BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//Zavod za pastoralno dejavnost Pridi.com - ECPv6.15.15//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-ORIGINAL-URL:https://portal.pridi.com
X-WR-CALDESC:Dogodki za Zavod za pastoralno dejavnost Pridi.com
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:Europe/Ljubljana
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20250330T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20251026T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20260329T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20261025T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20270328T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20271031T010000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260202
DTEND;VALUE=DATE:20260203
DTSTAMP:20260605T200304
CREATED:20200128T103213Z
LAST-MODIFIED:20231129T073607Z
UID:10002517-1769990400-1770076799@portal.pridi.com
SUMMARY:Svečnica: Praznik Jezusovega darovanja v templju - Gradiva\, pregovori\, običaji ...
DESCRIPTION:Praznik Gospodovega darovanja v templju je štirideseti dan po božiču\, kolikor časa traja očiščevanje porodnice po postavi. (Prvotno ime tega praznika je bilo Marijino očiščenje.) \nTemu prazniku zaradi blagoslova sveč pravimo tudi svečnica. \nAko je svečnica zelena\, bo cvetna nedelja (ali: Velika noč) snežena. \nČe na svečnico od strehe kane prej ko od sveče\, ne bo še kmalo konec zimske nesreče. \nKo svečnica pride\, skoraj zima odide. \n  \nNa svečnico se še enkrat spomnimo božiča. Ta »luč v razsvetljenje poganom«\, kot je vzkliknil Simeon\, je prišla na svet po Božjem Sinu.  \nSicer se je božični čas zaključil že z nedeljo Jezusovega krsta\, toda v ljudski zavesti in pobožnosti je šele s svečnico pravi sklep božične dobe. Zato večina župnij in vernikov pospravi jaslice in dokončno preneha s petjem božičnih pesmi šele 2. februarja.  \nPapež Janez Pavel II. je ta praznik razglasil za dan Bogu posvečenega življenja. \n\nIz Svetega pisma\nŠtirideseti dan po rojstvu Jezusa sta ga Marija in Jožef prinesla v tempelj\, da bi ga posvetila Gospodu. – Mojzesova postava je namreč staršem nalagala\, naj gredo štirideset dni po rojstvu prvorojenca v jeruzalemski tempelj in tam darujejo Gospodu svojega sina\, hkrati pa se je mati obredno očistila (3Mz 12\,1–8). – Evangelij ob tej priložnosti ne opisuje obreda Marijinega (nepotrebnega) očiščevanja in otrokovega posvečenja. Opisuje pa srečanje s starčkom Simeonom in prerokinjo Ano\, ki sta prerokovala nad otrokom. (Lk 2\,22–39) \n\nSrečanje: Nunc Dimittis (Zdaj odpuščaš)\nLep prizor iz Lukovega evangelija: Marija in Jožef prideta v tempelj s svojim dojenčkom – in tam sta dve osebi\, ki takoj opazita\, da ne gre za običjnega otroka. Simeon in Ana v Božji hiši glasno priznata\, da je Jezus Odrešenik vseh narodov. \nStari Simeon čaka v Jeruzalemskem templju na izpolnitev razodetja. Rečeno mu je bilo\, da ne bo umrl\, dokler ne bo videl Mesije\, odrešenika vseh ljudi. Ko mu je Marija končno položila v roke dete Jezusa\, je zapel hvalnico Nunc Dimittis (Zdaj odpuščaš): \nZdaj odpuščaš\, Gospod\, svojega služabnika v miru\, * \nkakor si obljubil s svojo besedo. \nNa svoje oči sem videl Zveličarja\, * \nki si ga poslal vsem ljudstvom: \nluč v razsvetljenje vseh narodov * \nin v slavo Izraela\, tvojega ljudstva. (Lk 2\,29–32) \nSimeon pa ni napovedal le rešitve Izraelskega ljudstva\, ampak je napovedal tudi Marijine bolečine in skrbi rekoč: »Tvojo lastno dušo bo presunil meč.