BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//Zavod za pastoralno dejavnost Pridi.com - ECPv6.15.15//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-ORIGINAL-URL:https://portal.pridi.com
X-WR-CALDESC:Dogodki za Zavod za pastoralno dejavnost Pridi.com
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:Europe/Ljubljana
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20240331T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20241027T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20250330T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20251026T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20260329T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20261025T010000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20250929
DTEND;VALUE=DATE:20250930
DTSTAMP:20260606T121311
CREATED:20200929T062236Z
LAST-MODIFIED:20251215T102124Z
UID:10003464-1759104000-1759190399@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Mihael\, Gabrijel in Rafael: Nadangeli
DESCRIPTION:Na današnji dan Cerkev se s skupnim praznikom spominjamo vseh treh nadangelov oz. božjih poslancev s posebnimi nalogami\, ki jih omenja Sveto pismo: sv. Mihaela\, Gabrijela in Rafaela.  \nNa ta dan so namreč posvetili rimsko cerkev sv. Mihaela\, katerega praznik je znan že v 5. stoletju. \n  \nMolimo\nO\, vi\, sveti nadangeli\, pridite s svojimi trumami in svojo močjo!  \nPokažite nam\, ljudem\, svojo moč in pomoč\,  \nda se nam srce razvname v Božjo čast in  \nv čast Marijino\, vaše in naše Kraljice. Amen. \n  \nSv. Mihael\nSv. Mihael pomeni »Kdo je kakor Bog?« Nadangel Mihael je v Svetem pismu omenjen petkrat\, najpogosteje v Danielovi knjigi. Še posebno je pomembno besedilo v knjigi Razodetja (Raz 12\,7-9)\, zaradi katerega Mihael velja za vrhovnega angela in kneza nebeške vojske. V Stari zavezi je češčen kot varuh izvoljenega ljudstva\, v Novi zavezi pa kot zavetnik umirajočih\, ki tehta ob smrti duše. \n  \nMolimo\nSveti nadangel Mihael\, brani nas v boju\, \nbodi nam v pomoč zoper zlobnost in \nzalezovanje hudega duha. \nUkroti naj ga Bog\, ponižno zato prosimo. \nIn ti\, vodnik nebeške vojske\, \nsatana in druge hudobne duhove\, \nki hodijo po svetu v pogubo duš\, \nz božjo pomočjo v pekel pahni. \nAmen. \n  \nNastanek te molitve \nPapež Leon XIII. (1903) je imel nekoč po sv. maši videnje\, da satan in njegovi ne bodo dosegli svojega cilja\, in to zaradi molitev\, dobrih del in žrtev. Videl je tudi\, da bo v tem boju za življenje in smrt predvsem igral veliko vlogo nadangel Mihael\, ko bo delil najsilnejšo moč. Ta prikazen je napotila papeža\, da je napisal to molitev k njemu\, ki je bila še v 60-ih letih prejšnjega stoletja predpisana po vsaki sv. maši. Mnogi so jo uporabljali kot eksorcistično molitev za izganjanje hudega duha. Bog nam po njej daje mnogo milosti in veliko zaščito nadangela Mihaela. \n  \nSv. Gabrijel\nGabrijel pomeni »Božja moč«. Tudi on je omenjen v Danielovi knjigi (8\,16-26)\, a njegova najpomembnejša naloga je bila oznanjenje učlovečenja Božjega Sina (Lk 1\,26-38). Potem ko je Zahariji oznanil rojstvo Janeza Krstnika\, je šest mesecev kasneje Mariji oznanil rojstvo Božjega Sina in ji razložil\, kako se bo to zgodilo. \nPapež Pij XII. ga je razglasil za zavetnika telekomunikacij: telegrafa\, telefona\, radia in televizije. \n  \nSv. Rafael – Angel zdravljenja\n \n(Bogoslužni spomin nadangela Rafaela se je sprva obhajalo ločeno\, 24. oktobra\, pozneje pa je bil združen z godom že omenjenih dveh nadangelov in ga obhajamo tudi na današnji dan). \nRafael pomeni »Bog je ozdravil« ali »Božje zdravilo« in je omenjen v Tobitovi knjigi. Ozdravi Tobita in Saro. \nJe zavetnik potnikov. \n  \n  \n  \n\n\n\nCerkve v Sloveniji\nNadangelu Mihaelu je v Sloveniji posvečenih 66 cerkva (27 župnijskih\, 39 podružničnih) in šest kapel\, kot je razvidno iz spodnje tabele. \n  \nŽUPNIJSKE CERKVE posvečene nadangelu Mihaelu:\n\n\n\nŠt.