BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//Zavod za pastoralno dejavnost Pridi.com - ECPv6.15.15//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-WR-CALNAME:Zavod za pastoralno dejavnost Pridi.com
X-ORIGINAL-URL:https://portal.pridi.com
X-WR-CALDESC:Dogodki za Zavod za pastoralno dejavnost Pridi.com
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:Europe/Ljubljana
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20240331T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20241027T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20250330T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20251026T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20260329T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20261025T010000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20251222
DTEND;VALUE=DATE:20251223
DTSTAMP:20260605T222721
CREATED:20201211T104451Z
LAST-MODIFIED:20241205T115528Z
UID:10003897-1766361600-1766447999@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveta Frančiška K. Cabrini: Njen vzor sv. Frančišek Ksaverij\, zavetnik misijonarjev; mati izseljencev
DESCRIPTION:Tega preprostega kmečkega dekleta sprva ni želela sprejeti nobena redovna skupnost. Kasneje je ustanovila svojo.  \nRedovniško ime Frančiška Ksaverija je dobila zaradi velikega spoštovanja sv. Frančiška Ksaverija\, zavetnika misijonarjev. \nV Italiji in Ameriki je danes češčena kot »mati izseljencev«. \n  \nIz življenja …\n \nSv. Frančiška Cabrini se je rodila 15. julija 1850 kot trinajsti otrok v pobožni kmečki družini v Santangelu blizu Milana. Kot sedemletna deklica je pri sv. birmi v sebi začutila redovniški misijonski poklic\, a tedaj v Italiji še ni bilo nobene ženske misijonske kongregacije\, zaradi krhkega zdravja pa je tudi drugi obstoječi redovi niso sprejeli. \nŽe se je vdala v usodo\, da bo vse življenje učiteljica\, ko so jo sprejeli v red sester Previdnosti v Codognu. Po razpadu tega reda leta 1880 je ustanovila red Misijonark presvetega Srca Jezusovega\, ki ga je vodila kot predstojnica. Redovniško ime Frančiška Ksaverija je sprejela zaradi češčenja sv. Frančiška Ksaverija (god 3. december)\, ki je zavetnik misijonarjev. Na papeževo priporočilo je devetintridesetletna odpotovala v Ameriko (tu je bilo veliko italijanskih izseljencev)\, in ne na Kitajsko\, kot je sprva načrtovala. \nPo večjih mestih ZDA in Latinske Amerike je začela odpirati samostane\, šole\, sirotišnice\, bolnišnice in veliko pomagala tudi svojim italijanskim rojakom. Tridesetkrat se je prepeljala čez Atlantik in vsakič\, ko se je iz Italije vračala v Ameriko\, je peljala s seboj večjo skupino sester. V Ameriko je pripeljala na tisoče sester redovnic. »Delajmo\, delajmo\,« jim je zmerom govorila\, »spočile se bomo že v večnosti.« Delala je tudi dvajset ur dnevno. Vse je organizirala in vodila iz matične hiše v Chicagu. \nNjeno srce je našlo večni počitek 22. decembra 1917\, v 67 letu starosti. V svojem življenju je ustanovila prav toliko (67) redovnih hiš\, v katerih je bilo prek 1500 redovnic\, ki so oskrbovale okrog 5000 sirot in več kot 100.000 bolnikov. \nLeta 1946 je bila razglašena za svetnico. \n  \nZavetnica \nJe zavetnica izseljencev. V Italiji in Ameriki jo poznajo kot »mati izseljencev«. \n  \nGradiva:\n \n\nIz FLMA Mati Cabrini – 1:26 min\n\n  \n \n\nO življenju Frančiške Cabrini (v ang.) – 3:28 min\n\n  \n \n\nO življenju Frančiške Cabrini (v ang.) – 30:38 min\n\n  \nDrugi svetniki dneva:\n\nTomaž Holland\, duhovnik\, redovnik\, mučenec\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/franciska-ksaverija-cabrini/2025-12-22/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2019/12/12.-22-cabrini2.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20251223
DTEND;VALUE=DATE:20251224
DTSTAMP:20260605T222721
CREATED:20201216T160037Z
LAST-MODIFIED:20241205T115747Z
UID:10003902-1766448000-1766534399@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Janez Kentski: Predober\, prepošten\, da bi bilo res?