« S temi besedami ji je napovedal zlom srca\, da bo kot mati žalostna (lat. mater dolorosa) prestala križanje. Prerokba o luči in beseda o križu spadata skupaj. Pot Mesijeve zmage bo zahtevala hojo po poti bolečine. \n\nPovzetek …\nTa praznik je torej spomin na Jezusovo darovanje v templju\, srečanje s prerokinjo Ano in pobožnim starčkom Simonom\, ki je razglasil\, da je Jezus »luč sveta«\, in k čemur smo pozvani tudi mi kristjani. \nJezus\, ki je luč sveta\, lahko razsvetli mojo temo … da postanem tudi jaz luč. \n\nObičaj\nObičaj blagoslova sveč na svečnico je povezan s Simeonovo napovedjo\, da bo Jezus prinesel luč in odrešenje svetu. \n\nMolimo\nVečni Bog\, tvoj edinorojeni Sin je bil na današnji dan\ndarovan v templju kot človeški otrok.\nIzpolnil si pričakovanje Simeonu\,\nda ni umrl\, dokler ni srečal Kristusa.\nNaj se tudi mi srečujemo z Jezusom\,\ndokler ne bomo večno živeli z njim\,\nki s teboj živi in kraljuje vekomaj. Amen. \n\nCerkve v Sloveniji\nŽupnijska cerkev Vrabče v kopski škofiji je posvečena Gospodovemu darovanju\, svečnici. \n\nGradiva:\n \n\nMolitev Nunc Dimittis – gregorijansko petje (v lat.) – 2:18 min\n\n  \n \n\nMolitev: Razlaga Simeonove hvalnice (v nem.) – 2:06 min\n\n  \n \n\nJezusovo darovanje\, svečnica (v hrv.) – 2:23 min\n\n  \n \n  \n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/jezusovo-darovanje-svecnica/2026-02-02/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/01/02.-02.-Svečnica-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260203
DTEND;VALUE=DATE:20260204
DTSTAMP:20260605T200304
CREATED:20200202T115044Z
LAST-MODIFIED:20260204T060738Z
UID:10004117-1770076800-1770163199@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Blaž : Blažev žegen - Gradiva\, običaji\, pregovori ...
DESCRIPTION:Sv. Blaž je v koledarju svetnikov eden izmed najbolj priljubljenih pomočnikov v sili in h katerem se še posebej radi zatekamo po pomoč zoper bolezni grla.  \nNe ščiti le pred boleznimi grla. Je vsestranski zavetnik; tudi proti škodljivim besedam\, ki ranijo.  \nNa ta dan pri sv. maši verniki prejmejo Blažev žegen.  \nČe je na Blaževo oblačno\, bo o sv. Juriju zelena trava. \nNa Blaževo je vsega blaga (živine) god. \nSvečnice dan — zima van. To je laž\, pravi sv. Blaž. \n\nIz življenja …\nMed ljudmi so bili zaradi svojega poklica še zlasti spoštovani zdravniki. In če zdravniku dodamo še svetniško osebnost\, kot je to v primeru sv. Blaža\, potem je takšna oseba nepogrešljive v tamkajšnji skupnosti. \nSv. Blaž je živel v 3. stoletju v armenskem mestu Sebasti v današnji Turčiji. Kot izobražen človek in zdravnik se je dan in noč posvečal bolnikom\, zlasti revnim in zapuščenim. Kot pa kristjan ni zdravil le njihovega telesa\, ampak tudi njihovega duha. Z njegovim zdravljenjem je povezan tudi blagoslov grla\, ki ga v cerkvi delijo vsako leto na njegov god. Ta je povezan z njegovo legendarno ozdravitvijo\, ko