\nŽUPNIJA (Škofija)\n\n\n1.\nBiljana (KP škofija)\n\n\n2.\nBloke (LJ nadškofija)\n\n\n3.\nČatež – Zaplaz (NM škofija)\n\n\n4.\nČrešnjevec (MB nadškofija)\n\n\n5.\nDovje (LJ nadškofija)\n\n\n6.\nGorenje Polje (KP škofija)\n\n\n7.\nGrosuplje (LJ nadškofija)\n\n\n8.\nKamnje (KP škofija)\n\n\n9.\nKobjeglava (KP škofija)\n\n\n10.\nKrkavče (KP škofija)\n\n\n11.\nLjubljana – Barje (LJ nadškofija)\n\n\n12.\nLokev (KP škofija)\n\n\n13.\nMengeš (LJ nadškofija)\n\n\n14.\nNovo mesto – Šmihel (NM škofija)\n\n\n15.\nPilštajn (CE škofija)\n\n\n16.\nPišece (CE škofija)\n\n\n17.\nRadlje ob Dravi (MB nadškofija)\n\n\n18.\nRovte (LJ nadškofija)\n\n\n19.\nSkopo (KP škofija)\n\n\n20.\nŠmihel  (KP škofija)\n\n\n21.\nŠmihel nad Mozirjem (CE škofija)\n\n\n22.\nŠmihel pri Žužemberku (NM škofija)\n\n\n23.\nŠoštanj (CE škofija)\n\n\n24.\nTinjan (KP škofija)\n\n\n25.\nVeržej (MS škofija)\n\n\n26.\nVransko (CE škofija)\n\n\n27.\nŽetale (CE škofija)\n\n\n\n\nPODRUŽNIČNE CERKVE posvečene nadangelu Mihaelu:\n\n\n\nŠt.\nŽUPNIJA (Škofija)\nNASELJE s cerkvijo\n\n\n1.\nBanja Loka (NM škofija)\nBorovec – razvaline?\n\n\n2.\nBatuje (KP škofija)\nSelo (++)\n\n\n3.\nBoštanj (NM škofija)\nKompolje (++)\n\n\n4.\nBučka (NM škofija)\nDolenje Radulje\n\n\n5.\nČatež ob Savi (NM škofija)\nCerina\n\n\n6.\nČrmošnjice (NM škofija)\nNova Gora – razvaline\n\n\n7.\nČrnomelj (NM škofija)\nDesinec (++)\n\n\n8.\nDobovec (LJ nadškofija)\nZavršje\n\n\n9.\nDole pri Litiji (LJ nadškofija)\nVelika Goba (++)\n\n\n10.\nDuplje (LJ nadškofija)\nZgornje Duplje\n\n\n11.\nFram (MB nadškofija)\nFram (++)\n\n\n12.\nGoče (KP škofija)\nErzelj\n\n\n13.\nHinje (NM škofija)\nPolom\n\n\n14.\nHoče (MB nadškofija)\nRazvanje (++)\n\n\n15.\nHorjul (LJ nadškofija)\nSamotorica (++)\n\n\n16.\nHrenovice (KP škofija)\nŠmihel\n\n\n17.\nHrušica (KP škofija)\nMale Loče\n\n\n18.\nIg (LJ nadškofija)\nIška vas\n\n\n19.\nIlirska Bistrica  (KP škofija)\nDolnji Zemon\n\n\n20.\nKranj – Drulovka/Breg (LJ nadškofija)\nDrulovka\n\n\n21.\nLaško (CE škofija)\nŠmihel\n\n\n22.\nLog pod Mangartom (KP škofija)\nStrmec\n\n\n23.\nOsilnica (NM škofija)\nPapeži (++)\n\n\n24.\nPeče (LJ nadškofija)\nPeške Kandrše\n\n\n25.\nPlanina pri Rakeku (LJ nadškofija)\nJakovica\n\n\n26.\nPoljane – Dolenjske Toplice (NM škofija)\nNova gora\n\n\n27.\nRadmirje (CE škofija)\nRadmirje\n\n\n28.\nSemič (NM škofija)\nVavpča vas\n\n\n29.\nSladka gora (CE škofija)\nPod Nunsko goro\n\n\n30.\nSmlednik (LJ nadškofija)\nMoše\n\n\n31.\nSora (LJ nadškofija)\nDol\n\n\n32.\nŠempas (KP škofija)\nŠmihel\n\n\n33.\nŠenčur (LJ nadškofija)\nOlševek (++)\n\n\n34.\nTemnica (KP škofija)\nLipa\n\n\n35.\nTolmin (KP škofija)\nLjubinj\n\n\n36.\nTrebnje (NM škofija)\nDečja vas\n\n\n37.\nVeliki Gaber (LJ nadškofija)\nMali Gaber\n\n\n38.\nVidem – Krško (CE škofija)\nStara vas\n\n\n39.\nVinica (NM škofija)\nDamelj (++)\n\n\n\nKAPELE:\n\n\n\n\n1.\nAnkaran (KP škofija)\nLovran – Čampore (++)\n\n\n2.\nIzola (KP škofija)\nIzola (++)\n\n\n3.\nJarenina (MB nadškofija)\nJarenina (++)\n\n\n4.\nKubed (KP škofija)\nKubed (++)\n\n\n5.\nLibeliče (MB nadškofija)\nLibeliče\n\n\n6.\nSostro (LJ nadškofija)\nSostro (++)\n\n\n\n  \n  \nGradiva:\n \n\nPraznik nadangelov (v ang.) – 1:55 min: https://www.youtube.com/watch?v=nimeh0094yg\n\n  \n \n\nNadangeli sv. Mihael\, Gabrijel in Rafael (v hr.) – 5:04 min: https://www.youtube.com/watch?v=iGTtWKUp4gI\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-mihael-gabriel-in-rafael-nadangeli/2025-09-29/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/09/09.-29.-Nadangeli1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20250930
DTEND;VALUE=DATE:20251001
DTSTAMP:20260606T121311
CREATED:20200929T171508Z
LAST-MODIFIED:20240923T105950Z
UID:10003469-1759190400-1759276799@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Hieronim: Prevajalec Biblije\, zavetnik Škofije Koper