DESCRIPTION:Ta svetnik mi je osebno zelo pri srcu. Zakaj?  \nLastnost\, ki ga je še posebej odlikuje\, je njegova srčna dobrota in ponižnost! Zdi se kar prepošten\, predober\, da bi bilo lahko res! In to kljub temu\, da je bil univerzitetni profesor.\n \n  \nIz življenja …\n\nJanez Kentski je bil rojen 23. junija 1390 v Kenty na Poljskem. Vzdevek »Kentski« je dobil po svojem rojstnem kraju Kenty (lat. Cantius\, slov. Kancij)\, blizu Krakova. \nPo študiju v Krakovu je tu predaval teologijo\, po posvečenju pa je bil nekaj časa tudi župnik v Olkuszu. Župniji pa se je kmalu odpovedal\, da se je lahko popolnoma posvetil profesuri. Kot profesor je slovel po svoji naklonjenosti študentom\, saj je zanje skrbel in se zavzemal tudi zunaj šolskih prostorov. \nLastnost\, ki ga je še posebej odlikovala\, je bila njegova srčna dobrota. Sproti je razdajal denar\, obleko\, obutev. Nekega dne si je na poti z univerze domov celo sezul čevlje in jih dal siromaku\, ki jih ni imel. Živel je izredno skromno\, se postil in pokoril. Spal je na tleh. Moč je črpal iz mašne daritve in stalnega premišljevanja Jezusovega trpljenja. \nŠtirikrat je peš poromal v Rim. Na romanju je padel v roke roparjem\, ki mu pobrali vse. Na vprašanje\, ali ima še kaj\, je odgovoril\, da ne. Ko pa se je kasneje spomnil\, da ima v plašču všitih nekaj zlatnikov\, se je obrnil\, šel k roparjem in jim pokazal še zlatnike. Njegova resnicoljubnost in skromnost je roparje tako ganila\, da jih niso želeli vzeti. Še več – vrnili so mu celo vse tisto\, kar so mu prej vzeli. Malo pred smrtjo je vse svoje premoženje zapustil revežem. \nUmrl je na predvečer božiča leta 1473 v Krakovu; zaradi božične vigilije njegov god praznujemo dan poprej. \nŽe za življenja so ga častili kot svetnika\, po njegovi smrti pa so se na njegovo priprošnjo zgodili številni čudeži. Za svetnika je bil razglašen leta 1767. Pokopan je v univerzitetni cerkvi sv. Ane. Njegovo stanovanje in zasebna kapela sta ohranjena še danes. \n  \nUpodobitve \nSv. Janeza Kentskega umetniki najpogosteje upodabljajo kot duhovnika s križem\, rožnim vencem ali monštranco v roki. Nekateri ga upodabljajo tudi z doktorskim klobukom in roko na rami študenta. \n  \nZavetnik\nJe zavetnik Poljske. \n  \nGradiva:\n\nO življenju Janeza Kentskega – 2:10 min (v ang.)\nO življenju Janeza Kentskega – 1:09 min (v ang.)\n\n  \nDrugi svetniki dneva:\n\nAnton Galvao\, duhovnik\, tretjerednik\nIvo (Yves)\, škof\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-janez-kentski-preposten-da-bi-bilo-res/2025-12-23/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2019/12/12.-23-Janez-Kentski2.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20251224
DTEND;VALUE=DATE:20251225
DTSTAMP:20260605T222721
CREATED:20201216T162603Z
LAST-MODIFIED:20241205T120019Z
UID:10003907-1766534400-1766620799@portal.pridi.com
SUMMARY:Sv. Adam in Eva: Svetnika\, in to dan pred božižem?!