je z molitvijo ozdravil dečka pred zadušitvijo\, ko se mu je v grlu zataknila ribja kost. Da njegovo zdravljenje ni imelo meja\, priča tudi izročilo\, ki pravi\, da je med preganjanjem\, ko je živel »puščavniško življenje« v planinski pečini\, postal celo »specialist« za divje živali\, ki so mu služile in prihajale k njemu\, ko so bile ranjene ali bolne. \nZaradi svoje dobrote in pobožnosti je sv. Blaž postal zelo priljubljen v Sebasti. Ko je umrl škof v Sebasti\, so njegovi meščani nemudoma izvolili za škofa sv. Blaža. Blaž\, ki je bil goreč zdravnik\, je postal še bolj goreč škof. Ko je začel cesar Licinij preganjati kristjane\, je vedel\, da mora najprej usmrtiti glavo – pastirja\, in da bo potem lažje z njegovo »čredo«. Čeprav so meščani sprva poskušali zaščititi svojega škofa s skrivanjem\, so ga preganjalci naposled vendarle našli in pridržali. Mučili so ga na vse mogoče načine\, da bi se Blaž le odrekel svoji veri. Izročilo pravi\, da so koščke njegovega telesa trgali z železnimi kavlji\, a so se njegove rane z Božjo pomočjo vedno znova celile. Ker se sv. Blaž veri ni odrekel\, so ga na koncu obglavili. Umrl je okrog leta 316. \nV srednjem veku se je njegovo češčenje razširilo po vseh krščanskih deželah in ga imajo za priprošnjika posebno zoper bolezni grla. \n  \nObičaji\nObičaj blaževega žegnja (blagoslova) izvira iz 16. stoletja. Duhovnik z dvema prekrižanima svečama v obliki križa\, ki jih približa vratu vernika\, nad njim moli: \n»Na priprošnjo svetega Blaža\,  \nškofa in mučenca\,  \nnaj te Bog varuje bolezni grla  \nin vsakega drugega zla.  \nV imenu Očeta in Sina in Svetega Duha.  \nAmen.«  \nSveči\, ki jih duhovnik uporablja pri tem\, simbolizirata luč in zmago svetlobe nad temo\, dobrega nad hudim. \n  \nBLAGOSLOV ZELIŠČNIH BOMBONOV na god. sv. Blaža\, ni nekaj povsem novega. \nŽe lavantinski obrednik je namreč ob godu sv. Blaža v času\, ko bomboni še niso bili vsem na voljo kot so danes\, vključeval tudi blagoslov krhljev. \nPo blagoslovu sveč se lahko doda blagoslov zeliščnih bombonov: \nVsemogočni večni Bog! \nTvojemu usmiljenju \nse zaupljivo priporočamo \nzlasti v bolezni\, \nsaj je tvoj Sin Jezus hodil okrog\, \ndelil dobrote in ozdravljal bolne. \nNa čudovite načine tudi v našem času  \nkažeš svojo božjo moč\, \nzato te ponižno prosimo\, \nblago+slovi na priprošnjo svetega Blaža \nte zeliščne bombone. \nNaj bodo tvojim vernim  \nzdravilo zoper bolezni v grlu \nin vsako drugo zlo. \nPo Kristusu\, našem Gospodu. Amen. \n In naj se pokropijo z blagoslovljeno vodo! \n Ministrant lahko ob mašniku\, ki s svečami deli blagoslov sv. Blaža\, drži pladenj z blagoslovljenimi bomboni in kdor želi\, lahko bonbon vzame domov. \n\nUpodobitve\nUmetniki sv. Blaža upodabljajo kot škofa s prekrižanima svečama v roki\, obdanega z gozdnimi živalmi ali z mučilnimi sredstvi; na Vzhodu ga upodabljajo skupaj s cerkvenimi očeti kot starčka z brado in kodrastimi lasmi. \n  \nZavetnik\nSv. Blaž je eden od štirinajstih pomočnikov v sili. Je priprošnjik proti boleznim v grlu\, kašlju\, zobobolu\, nepravim besedam … Je zavetnik zdravnikov\, trgovcev z volno\, čevljarjev\, krojačev\, pekov\, zidarjev\, domačih živali … \nMolimo\nDobri Oče\,\nnaj se veselimo zdravja v tem življenju na zemlji\nin s tvojo pomočjo pridemo v večno domovino.