DESCRIPTION:Sv. Hieronim je eden od štirih velikih zahodnih cerkvenih učiteljev. Rodil se je okoli leta 345 v mestu Stridonu v rimski Dalmaciji\, ki je po vsej verjetnosti ležalo na Krasu. \n  \nIz življenja …\nHieronim se je rodil v krščanski družini. Imel je še mlajšega brata\, ki je kasneje postal puščavnik in sestro\, ki je postala spokornica. Študirat je prišel v Rim\, kjer ga je po solidni pripravi krstil papež Liberij. \nTo je zanj pomenilo začetek novega življenja. Poln nemirnega duha se je odpravil na številna potovanja po Evropi ter prispel v sirsko Antiohijo\, kjer je živelo mnogo učenih puščavnikov in menihov. Živel je asketsko ter se učil hebrejščine in grščine ter se poglabljal v študij Svetega pisma. Leta 379 se je dal posvetiti za duhovnika in se je vrnil v Rim\, kjer je užival glas učenega človeka. \nPostal je svetovalec in tajnik papeža Damaza I. (zato je pogosto upodobljen kot kardinal)\, od katerega je dobil zaupano nalogo\, da prevede celotno Sveto pismo v latinski jezik. Po Damazovi smrti se je vrnil v Betlehem\, kjer je vodil moški samostan in se še naprej posvečal Svetemu pismu in širjenju asketskega načina življenja vse do svoje smrti. Hieronimov prevod se imenuje »Vulgata« in je bil v uporabi do drugega vatikanskega koncila – torej več kot 1500 let! Za Cerkev in njeno življenje je zapustil nekaj pomembnih spisov. \nUmrl je 30. septembra 419 ali 420 v Betlehemu v Palestini. \n\nČeščenje\nV 13. stoletju so Hieronimove posmrtne ostanke zaradi turške nevarnosti prepeljali iz Betlehema v Rim\, kjer jih častijo v baziliki Marije Snežne. Kot odločilna avtoriteta za razlago svetih spisov in meniškega življenja je bil leta 1295 povišan v cerkvenega očeta skupaj s sv. Ambrožem\, sv. Avguštinom in sv. Gregorjem Velikim. \nMed 23. in 26. oktobrom 2019 je v Ljubljani v okviru Hieronimovega leta (ob 1600-letnici smrti) potekal simpozij Hieronymus noster (Naš Hieronim) na pobudo prof. dr. Rafka Valenčiča. \nKongregacija za bogoslužje in disciplino zakramentov je 25. julija 2020 sv. Hieronima razglasila za zavetnika Škofije Koper. \n\nUpodobitve\nUmetniki ga najpogosteje upodabljajo kot starega puščavnika ali spokornika s kardinalskim klobukom na tleh\, ob pisalni mizi\, z levom. \n\nZavetnik\nJe glavni zavetnik koprske škofije\, Dalmacije in mesta Lyon; je zavetnik asketov in učenjakov\, študentov\, arheologov\, romarjev\, knjižničarjev\, prevajalcev; je priprošnjik proti očesnim boleznim. \n\nMolitev sv. Hieronima\nSveti Oče nebeški\, ti si dal življenje vsemu\, kar obstaja. Ti si postavil svetove na svoje mesto\, jim dal trdnost in določil pot.  \nPoglej nas\, tvoje uboge slabotne otroke\, ki nas bičajo sile narave\, ki jih je vzel v roke tvoj sovražnik.  \nO sveti nebeški Oče\, ne dopusti\, da pride na nas uničenje. Ne dopusti\, da se pretrga nebo in zemlja odpre svoje žrelo\, od koder bo bruhala ogenj.  \nPoloži svoje usmiljeno srce v njeno nedrje\, da bo pomirjena in bo ravnala po tvoji volji.  \nSveti Oče\, naš preljubi Stvarnik in vsemogočni Bog! Le tebi se izročamo in upamo\, da bo tako\, kot ti želiš in hočeš\, zato te prosimo\, varuj in vodi nas. \nGospod\, poveličaj našo molitev in trud\, da bosta vredna pred Teboj! Spravi in izravnaj\, kar je krivo v meni\, da bom odprt za svetost in milost\, ki jo želiš izliti vame.  \nGlej\, v meni gori ljubezen do tvoje žrtve na križu. Hvali in ljubi te moja duša\, ponižno slavi te moje srce.  \nOdgrni tančico\, ki me loči od Tebe\, da bom vekomaj eno s Teboj. Amen.  \n\nCerkve v Sloveniji\nPri nas je sv. Hieronimu posvečena ena župnijska cerkev (Kozana)\, pet podružničnih cerkva in ena kapela. Kot je razvidno iz tabele\, so vse bolj na teritoriju koprske škofije oz. v njeni bližini. \n\n\n\nŠt.\nŽUPNIJA (škofija)\nNASELJE s cerkvijo\n\n\n1.\nKozana (KP škofija) – ŽUPNIJSKA CERKEV\nKozana\n\n\n2.\nKoper – stolna župnija Marijinega v. (KP škofija)\nBošamarin\n\n\n3.\nPodnanos (KP škofija)\nNanos – Pobočje\n\n\n4.\nPrem (KP škofija)\nČelje\n\n\n5.