DESCRIPTION:Dan pred božičem\, 24. decembra\, se Cerkev spominja prvih staršev Adama in Eve\, a ne po naključju. \n  \nZakaj se Adama in Eve spominjamo na predvečer Božiča?\nV ozadju tega je globoka skrivnost: Bog ustvarja in blagoslavlja ljudi! Toda ljudje se lahko odtujimo od Boga in drug od drugega. Zato je postal Bog sam človek\, da bi nam pokazal\, da tudi če mi nismo več pri Bogu\, je On še vedno z nami. Ali kot je rekel apostol Pavel: Kakor namreč v Adamu vsi umirajo\, tako bodo v Kristusu tudi vsi oživljeni. Adam in Eva sta na svet sicer prinesla greh\, toda drugi Adam (Jezus) in druga Eva (Marija)\, ki je rodila Jezusa\, sta ga spet odvzela. \n  \nAdam in Eva sta na svet prinesla greh\,  \ntoda drugi Adam (Jezus) in druga Eva (Marija)\, ki je rodila Jezusa\,  \nsta ga spet odvzela.  \nOdrešeni človek stoji više\, kot je stal prvi človek pred grehom. \n\nKako sta prišla Adam in Eva v koledar svetnikov?\nV njem sta čisto splošno – kot prestavnika človeštva\, kajti zaradi Božjega učlovečenja na božič smo od Boga samega imenovani »sveti«. Bolj pozitivno izjavo o nas Adamovih sinovih in Evinih hčerah si težko predstavljamo. \nGodovni dan Adama in Eve en dan pred božičem torej poudari\, da so z Božjim učlovečenjem vrata raja ponovno odprta. \nŽe v raju Bog napove Odrešenika\nSveto pismo v uvodnih poglavjih poroča\, da je Bog Adama in Evo ustvaril po svoji podobi in postavil v raj\, kjer jima je prepovedal jesti le od drevesa spoznanja dobrega in hudega. Toda Eva je\, zapeljana od zvite kače\, vzela prepovedan sad in je jedla in ga dala Adamu\, ki je tudi jedel. Sledil je njun izgon iz raja. \nToda ta pripoved se konča z žarkom upanja. Ko Bog izreče prekletstvo nad kačo\, napove Odrešenika človeškega rodu. Napoveduje zmago nad satanom\, tj. človekovo odrešenje. (1 Mz 3\,15). Adamov greh je v hvalnici velikonočne vigilije označen kot »srečna krivda«\, saj nam je prinesel Odrešenika. Odrešeni človek stoji više\, kot je stal prvi človek pred grehom. \nAdam pomeni »zemljan«\, Eva pa »življenje« oz. »mati živečih«. Po judovskem koledarju sta nastala pred okrog 5771 leti. Arheologi iščejo raj najprej ob reki Evfrat v današnjem Iraku. \n  \nUpodabljanje\nAdama in Evo najpogosteje upodabljajo gola v raju oziroma odeta s smokvinima listoma ob drevesu\, na katerem je kača\, in z jabolkom v rokah. \nNa vzhodnih ikonah vstajenja\, ki prikazujejo Jezusov spust v predpekel\, Jezus Odrešenik podaja roke Adamu in Evi\, kot prvima staršema\, in prek njiju vsem njunim potomcem\, ki čakajo na odrešenje v veliki procesiji. \n  \nZavetnika\nAdam je zavetnik vrtnarjev in krojačev\, Eva je zavetnica deklet in žena. Po ljudskem verovanju imeni Adam in Eva zagotavljata dolgo življenje. Oba varujeta pred kačjim pikom. \n  \nGradiva:\n \n\nFILM Adam v raju išče Evo (igralec Gregor Čušin) – 2:53 min\n\n  \n\nRisani film Adama in Eve za otroke (sinhronizirano v hrv.) – 46:14 min\n\n\nDrugi svetniki dneva:\n\n Sv. Adela\, opatinja\n\n  \nFoto: https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Adam-in-Eva-v-raju.jpg \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/adam-in-eva-srecna-krivda-2/2025-12-24/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/12/Adam-in-Eva-v-raju2.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20251225