\nPotrdi nas v veri\,\nki jo je sveti Blaž izpovedal z mučeniško smrtjo. Amen. \n\nCerkve pri nas\nPri nas je sv. Blažu posvečena podružnična cerkev v Padni (župnija Krkavče) ter kapela v koprski stolni župniji. \n\nGradiva:\n \n  \n  \n \n  \nDrugi svetniki dneva:\n\nSv. Ana\, vdova in prerokinja\nBl. Jožefina Nicoli\nSv. Oskar\, škof\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-blaz-vsestranski-zavetnik/2026-02-03/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/02/02.-03.-sv.-Blaž-škof.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260204
DTEND;VALUE=DATE:20260205
DTSTAMP:20260605T200304
CREATED:20200203T105450Z
LAST-MODIFIED:20250203T135119Z
UID:10004128-1770163200-1770249599@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Janez de Britto: "Portugalski sv. Frančišek Ksaverij"
DESCRIPTION:Sv. Janeza de Brito so indijski katoličani imenovali »portugalski sv. Frančišek Ksaverij«. \nBil je eden izmed prvih jezuitskih misijonarjev v Indiji\, ki je sprejel elemente krajevne kulture v svoje oznanjevanje evangelija. Zaradi svojega uspeha pri oznanjevanju je umrl mučeniške smrti. \n  \nIz življenja …\nRodil se je 1. marca 1647 v Lizboni na Portugalskem v plemiški družini.  \nPo hudi bolezni in čudežnem ozdravljenju na priprošnjo sv. Frančiška Ksaverija je želel postati misijonar po njegovem vzoru. \n \nŽe petnajstleten je vstopil v jezuitski noviciat. Po mašniškem posvečenju je zapustil Lizbono in odpotoval v Indijo. V Maduri je stregel bolnikom z nevarnimi nalezljivimi boleznimi. Ker je videl\, da so kristjani le Indijci iz nižje kaste\, je začel živeti kot indijski spokornik v divjini\, da bi za krščanstvo navdušil tudi višje kaste. Jedel je le riž in spal na rogoznici\, oblečen v rdeč plašč in turban. Ker se je veliko Indijcev spreobrnilo h krščanstvu\, so mu člani najvišje kaste zavidali uspeh in ga želeli umoriti: po strašnem mučenju so ga izgnali iz kraljestva.  \nPredstojniki so sv. Janeza poklicali v Lizbono\, a je kmalu odšel nazaj v Indijo.  \nPonoči je potoval iz kraja v kraj\, da je podnevi lahko maševal in krščeval.  \nNjegove zasluge pri spreobrnjenju princa Tadaja Theva pa so ga kmalu pripeljale v smrt. Princ je imel več žena. Sv. Janez de Brito je vztrajal\, da sme po krstu imeti samo eno\, kar je princ tudi sprejel. Toda ena izmed “zavrženih” žena se je pritožila svojemu stricu\, ki je bil radža v Maravi. Ta je kmalu poskrbel za Janezovo mučeniško smrt z obglavljenjem\, ki jo je pretrpel 4. februarja 1693. \n  \nGradiva:\n \n  \nDrugi svetniki dneva:\n\nSv. Jožef Leoniški\, redovnik\, misijonar\nSv. Gilbert\, redovni ustanovitelj\n\n  \nPovzela: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-janez-de-britto-portugalski-sv-francisek-ksaverij/2026-02-04/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/02/Janez-de-Britto-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260205
DTEND;VALUE=DATE:20260206
DTSTAMP:20260605T200304
CREATED:20200203T104112Z
LAST-MODIFIED:20250203T135330Z
UID:10004133-1770249600-1770335999@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveta Agata: Zavetnica žensk z rakom na prsih