\nRovte (LJ nadškofija)\nPetkovec\n\n\n6.\nUnec (LJ nadškofija)\nIvanje selo (++)\n\n\n7.\nKnežak (KP škofija) – KAPELA\nKoritnice\n\n\n\n\nGradiva:\n \n\nCerkev sv. Hieronima v Čeljah pri Premu – 2:49 min: https://www.youtube.com/watch?v=qwltituMsZk\n\n  \n \n\nSv. Hieronim\, cerkveni učitelj (v hr.) – 4:53 min: https://www.youtube.com/watch?v=nlE-lf0Te-U\n\n  \n \n\nSv. Hieronim (v ang.) – 3:22 min: https://www.youtube.com/watch?v=wmqf8XNB9us\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-hieronim-prevajalec-biblije-zavetnik-skofije-koper/2025-09-30/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/09/09.-30.-Sv.-Hieronim1a.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20251001
DTEND;VALUE=DATE:20251002
DTSTAMP:20260606T121311
CREATED:20200930T175847Z
LAST-MODIFIED:20251001T054412Z
UID:10003474-1759276800-1759363199@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveta Terezija Deteta Jezusa: "Mala cvetka" s svetniškimi starši
DESCRIPTION:Sv. Terezija Deteta Jezusa (god 1. oktober) je živela kratko\, skrito in zelo preprosto življenje\, po smrti in objavi njenih spisov pa je postala ena najbolj priljubljenih svetnic. Na smrtni postelji je obljubila\, da bo po smrti trosila vrtnice iz nebes. \nLeta 2015 sta bila za svetnika razglašena tudi njena pobožna starša (god 12. julija). \n  \nIz življenja …\nSv. Terezija Deteta Jezusa se je rodila kot Marija Terezija Frančiška 2. januarja 1873 kot deveti otrok dokaj premožnih zakoncev Ludvika (urar in draguljar) in Zelije Martin (izdelovalka čipk) v francoskem mestu Alençn. \nPo materini smrti se je oče vdovec preselil s svojimi petimi preživelimi hčerami v Lisieux. Kot deklica je v svojem duhovnem življenju čudežno napredovala. Po zgledu svojih starejših sester je želela takoj vstopiti v karmel\, a je morala čakati do šestnajstega leta. Šele tedaj je lahko vstopila v karmeličanski red v Lisieuxu z redovnim imenom svoje vzornice\, sv. Terezije Avilske. \n \n \nSv. Terezija Deteta Jezusa je živela kratko\, a zelo intenzivno in globoko duhovno življenje. Kmalu je ugotovila svoj poklic: na skrivaj moliti in svoje trpljenje žrtvovati za duhovnike\, pozabiti nase in delati majhna dela ljubezni\, ker ni verjela\, da bi lahko opravljala velika dela. \nPrebrala je dela sv. Janeza od Križa\, kar je bilo za mlado karmeličanko dokaj nenavadno\, občudovala je mučeništvo karmeličank iz Compiègne\, ki so bile žrtve francoske revolucije in leta 1894 zase končno našla »malo pot«\, s katero je pokazala\, da je svetost mogoče doseči tudi z opravljanjem vsakodnevnim malih del z veliko ljubezni in ostati majhna pred Bogom. \nPo naročilu predstojnice je začela pisati svoje spomine iz otroških let in razmišljanja. Ti spomini so izšli v knjigi z naslovom Povest duše\, ki je bila prevedena v številne jezike. \nUmrla je 30. septembra 1897 v Lisieuxu v sluhu svetosti\, stara komaj 24 let. Na smrtni postelji je obljubila\, da bo po smrti trosila vrtnice iz nebes – s tem je imela v mislih milosti\, ki jih je hotela iz ljubezni do vseh ljudi izprositi od Boga. \n  \nČeščenje\nNjeno češčenje se je hitro razširilo. Za svetnico je bila razglašena leta 1925\, dve leti kasneje pa imenovana skupaj s sv. Frančiškom Ksaverijem za zavetnico misijonov. Zaradi njenih dragocenih spisov jo je papež sv. Janez Pavel II. leta 1997 razglasil še za cerkveno učiteljico. Nad njenim grobom je zrasla mogočna bazilika\, v katero letno prihaja ogromno število vernikov in je takoj za Lurdom najbolj priljubljen romarski kraj v Franciji. \n  \nUpodabljanje\nUmetniki jo upodabljajo kot ljubko kodrasto deklico ali kot mlado karmeličansko milega obraza in pogleda\, s cvetjem v naročju in križem. \n  \nZavetnica\nJe zavetnica Francije\, karmeličank in misijonov. \n  \nCerkve v Sloveniji\n\nPri nas je Tereziji Deteta Jezusa posvečena župnijska cerkev Kodeljevo v Ljubljani. \n\n\nGradiva:\n\nMISLI Terezije Deteta Jezusa: “Po smrti bom trosila cvetje iz nebes”\n\n  \n\nKARMELIČANKE\, izdane knjige v slov.: http://karmelicanke.rkc.si/karmelski-svetniki/sv-terezija-deteta-jezusa-presvetega-oblicja/\n\n  \n \n\nSv. Terezija Deteta Jezusa (v hr.) – 4:27 min: https://www.youtube.com/watch?v=mcSOzM4FHhQ\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-terezija-deteta-jezusa-mala-cvetka-s-svetniskimi-starsi/2025-10-01/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/09/10.-1.-Mala-cvetka1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20251002