DTEND;VALUE=DATE:20251226
DTSTAMP:20260605T222721
CREATED:20191216T163833Z
LAST-MODIFIED:20241205T130627Z
UID:10003912-1766620800-1766707199@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveta Anastazija: Včasih med najbolj češčenimi svetnicami
DESCRIPTION:Sv. Anastazija je bila od zgodnjega srednjega veka med najbolj češčenimi svetnicami\, zato ne preseneča\, da goduje na sam božič.  \nNjeno ime izhaja iz grške besede anastasis\, kar pomeni »vstajenje«. \n  \nIz življenja …\nSv. Anastazija se je rodila Rimu v bogati družini. Oče je bil pogan\, mati pa kristjanka\, po izročilu naj bi bila to sv. Fausta. Ta jo je vzgajala v krščanski veri. Anastazija se je morala proti svoji volji poročili z nekim grobijanom\, ki jo je mučil in zapiral. Moč za premagovanje preizkušenj v zakonu je našla pri svojem duhovnem voditelju sv. Krizogonu (goduje 24. novembra)\, ki jo je v pismih spodbujal in ji dajal nasvete. Ko ji je mož umrl\, je zgodaj ovdovela Anastazija posvečala posebno skrb preganjanim kristjanom\, zlasti zaprtim po ječah. Z denarjem\, ki ga je podedovala\, si je od jetniških paznikov kupovala dostop do ječ in skrbela za njihovo duhovno in telesno oskrbo. \nKo so Dioklecijanovi preganjalci prijeli njenega duhovnega voditelja Krizogona\, ga je\, žal\, spremljala do morišča. Tam so prijeli tudi njo in jo pripeljali v Sirmijo\, to je v današnji Sremski Mitrovici v Srbiji\, kjer so jo vrgli v ječo. Po dolgotrajnem mučenju\, ki ga je prestajala brez besed\, so jo obsodili na smrt. Poslali so jo na preluknjano ladjo\, a se ladja ni potopila. Na koncu so jo sežgali na grmadi. To je bilo okoli leta 304. \n  \nUpodabljanje \nSv. Anastazijo upodabljajo kot ženo s palmo\, križem\, mečem\, škarjami in posodo z oljem za maziljenje. Pogosto upodabljajo tudi njeno mučeniško smrt – privezano na steber na grmadi. \n  \nZavetnica \nJe zavetnica mučencev\, tkalcev\, vdov\, eksorcistov; proti glavobolom in pljučnim boleznim. \n\nCerkve v Sloveniji \n\nSv. Anastaziji je posvečena podružnična cerkev v župniji Brestovica\, v kraju Gornja Brestovica pri Komnu (v koprski škofiji). \n  \nGradiva:\n \n\nO življenju sv. Anastazije – 26:13 min (v srb.-hrv.)\n\n  \nDrugi svetniki in prazniki dneva:\n\nPraznik Jezusovega rojstva\, Božič\nMihael Nakašima\, redovni brat\, mučenec\nPeter Častitljivi\, opat\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-anastazija-vstajenka/2025-12-25/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2019/12/12.-25-sv.-Anastazija-film1-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20251226
DTEND;VALUE=DATE:20251227
DTSTAMP:20260605T222721
CREATED:20201217T090449Z
LAST-MODIFIED:20241205T130958Z
UID:10003917-1766707200-1766793599@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Štefan: Prvi mučenec