DESCRIPTION:Sv. Agato so mučili z žerjavico\, ji odrezali prsi in jih vrgli v ogenj … \n  \nIz življenja …\nSv. Agata je živela v Kataniji na Siciliji v 3. stoletju v bogati družini. Znana je bila po svoji lepoti\, krepostnem življenju ter po svoji predanosti Odrešeniku Jezusu. Že kot deklica je naredila zaobljubo deviškosti. \nNjena lepota je privabljala številne snubce. Vanjo se je zagledal tudi poganski upravitelj Sicilije Kvintijan\, a ga je zavrnila. Zato se ji je maščeval tako\, da jo je odpeljal v bordel; morda ta podrobnost skriva zgodovinsko dejstvo\, da device v rimskem cesarstvu niso smeli usmrtiti – četudi zaradi krščanske vere. Ker se ni odrekla svoji veri\, so jo kruto mučili. Med drugim je bila podvržena mučenju z žerjavico\, odrezali so ji njene deviške prsi in jih vrgli v ogenj. Zaradi tega je postala zavetnica vseh žensk\, ki trpijo za rakom na prsih. \nUmrla je mučeniške smrti med preganjanjem kristjanov v času rimskega cesarja Decija\, nekega 5. februarja\, verjetno leta 251\, v Kataniji. Njeno češčenje se je razširilo po vsej Cerkvi; njeno ime je v rimskem kanonu. \n  \nUpodobitve\nUmetniki pogosto upodabljajo njeno mučenje\, zlasti rezanje prsi; včasih jih drži na pladnju. V rokah drži palmo mučeništva\, včasih jo obdajo orodja njenega mučenja ob njej (škarje\, klešče …). \n  \nZavetnica\nSv. Agata je zavetnica dojilj\, medicinskih sester\, tkalcev\, pastiric\, zvonarjev\, zlatarjev\, rudarjev in lačnih ljudi; priprošnjica proti raku na prsih in vnetjih; proti nevihtam\, potresom\, ognju\, različnim nesrečam … \n  \nCerkve v Sloveniji\nPri nas je sv. Agati posvečena podružnična pokopališka cerkev v Dolskem\, ki spada v župnijo Sv. Helena-Dolsko (ljubljanska nadškofija). \n\nMolimo\nVsemogočni Bog\,\nnaj nam sveta Agata\nizprosi tvojo pomoč\,\nsaj ti je vedno ugajala \nzaradi posvečene čistosti\nin pogumnega mučeništva. Amen. \n  \nGradiva:\n \n  \n \n  \nDrugi svetniki dneva: \n\n Adelajda\, redovnica\n Hildegarda (Liharda)\, kneginja\n Ingenuin in Albuin (Albin)\, škofa\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-agata-zavetnica-zensk-z-rakom-na-prsih/2026-02-05/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/02/02.-05-Sveta-Agata1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260206
DTEND;VALUE=DATE:20260207
DTSTAMP:20260605T200304
CREATED:20200203T124412Z
LAST-MODIFIED:20250206T055124Z
UID:10004138-1770336000-1770422399@portal.pridi.com
SUMMARY:Japonski mučenci: 25 mučencev in sv. Pavel Miki - Gradiva
DESCRIPTION:26 japonskih mučencev je bilo križanih na griču v mestu Nagasaki\, kamor je pol stoletja prej ponesel krščansko vero sv. Frančišek Ksaverij.  \nMed japonskimi mučenci je bil tudi jezuit sv. Pavel Miki. \n  \nIz življenja sv. Pavla Mikija … \nSv. Pavel Miki se je rodil okoli leta 1564/66 v Kyotu na Japonskem v premožni družini. Pri petih letih je bil krščen\, z dvajsetimi leti pa je stopil v jezuitski noviciat. Po mašniškem posvečenju je postal znan kot dober pridigar in verski učitelj. Mnogo duš vseh slojev v japonski družbi je po njem sprejelo krščansko vero. \nVse svoje življenje je posvetil posnemanju križanega Kristusa in oznanjevanju