DTEND;VALUE=DATE:20251003
DTSTAMP:20260606T121311
CREATED:20201001T125321Z
LAST-MODIFIED:20241001T073650Z
UID:10003480-1759363200-1759449599@portal.pridi.com
SUMMARY:Praznik sv. angelov varuhov
DESCRIPTION:Cerkev danes obhaja spomin svetih angelov varuhov. Prav je\, da se kdaj vprašamo: \n\nKakšen je moj odnos z angelom varuhom\, ki ga je Gospod poslal\, da bi me varoval in spremljal na poti? \nGa poslušam? \nMu zjutraj zaželim dobro jutro? Mu rečem: ‘Varuj me med spanjem’? \nSe z njim pogovarjam? Ga vprašam za nasvet?\n\n\nO prazniku …\nSveti angeli varuhi so duhovna bitja\, o katerih Sveto pismo pogosto govori. Kristjani so že v 3. in 4. stoletju začeli angelom varuhom izkazovati posebno češčenje in se jim tudi priporočati v molitvi. \nSv. Bazilij Veliki je v 4. stoletju učil\, da ima »vsak vernik ob strani angela kot varuha in vodnika\, ki ga vse življenje ščiti\, varuje in vodi.« \nSv. Bernard iz Clairvauxa je v 12. stoletju učil\, da so angeli varuhi dokaz\, »da nam Nebesa ne odrekajo ničesar\, kar bi nam bilo lahko v pomoč« in da nam zato postavljajo »ob stran nebeške duhove\, da bi nas varovali\, poučevali in vodili«. \nPoseben praznik angelov varuhov je nastal v 15. stoletju v Španiji\, papež pa ga je leta 1670 razširil na vso Cerkev in nastavil na 2. oktober. \n\nKatekizem Katoliške cerkve o angelih varuhih uči to\, kar piše in poudarja Sveto pismo: \n»Od otroštva do smrti spremlja človeško življenje njihovo varstvo in njihova priprošnja. ‘Vsak vernik ima ob svojih straneh angela kot zaščitnika in pastirja\, da ga vodi k življenju’ (sv. Bazilij).« (KKC 336) \nSplošno o angelih pa pravi: \n»Angeli so ustvarjeni duhovi\, ki nenehno slavijo Boga in ki služijo njegovim odrešenjskim načrtom glede drugih ustvarjenih bitij: ‘Pri vseh naših dobrih delih sodelujejo angeli’ (sv. Tomaž Akvinski). \nAngeli obdajajo Kristusa\, svojega Gospoda. Služijo mu še posebej pri izpolnjevanju njegovega odrešenjskega poslanstva glede ljudi. \nCerkev časti angele\, ki ji pomagajo na njenem zemeljskem romanju in varujejo vse ljudi.« (KKC 350-352). \nPapež Frančišek pravi: \n»Naš angel varuh ni samo z nami\, ampak tudi gleda Boga Očeta. Je v odnosu z njim. Je vsakodnevni most. Od trenutka\, ko se prebudimo\, do trenutka\, ko gremo v posteljo\, nas spremlja. Je vez med nami in Bogom Očetom. Angel predstavlja vsakdanja vrata\, odprta v transcendenco\, v srečanje z Očetom. Angel mi pomaga hoditi\, kajti gleda Očeta in pozna pot. Ne pozabimo teh spremljevalcev na poti.« \n\nMolimo\nSveti angel\, varuh moj \nbodi verno ti z menoj. \nStoj mi noč in dan ob strani\, \nvsega hudega me brani. \nPrav prisrčno prosim te\, \nvaruj me in vodi me. \nAmen. \nGradiva:\n\nSveti angel – razložen OTROKOM: https://www.salve.si/wp-content/uploads/2019/07/Sveti-angel-razlo%C5%BEen-otrokom-vsebina-kazalo.pdf\n\n  \n \n\nSveti angeli varuhi (v hr.) – 2:24 min: https://www.youtube.com/watch?v=5qsI4Mq0Vcw\n\n  \n \n\nRes obstoji angel varuh? (v nem.) – 1:05: https://www.youtube.com/watch?v=POtUAzxLBqU\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/praznik-sv-angelov-varuhov/2025-10-02/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/10/10.-2.-Angel-varuh1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20251003
DTEND;VALUE=DATE:20251004
DTSTAMP:20260606T121311
CREATED:20201002T142507Z
LAST-MODIFIED:20241014T070803Z