DESCRIPTION:Po prazniku Jezusovega rojstva obhajamo god sv. Štefana\, prvega krščanskega mučenca.  \nZ njegovim kamnanjem se začne najstrašnejše preganjanje kristjanov v zgodovini\, a sovražniki s tem dosežejo ravno obratni učinek: Kristjani sicer bežijo\, a ne molčijo\, temveč oznanjajo evangelij sedaj tudi v sosednjih deželah. \nSv. Štefan je bil pri nas od nekdaj priljubljen ljudski svetnik\, zato so se ob njegovem godu razvili številni domači običaji. Na Štefanovo so se obiskovali in si voščili\, kajti božič so obhajali doma. Sv. Štefan je postal zavetnik konj in živine ter tako prevzel vlogo nekega predkrščanskega božanstva. Cerkev se je temu prilagodila z blagoslavljanjem konj\, soli in vode. \n  \nIz življenja …\nSv. Štefan je rojen v času Jezusa Kristusa v Palestini. Iz Svetega pisma izvemo\, da je bil v prvi Cerkvi eden od sedmih diakonov\, ki so opravljali službo oznanjevanja in dobrodelnosti med helenisti\, to je med grško govorečimi Judi. Bil je mož »poln milosti in moči«\, ki je »delal velike čudeže in znamenja med ljudmi« (Apd 6\,8). \nŽal pa so ga naščuvani ljudje lažno obtožili bogokletja in privedli pred velikega duhovnika. Med njegovim pogumnim zagovorom\, so ga jezni Judje brez vsakršne predhodne obsodbe pahnili iz mesta in kamnali. Preden je umrl\, je Boga še prosil\, naj svojim mučiteljem ne prišteva tega greha – podobno kot je molil Jezus na križu. Štefan je tako prvi kristjan\, ki so ga ubili zaradi vere. Umrl je kot mučenec okoli leta 35 v Jeruzalemu. \nZ njegovo nasilno smrtjo se je začelo preganjanje vernikov pod vodstvom Savla\, ki je bil pri Štefanovi usmrtitvi molče navzoč in jo odobraval. Posebna ironija pa je\, da je čez nekaj let Bog ravno tega Savla (poznejšega sv. Pavla) poklical za apostola nove vere\, da bi dokončal Štefanovo delo. \n  \nZavetnik \nSv. Štefan je zavetnik diakonov; konj in kočijažev; kamnosekov\, zidarjev\, tesarjev\, sodarjev\, krojačev …; priprošnjik proti glavobolu in kamnom\, obsedenosti ter za srečno zadnjo uro. \n  \nUpodabljanje\nŠtefana upodabljajo kot mladega diakona s palmovo vejico\, kamni in knjigo; pogosto je upodobljen prizor njegovega kamnanja. \n  \nMolimo \nVsemogočni Bog\,  \nsv. Štefan je umirajoč molil za svoje preganjalce.  \nPomagaj nam\,  \nda ga bomo posnemali v odpuščanju sovražnikom.  \nAmen.\n \n\n  \nCerkve v Sloveniji\nMučencu sv. Štefanu je v Sloveniji posvečenih 34 cerkva (12 župnijskih\, 22 podružničnih) in 3 kapele. \n\n\nŽUPNIJSKE cerkve posvečene sv. Štefanu:\n\n\n\nŠt.\nŽupnija (Škofija)\n\n\n\n1.\nBrezovica (KP škofija)\n\n\n\n2.\nGomilsko (CE)\n\n\n\n3.\nLevpa (KP)\n\n\n\n4.\nLjubljana – Štepanja vas (LJ)\n\n\n\n5.\nLog pod Mangartom (KP)\n\n\n\n6.\nPostojna (KP)\n\n\n\n7.\nSemič (NM)\n\n\n\n8.\nSolkan (KP)\n\n\n\n9.\nSora (LJ)\n\n\n\n10.\nSpodnja Polskava (MB)\n\n\n\n11.\nSv. Štefan pri Žusmu (CE)\n\n\n\n12.\nVipava (KP)\n\n\n\n\nPODRUŽNIČNE cerkve:\n\n\n\n\nŠt.\nŽupnija (Škofija)\nKraj\n\n\n1.\nBela Cerkev (NM škofija)\nTomažja vas (pokopališka)\n\n\n2.\nBohinjska Bela (LJ)\nKupljenik\n\n\n3.\nBorovnica (LJ)\nPokojišče\n\n\n4.\nCerklje na Gorenjskem (LJ)\nŠtefanja Gora\n\n\n5.\nDol pri Hrastniku (CE)\nTurje (pokopališka)\n\n\n6.\nFara pri Kočevju (NM)\nKlanec (pokopališka)\n\n\n7.\nGrahovo (LJ)\nLipsenj (pokopališka)\n\n\n8.\nIlirska Bistrica (KP)\nHarije\n\n\n9.\nKrka (NM)\nSušica\n\n\n10.\nKrkavče (KP)\nKrkavče (pokopališka)\n\n\n11.\nLeskovec pri Krškem (NM)\nNemška vas\n\n\n12.\nMoravče (LJ)\nZgornje Koseze\n\n\n13.\nMuta (MB)\nGortina\n\n\n14.\nPredloka (KP)\nZanigrad\n\n\n15.\nPredoslje (LJ)\nSuha\n\n\n16.\nSevnica   (CE)\nVranje\n\n\n17.\nSlivje (KP)\nKovčice – Orehek\n\n\n18.\nŠmarjeta (NM)\nŠmarješke Toplice\n\n\n19.