evangelija. O tem pričajo številna pisma\, zlasti tista iz ujetništva. Eden od tedanjih japonskih vladarjev\, Toyotomi Hideyoshi\, je v strahu pred vplivom tujcev in pred širjenjem krščanstva začel leta 1587 načrtno preganjati misijonarje in japonske katoličane. Pavel Miki je bil zaprt decembra 1596. On in njegovi bratje v veri so morali prepešačiti okrog 1000 kilometrov od Kyota do Nagasakija. Med potjo so z njimi grdo ravnali\, jih žalili in psovali\, oni pa so slavili Vsemogočnega\, molili in peli »Tebe Boga hvalimo«. \nKo so 5. februarja 1597 prispeli v Nagasaki\, japonsko mesto z največjim številom katoličanov\, je bil Miki križan. S križa je imel svojo poslednjo pridigo\, v kateri je odpustil svojim krvnikom\, ponosen na to\, da je Japonec in katoličan. Poleg njega sta bila križana še druga dva japonska jezuita Janez Soan de Goto in Jakob Kisai ter še 23 drugih japonskih mučencev\, med katerimi je bilo šest frančiškanskih misijonarjev in 17 japonskih laikov. \nTako je 5. februarja 1597 na križu umrlo 26 ljudi. Križani so bili na griču v mestu Nagasaki\, pozneje imenovanem Sveti hrib\, kamor je 50 let prej ponesel krščansko vero sv. Frančišek Ksaverij. \n  \nMolimo\nO Bog\, moč svojih svetih\,\npo trpljenju na križu si v večno življenje poklical\nsvete japonske mučence Pavla in njegove tovariše.\nNaj tudi mi vero zvesto izpovedujemo\nin jo ohranimo do smrti. Amen. \n\nGradiva:\n \n  \n \n  \nDrugi svetniki dneva:\n\n Alfonz Marija Fusco\, duhovnik\, ustanovitelj\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-pavel-miki-in-25-japonskih-mucencev/2026-02-06/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/02/Japonski-mucenci-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260207
DTEND;VALUE=DATE:20260208
DTSTAMP:20260605T200304
CREATED:20230207T060002Z
LAST-MODIFIED:20250206T060341Z
UID:10004154-1770422400-1770508799@portal.pridi.com
SUMMARY:Bl. Ana M. Adorni: Ustanoviteljica dveh redovnih ustanov
DESCRIPTION:Ko je Ana M. Adorni \, vzorna žena in mati ovdovela\, se je posvetila pomoči zapornicam in ženam v težavah. V ta namen je ustanovila kar dve redovni ustanovi. \n  \nIz življenja …\nAnna Maria Adorni se je rodila 19. junija 1805 v Fivizzanu. Mati jo je zaradi njene nenehne molitve klicala »živi rožni venec«. Pri petnajstih letih je izgubila očeta in se nato z materjo preselila v Parmo; že v tem obdobju je želela postati redovnica\, a je tega ni storila zaradi spoštovanja matere\, ki je potrebovala njeno pomoč. Leta 1826 se je poročila z Antonijem Domenico Bottijem in v zakonu se jima je rodilo šest otrok; pet jih je umrlo že v otroštvu\, edini preživeli pa je kasneje postal benediktinec. \nKo je Anna Maria pri 39-ih letih ovdovela\, se je posvetila Gospodu v apostolatu za rehabilitacijo zapornic. Mnoge zapornice namreč po prestani zaporni kazni niso imele možnosti\, da bi se vrnile na pravo pot\, saj niso imele hrane\, strehe nad glavo in pomoči. Zato je Anna Maria s pomočjo nekaterih žensk najela hiše\, v katerih so sprejele izpuščene zapornice\, ter jim pomagale\, da ne bi ponovno padle v kriminal in pregreho. Tako se je rodil inštitut Dobrega pastirja. \nPozneje je Anna Maria\, skupaj s prvimi osmimi somišljenicami