UID:10003574-1759449600-1759535999@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Evald: Dva Evalda črnolasi in plavolasi
DESCRIPTION:Obstajata dva sv. Evalda\, ki sta se rodila v istem kraju\, oba bila redovna brata ter mučeništvo pretrpela na isti dan. Enega so zaradi njegove barve las poimenovali »Črni«\, drugega pa »Beli« Evald. \n  \nIz življenja …\nČrnolasi in plavolasi sv. Evald sta bila rodna brata\, bratranca ali zgolj brata po veri.  \nŠolala sta se na Irskem. Zlasti črnolasi Evald je bil odličen poznavalec Svetega pisma\, oba pa sta bila zelo pobožna in pogumna. \nProti koncu 7. stoletja so ju poslali kot oznanjevalca na pogansko Saško\, da bi tam misijonarila. Evangelij sta oznanjala tako goreče\, da ju tudi grožnje razjarjenih poganov niso mogle odvrniti od njunega dela. \nKo sta nekoč spet pridigala\, so ju napadli. Plavolasega Evalda so ubili z mečem\, črnolasega pa so ubili po strašnem mučenju. Njuni trupli so vrgli v reko. To se je zgodilo 3. oktobra leta 693 v Dortmundu. \nLegenda pravi\, da je voda trupli nesla proti toku in da ju je obdajal svetel sij\, da so ju lahko našli in pokopali. \nPozneje je frankovski kralj Pipin dal njuni trupli prepeljati v Köln\, kjer so ju v srednjem veku zelo častili. \n  \nGradiva:\n\nDva Evalda (v ang.) – 2:51 min: https://gloria.tv/post/LKzR94hFCbVp4rvz6mFZLxpRD\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-evald-beli-in-crni/2025-10-03/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/10/Sv.-Evald-2.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20251004
DTEND;VALUE=DATE:20251005
DTSTAMP:20260606T121311
CREATED:20201003T154403Z
LAST-MODIFIED:20240923T104122Z
UID:10003144-1759536000-1759622399@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Frančišek Asiški: Prvi svetnik s Kristusovimi ranami?
DESCRIPTION:4. oktobra obhajamo god sv. Frančiška Asiškega\, ki je ustanovitelj reda manjših bratov\, klaris in tretjega reda.  \nZnan je po svojem uboštvenem življenju in spoštljivem sobivanju s Stvarstvom.  \nJe tudi prvi (pri)znani primer svetnika s Kristusovimi ranami. \n\nIz življenja …\nSv. Frančišek se je rodil leta 1181/82 v Assisiju kot Janez Bernardone\, a so ga vsi klicali Frančišek (Francesco). Njegova mati Pika je bila Francozinja\, oče Peter pa premožen trgovec s suknom. Frančišek je do svojega štiriindvajsetega leta živel precej lahkomiselno življenje. Očetu je pomagal pri prodaji blaga\, njegova glavna »dejavnost« pa so bile zabave in druženje s prijatelji. Povsod je moral biti glavni\, »kralj zabave«. Mladi Frančišek si je zelo želel postati vitez\, a je bil kmalu ujet v vojni s Peruggio in imel v ječi eno leto časa za razmislek o svojem življenju. Po prihodu iz ječe je zabave zamenjal s samoto v naravi in z druženjem s siromašnimi ljudmi\, zlasti z gobavci. \nPotem pa pride do popolnega preobrata v njegovem življenju. V svoji duši je slišal Božji klic in se mu odzval. Med molitvijo v napol razpadli cerkvici sv. Damijana sliši Jezusov glas s križa: »Frančišek\, pojdi in popravi mojo razpadajočo hišo!« Njegovi prvi »nalogi« sta bili ureditev zapuščenih cerkva sv. Damijana in sv. Marije Angelske\, imenovane Porciunkula. Ko njegov oče odkrije\, da na skrivaj prodaja njegovo blago\, da bi imel denar za obnovo cerkva\, sledi Frančiškov drugi korak. \nOdpove se bogatemu življenju\, odreče se celo svojim staršem in dediščini\, zavedajoč se\, da lahko Jezusu sledi le tisti\, ki se je pripravljen odpovedati vsemu. Zavestno postane »najmanjši med najmanjšimi«. Dobesedno vzame Jezusove besede ob odpošiljanju učencev: »Ne nosite s seboj ne denarnice ne torbe ne sandal« (Lk 10\,4). Hoditi je začel bos\, oblečen v grobo sivorjavo haljo opasano z vrvjo ter s svojim radikalnim uboštvom pričevati o veliki Božji ljubezni. Hotel je živeti v uboštvu\, kot je živel Kristus in apostoli. \nKmalu so se njegovemu idealu pridružili tovariši in Frančišek je kmalu spoznal\, da njegova skupnost potrebuje pravilo. Okoli leta 1210 je