\nŠt. Jurij pri Grosupljem (LJ)\nSmrjene\n\n\n20.\nTrebnje (NM)\nŠtefan\n\n\n21.\nVodice (LJ)\nUtnik\n\n\n22.\nZasip (LJ)\nBlejska Dobrava (pokopališka)\n\n\n\nKAPELE:\n\n\n\n\n1.\nLendava (MS škofija)\nGornji Lakoš (pokopališka)\n\n\n2.\nPiran (KP)\nPiran\n\n\n3.\nStara Cerkev (NM)\nKoblarji\n\n\n\n\n  \nDruga gradiva:\n \n\nNa Štefanovo blagoslov konj – 12:22 min (v slov.)\n\n  \n \n\nKratko o življenju sv. Štefana – 2:52 min (v ang.)\n\n  \nDrugi svetniki dneva:\n\nsv. Zenon\, tkalec\, škof\nsv. Vincencija Marija López Vicuna\, redovna ustanoviteljica\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-stefan-zalosten-spomin-na-bozic/2025-12-26/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2019/12/12.-26.-sv.-Štefan2.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20251227
DTEND;VALUE=DATE:20251228
DTSTAMP:20260605T222721
CREATED:20201217T103257Z
LAST-MODIFIED:20241206T124000Z
UID:10003922-1766793600-1766879999@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Janez Evangelist: Zavetnik prijateljstva
DESCRIPTION:Janez Evangelist je bil najmlajši med apostoli in učenec\, ki ga je Jezus ljubil. Edini od apostolov je svojega Učitelja spremljal tudi pod križem. Tu mu je Jezus izročil Marijo za mater.  \nNapisal je svetopisemske knjige: Janezov evangelij\, tri pisma in Razodetje. \n  \nIz življenja …\nApostol Janez prihaja iz ribiške družine v Betsaidi (v današnji Siriji). Najprej je bil učenec sv. Janeza Krstnika\, potem pa se je skupaj s svojim bratom sv. Jakobom (Starejšim) med prvimi pridružil Jezusu\, ko ju je ta poklical. Janez je bil v zboru dvanajsterih apostolov najmlajši in je užival bolj častno mesto. Kako to? \nJanez je bil učenec\, ki ga je Jezus ljubil\, kar pa ne pomeni\, da Jezus drugih ni ljubil. Kajti Jezus je ljubil vse! Gre le za to\, da se je Janez zavedal te ljubezni bolj\, kot drugi. Gre za odnos med tistim\, ki ljubi\, in tistim\, ki ljubezen sprejema. Ta je bila pri Janezu in Jezusu izredna! \n \nApostol Janez je bil skupaj s sv. Petrom in bratom Jakobom priča Jezusovega spremenjenja\, pri zadnji večerji je slonel na Jezusovih prsih kot »učenec\, ki ga je Jezus ljubil«. Edini od apostolov je spremljal Gospoda tudi pod križem. Tu mu je Jezus izročil celo Marijo za mater. Bil je priča praznega Jezusovega groba. Prvi je prepoznal vstalega Jezusa\, ko se je ta prikazal apostolom med lovljenjem rib. Po Jezusovem vnebohodu je imel v apostolskem zboru veliko veljavo – najbrž tudi zato\, ker je bil varuh Jezusove matere Marije. Ta je z njim živela vse do smrti. \nSprva je deloval skupaj s Petrom v Jeruzalemu in Samariji\, potem pa se je odpravil v Efez\, dokler ga ni cesar Domicijan izgnal na otoček Patmos v Egejskem morju\, kjer je napisal Razodetje. Po smrti cesarja se je vrnil v Efez\, kjer je vodil krščansko občino in napisal svoj evangelij\, katerega simbol je v ikonografiji orel\, ter tri pisma\, v katerih močno poudarja ljubezen. Janez je dočakal visoko starost. Umrl okoli leta 100 v Efezu v današnji Turčiji. \n  \n  \nMiniatura sv. Janeza\, The Grandes Heures of Anne of Brittany (1503-8)\, Jean Bourdichon\n\nLegenda\nPoganski duhovnik je Janezu ponudil kelih zastrupljene pijače\, češ da bo sprejel vero v Boga le\, če to izpije in ne umrje. Janez je vzel kelih\, ga