvi\, in sicer v kraju Vonarje v župniji Sv. Ema (celjska škofija) ter na Pohorju v kraju Areh v župniji Sv. Martin na Pohorju (mariborska nadškofija). \n  \nGradiva:\n \n\nSv. Henrik II. (v ang.) – 2:00 min: https://www.youtube.com/watch?v=-KN_Kuh730I\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/kralj-sv-henrik-ii-sorodnik-sv-eme-krske/2025-07-13/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/07/07.-13.-Sv.-Henrik-II..jpg
END:VEVENT
END:VCALENDAR