v Rimu dobil papeško dovoljenje za red manjših bratov. Vedno več mladih moških se je pridružilo redu. V Assisiju so si postavili koče okoli porcijunkulske cerkvice. \nDve leti kasneje je skupaj s sv. Klaro Asiško iz plemiške družine ustanovil drugi\, ženski red: klarise pri cerkvici sv. Damijana. \nOkoli leta 1221 je bil dodan še tretji red za laike. Redovne hiše so nastale po vsej Evropi. \nFrančišek\, ki je v času križarskih vojn zaman poskušal spreobrniti egiptovskega sultana\, si je prislužil njegovo spoštovanje. \nLeta 1224 je Frančišek prejel Kristusove rane\, iz katerih je pozneje večkrat tekla kri. Vedno znova so ga pestile bolezni\, na koncu je skoraj popolnoma oslepel. Zvečer 3. oktobra 1226 so ga na njegovo željo prinesli v porciunkulsko cerkvico in položili na gola tla\, kjer je za vedno zatisnil oči\, star komaj 44 let. \nŽe drugo leto po smrti je bil razglašen za svetnika. \n \n\nUpodobitve\nUmetniki ga najpogosteje upodabljajo odetega v preprosto oblačilo in s Kristusovimi ranami. Ob njem vidimo lobanjo\, knjigo\, križ\, podirajočo se cerkev\, lilijo\, jagnje ali volka. Včasih ga upodabljajo\, kako pridiga pticam\, pri negovanju gobavcev … \n\nZavetnik\nJe zavetnik Italije\, Assisija\, revnih\, frančiškanov\, trgovcev\, socialnih delavcev\, ekologov. Je priprošnjik proti glavobolu in kugi. \nMolitev sv. Frančiška Asiškega\nO vzvišeni in veličastni Bog\, razsvetli temine mojega srca. \nDaj mi pravo vero\, trdno upanje\, popolno ljubezen\, globoko ponižnost\, \nrazumnost in spoznanje\, da se bom držal tvojih zapovedi. Amen. \n\nGradiva:\n \n\nLaudato si’ mi signore – z odlomki iz FILMA Frančišek in Klara – 6:06 min\n\n  \n \n\nZgodba za otroke o sv. Frančišku Asiškem (v ang.) – 11:31 min: https://www.youtube.com/watch?v=53EwseKjkh8\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-francisek-asiski-prvi-svetnik-s-kristusovimi-ranami/2025-10-04/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/10/10.-4.-Sv.-Frančišek-Asiški1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20251005
DTEND;VALUE=DATE:20251006
DTSTAMP:20260606T121311
CREATED:20201005T045504Z
LAST-MODIFIED:20241014T071051Z
UID:10003580-1759622400-1759708799@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveta Marija Favstina Kowalska: Glasnica Božjega usmiljenja
DESCRIPTION:5. oktobra praznujemo god sv. Marije Favstine Kowalske\, poljske redovnice in mistikinje\, ki je spodbujala pobožnost\, znano kot Božje usmiljenje. \n  \nIz življenja …\nSv. Favstina se je rodila 25. avgusta 1905 kot tretji izmed desetero otrok v revni in pobožni družini v poljski vasi Glogowiec. Pri krstu so ji dali imel Helena. Dvajsetletna je vstopila v Kongregacijo sester Marije Usmiljenja in prejela redovno ime Marija Favstina. Po raznih samostanih je vse življenje opravljala preprosta dela: bila je kuharica\, vrtnarica in vratarica. \nTa preprosta in skromna redovnica je po posebni božji milosti postala glasnica Božjega usmiljenja. Usmiljeni Jezus se ji je prvič prikazal 22. februarja 1931. Iz njegovega srca sta prihajala dva snopa žarkov v obliki krvi in vode. Jezus se ji je prikazal in razodel v več videnjih\, ter ji naročil naj širi češčenje Božjega usmiljenja\, rožni venec in litanije Božjega usmiljenja. \nSv. Favstina je imela tudi druge nadnaravne milosti\, kot npr. prerokovanje\, branje človeških src\, stigme\, videnja in drugo. \nZaradi tuberkuloze je umrla v sluhu svetosti 5. oktobra 1938\, stara komaj 33 let. Za njo je ostal njen dnevnik\, ki ga je začela pisati leta 1934. Iz njega veliko izvemo o sami sv. Favstini in o pobožnosti Božjega usmiljenja. \n  \nAli ste vedeli?