blagoslovil z znamenjem križa in strup je izšel iz posode v obliki kače. \n  \nUpodabljanje\nUmetniki Janeza Evangelista upodabljajo kot mladega moža s kelihom s kačo\, pisalnim peresom\, knjigo in orlom. Pogosto ga upodabljajo skupaj z apostoli\, zlasti pri zadnji večerji ter pod križem skupaj z Marijo. \n  \nZavetnik\nJe zavetnik prijateljstva; teologov\, pisateljev\, knjigarnarjev\, tiskarjev\, knjigovezov\, notarjev\, kiparjev\, slikarjev\, steklarjev\, izdelovalcev ogledal\, graverjev\, viničarjev\, sedlarjev\, mesarjev; je priprošnjik proti zastrupitvam\, opeklinam\, bolečinam v nogah in božjasti\, proti toči in za dobro žetev. \n  \n \nMolimo \nGospod\, odpri mi ušesa!  \nKakor evangelist sveti Janez\, polagam sedaj glavo na Tvoje prsi.  \nV meni sedaj utihnejo vse velike misli o tem\, kakšen si.  \nVerjamem\, da si tu in želim biti s Teboj.  \nTukaj in zdaj se stikata zemlja in nebo.  \nŽelim slišati utrip Tvojega srca.  \nVem\, da me ljubiš.  \nVem\, da sem učenec\, ki ga ti ljubiš.  \nSveti Janez – prosi za nas! \n\n\nCerkve v Sloveniji \nEvangelistu Janezu je v Sloveniji posvečenih 15 cerkva (7 župnijskih in 8 podružničnih). \n  \n  \n\n\n\n\nŽUPNIJSKE cerkve posvečene Janezu Evangelistu:\n\n\n\n\nŠt.\nŽupnija (Škofija)\n\n\n\n1.\nDravograd (MB)\n\n\n\n2.\nKrško (NM)\n\n\n\n3.\nNovo mesto – Sv. Janez (NM)\n\n\n\n4.\nReteče (LJ)\n\n\n\n5.\nRoče (KP)\n\n\n\n6.\nSinji vrh (NM)\n\n\n\n7.\nŠentjošt nad Horjulom (LJ)\n\n\n\n\nPODRUŽNIČNE cerkve:\n\n\n\n\nŠt.\nŽupnija (Škofija)\nKraj\n\n\n1.\nČrnomelj (NM)\nDobliče (pokopališka)\n\n\n2.\nGornji Logatec (LJ)\nGorenja vas (pokopališka)\n\n\n3.\nHrušica (KP)\nJavorje\n\n\n4.\nPedloka (KP)\nDol\n\n\n5.\nPregarje (KP)\nTatre (pokopališka)\n\n\n6.\nSvibno (LJ)\nPočakovo\n\n\n7.\nUstje (KP)\nUstrje\n\n\n8.\nŽužemberk (NM)\nMačkovec\n\n\n\n\n  \nGradiva:\n \n\nOtok Patmos\, kamor je bil Janez izgnan (ob sliki in glasbi) – 3:12 min\n\n  \n \n\nKratko o življenju sv. Janeza Evangelista – ob slikanicah (v ang.) – 2:51 min\n\n  \nDrugi svetniki dneva:\n\nFabiola\, vdova\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/janez-evangelist-zavetnik-prijateljstva/2025-12-27/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2019/12/12.-27.-Janez-Evangelist1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20251228
DTEND;VALUE=DATE:20251229
DTSTAMP:20260605T222721
CREATED:20201217T111936Z
LAST-MODIFIED:20241223T105925Z
UID:10004071-1766880000-1766966399@portal.pridi.com
SUMMARY:Nedolžni otročiči: Temna stran božiča
DESCRIPTION:Le nekaj dni po božiču obhajamo praznik nedolžnih betlehemskih otrok\, ki jih je dal pomoriti kralj Herod v upanju\, da bo ubil tudi novorojenega Jezusa.  \nNedolžni otročiči so temna stran božiča\, v senci veselja. Še preden so spregovorili\, so že dali svoje življenje za novorojenega Mesija.  \nKajti – ko tiran Herod od treh modrih in svojih svetovalcev izve\, da se je v Izraelu rodil novi judovski Kralj\, se ustraši za prestol in da v Betlehemu in njegovi okolici pobiti vse dečke do drugega leta starosti. Ker je bil Betlehem majhen kraj\, predvidevajo\, da jih je bilo ubitih verjetno okrog dvajset; čeprav izročilo govori o tisočih. \n  \nSveto pismo poroča\, da so modri z Vzhoda za zvezdo prišli v Jeruzalem. Tu so vznemirili kralja Heroda z vprašanjem po novorojenem judovskem kralju\, Mesiji\, ki ga je judovsko ljudstvo pričakovalo. Herod\, ki sam ni bil Jud\, in je iz želje po oblasti dal ubil celo lastna sinova\, ženo in brata\, ga je seveda takoj sklenil umoriti. Zato je modrim naročil\, naj mu nazaj grede iz Betlehema pridejo poročati o njem\, češ da bi se mu tudi sam šel poklonit. Modri pa so se opomnjeni v sanjah vrnili po drugi poti. Ko je Herod sprevidel\, da jih ne bo\, je dal v Betlehemu in okolici pomoriti vse dečke\, dvoletne in mlajše\, misleč\, da bo med njimi tudi Jezus – »novorojeni judovski kralj«. \n \nBetlehemski otroci so bili dejansko umorjeni zaradi Kristusa. Čeprav takšne smrti niso sprejeli nase zavestno (za mučeništvo v pravem pomenu je to potrebno)\, jih je Cerkev že zgodaj častila kot prave mučence. V molitvenem bogoslužju jih Cerkev slavi: \n“Za Kristusa umrli so\,  \nnedolžni so prišli v nebo.  \nZdaj v slavi se radujejo\,  \nmed angeli prepevajo …”  \n\nGiotto\, pomor nedolžnih otrok\, freska v Scrovegni Chapel\, Padova\, Italija\, 1303-1305\n\n»Beg v Egipt in pokol nedolžnih otrok razkrivata odpor teme zoper svetlobo: ‘V svojo lastnino je prišla\, a njeni je niso sprejeli’ (Jn 1\,11). Vse Kristusovo življenje je bilo v znamenju preganjanja. Skupaj z njim bodo deležni preganjanja njegovi.« (KKC 530) \n\nUpodobitve\nPomor nedolžnih otrok v Betlehemu in njegovi okolici je zelo pogosto upodobljen motiv. \n  \nZavetniki\nNedolžni otročiči so zavetniki otrok in sirotišnic. Zadnje čase se tega dne še posebej spominjamo vseh splavljenih otrok. \nPo novih raziskavah se je Jezus rodil pet let prej\, kot je bilo izračunano v srednjem veku. \n  \nObičaji\nS praznikom sv. nedolžnih otrok je poznan običaj tepežkanje. Danes so tepežkarji otroci\, ki vzamejo v roke leskove šibe in gredo po vasi tepežkat od hiše do hiše. Najprej jih s šibo dobita oče in mati\, da bi bila zdrava. Medtem ko otroci s šibo tepejo odrasle\, recitirajo različne pesmi. To noč nobena vrata v vasi niso smela biti zaprta. Če bi kje ta dan tepežkarjem ne odprli vrat\, bi jim v prihodnjem letu celo leto sreča odšla stran. Toda prvotno niso tepli otroci\, ampak fantje oziroma možje in sicer dekleta ter mlade žene. Udarci s šibo na ta dan so prinašali blagoslov in rodnost\, zato so jih dekleta potrpežljivo in voljno prenašale. \n  \nMolimo\nNebeški Oče\,  \nnedolžni otroci ne niso proslavili z besedo\,  \nampak s smrtjo.  \nNaj vero\, ki jo izpovedujemo\,  \nizpričujemo z zglednim življenjem. Amen. \n\nV osebni premislek\nV človeku se vselej borita dva kralja: Jezus in kruti »Herod«. To je boj med ponižnostjo in napuhom\, med dobrim in zlom\, ljubeznijo in sebičnostjo … Vsak se kdaj pa kdaj sreča s svojim Herodom in tedaj preživlja težke trenutke …\n \n\nGradiva:\n\nTEPEŽKANJE – prikaz običajev na ta dan (v slov.) – 1:29 min\n\n  \n \n\nDokumentarni FILM o Herodu in pomoru betlehemskih otrok (v ang.) – 14:58 min\n\n  \nDrugi svetniki dneva:\n\nGašper del Bufalo\, misijonar\nKatarina Volpicelli\, redovna ustanoviteljica\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/nedolzni-otroci-temna-stran-bozica/2025-12-28/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2019/12/12.-28-Nedolžni-otročiči1.jpg
END:VEVENT
END:VCALENDAR