\nSv. papež Janez Pavel II. je še posebej častil sv. Favstino in spodbujal pobožnost Božjega usmiljenja. Leta 1993 jo je razglasil za blaženo\, leta 2000 pa za sveto – obakrat na drugo velikonočno nedeljo (t. i. belo nedeljo)\, ki jo je določil za praznovanje nedelje Božjega usmiljenja. Omeniti pa velja\, da je na ta dan tudi sam umrl. \n  \nPodoba Jezusa z dvema žarkoma\n \nV zvezi s podobo je Jezus sv. Favstini obljubil: »Obljubljam\, da se tisti\, ki bo častil to podobo\, ne bo pogubil. Že na tem svetu mu obljubljam zmago nad sovražniki\, posebno še v smrtni uri. Jaz\, Gospod\, ga bom varoval kakor sovjo čast. Žarki na sliki označujejo kri in vodo\, ki je pritekla iz globine mojega usmiljenja takrat\, ko je bilo moje srce\, umirajoče na križu\, prebodeno s sulico.« \n  \nRožni venec božjega usmiljenja\nSv. Favstini je Jezus narekoval tudi molitev rožnega venca Božjega usmiljenja. V svojem dnevniku piše\, da je 14. septembra 1935 ob prihodu v kapelo v duši zaslišala\, kako naj moli »za pomiritev božje jeze«. \nMoli se podobno kakor navadni rožni venec: najprej očenaš in zdravamarijo ter vero. \nPri vseh petih desetkah na velikih jagodah (očenaša) molimo: »Večni Oče\, darujem Ti Telo in Kri\, dušo in božanstvo Tvojega preljubega Sina\, našega Gospoda Jezusa Kristusa\, v spravo za naše grehe in za grehe vsega sveta.« \nNa malih jagodah pa molimo: »Po Njegovem prebridkem trpljenju\, usmili se nas in vsega sveta.« \nNa koncu zadnje desetke se trikrat ponovi: »Sveti Bog\, sveti Močni Bog\, Sveti Nesmrtni Bog\, usmili se nas in vsega sveta.« \nKdor bo molil ta rožni venec\, je Jezus razodel sv. Favstini\, mu bo podelil veliko usmiljenje že v življenju\, posebno pa ob smrti. \n  \nUra velike milosti ob treh popoldne\nPobožnost\, ki je našemu Gospodu najljubša\, je češčenje njegovega trpljenja ob uri\, ko se spominjamo njegove smrti na križu. Po trpljenju in smrti Jezusa Kristusa se nam je odprlo Božje kraljestvo. Kakšna ljubezen bi morala napolnjevati naša srca in kako voljno bi morali odgovoriti na željo našega Gospoda\, ki je rekel s. Favstini: \n»Ob treh prosi Moje usmiljenje posebno za grešnike: čeprav za kratek trenutek se potopi v moje trpljenje\, posebno v mojo zapuščenost v trenutku agonije. To je ura velike milosti za ves svet. V tej uri ne bom odrekel ničesar duši\, ki me bo prosila po zasluženju mojega trpljenja. Spominjam te\, hči moja\, da se vedno\, ko ura bije tri\, popolnoma potopiš v moje usmiljenje\, ga častiš in poveličuješ\, kličeš Njegovo vsemogočnost na ves svet\, posebno na uboge grešnike; v tem trenutku se namreč Usmiljenje odpre na široko za vsako dušo. V tej uri lahko dosežeš s svojo priprošnjo vse zase in za druge; to je čas milosti za ves svet – trenutek\, ko je Usmiljenje zmagalo nad pravičnostjo. Hči moja\, poskušaj\, če je le mogoče\, moliti križev pot v tej uri\, če ti dolžnosti to dovoljujejo\, če pa to ni možno\, vsaj vstopi v kapelo za trenutek in polasti v presvetem oltarnem zakramentu moje srce\, ki je polno milosti\, potopi se v molitev\, kjerkoli si\, pa čeprav za kratek čas.« \n  \nPriporočljiva molitev ob treh popoldne\nTi si izdihnil\, Jezus\, toda vir življenja je stekel za duše in ocean usmiljenja se je odprl za ves svet.  \nO vir življenja\, neizmerno\, nedoumljivo Božje usmiljenje\, obdaj ves svet in se razlij na nas.  \nO kri in voda\, ki sta pritekli iz srca Jezusovega kot vir usmiljenja za nas\, zaupam v vaju. Amen. \n\nZavetnica\nSv. Favstina je zavetnica revnih družin\, otrok\, gospodinj\, kuharjev\, vrtnarjev\, vratarjev; mladih\, ki želijo v samostan. \n  \nGradiva:\n \n\nPričevanje papeža sv. Janeza Pavla II. o sv. Favstini Kowalski (v hr.) – 4:06 min: https://www.youtube.com/watch?v=mTaui38un9M\n\n  \n \n\nNapovednik FILMA o sv. Favstini: Ljubezen in usmiljenje – Napovednik FILMA (v ang.) – 2:01 min: https://www.youtube.com/watch?v=vXfIMCAA5SA\n\n  \n \n\nSv. Favstina – zgodba za otroke (v ang.) – 23:27 min: https://www.youtube.com/watch?v=WQPLAAQowmE\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-marija-favstina-kowalska-glasnica-bozjega-usmiljenja/2025-10-05/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/10/10.-05.-Sv.-Favstina-Kowalska1.jpg
END:VEVENT
END:VCALENDAR