ustanovila še Kongregacijo Služabnic Brezmadežne Marije. Skupini zapornic so se pridružila še druga rizična mlada dekleta\, sirote brez staršev … \nLeta 1892 se je poslabšalo njeno zdravje in jo za kratek čas celo priklenilo na posteljo. Umrla je leta 1893. \n3. oktobra 2010 je v katedrali v italijanskem mestu Parma potekala njena beatifikacija. \n  \nGradiva: \n \n\nZgodba Anne Marie Adorni – inserti iz FILMA (v it.) – 2:43 min\n\n  \nDrugi svetniki dneva:\n\nBl. Rozalija Rendu\nSv. Rihard\, kralj\nBl. Pij IX.\, papež\n\n  \nPovzela: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/bl-anna-maria-adorni-za-zapornice/2026-02-07/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/02/02.-07.-anna-maria-adorni1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260208
DTEND;VALUE=DATE:20260209
DTSTAMP:20260605T200304
CREATED:20230208T030604Z
LAST-MODIFIED:20250206T060605Z
UID:10004159-1770508800-1770595199@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveta Jožefina Bakhita: Sužnja\, prva afriška svetnica - Gradiva
DESCRIPTION:Na primeru svetnice naše dobe lahko spoznamo\, kaj pomeni resnično srečati Boga.  \nSv. Jožefina Bakhita je bila večkrat prodana kot sužnja. Doživela je številna ponižanja in trpljenja suženjstva … \n  \nIz življenja …\nJožefina Bakhita se je rodila leta 1868 v pokrajini Darfur v južnem Sudanu v Afriki\, v bogati in ugledni družini. Odraščala je s starši\, tremi brati in dvema sestrama. Ena od njiju je bila njena sestra dvojčica. Ko je kot sedemletna deklica pomagala staršem na polju v Kartumu\, so jo ugrabili arabski trgovci s sužnji in jo poimenovali Bakhita\, kar pomeni v arabskem jeziku Srečnica. Večkrat je bila prodana in preprodana. Zamenjala je pet lastnikov. Doživela je številna ponižanja in trpljenja suženjstva\, tako fizična kot moralna. Še posebej je trpela\, ko jo je štirinajstletno kupil turški general. Njegova mati in žena sta jo vsak dan pretepali do krvi. Na telesu ji je ostalo več kot sto brazgotin. Njen zadnji lastnik je bil italijanski konzul v Kartumu\, ki jo je pravzaprav želel izpustiti in vrniti nazaj njeni družini\, kar pa se je zaradi pomanjkanja spominov in travmatizacije Bakhite izkazalo za nemogoče. Zato jo je njegov prijatelj odpeljal v Italijo\, da bi bila varuška njegovi hčerki. \nV Italiji se je prvič srečala s krščanstvom. V suženjstvu je bila prisilno spreobrnjena v islam. V Benetkah je po daljšem času spoznavanja krščanstva leta 1890 prejela krst in dobila ime Jožefina Marjeta Afortunado. \nS krstom je začela rasti tudi njena ljubezen do posvečenega življenja in stopila je v red kanosijank (ta red se imenuje po sv. Magdaleni iz Canosse). Poleg treh let\, ki jih je preživela v Afriki\, in pomagala svojim mladim sestram pri pripravah na misijonsko delo v Črni celiti\, je preostanek življenja od leta 1902 preživela v samostanu Schio (Vicenza)\, kjer so redovnice delovale na vzgojnem in karitativnem področju. V 45 letih\, ki jih je preživela na tem kraju\, je sestra Jožefina do leta 1922 delala kot vratarica in tako bila v stalnih stikih z ljudmi\, ki so jo imeli zelo radi in jo cenili. Njena ponižnost\, preprostost in nasmeh so pritegnili pozornost in ljubezen mnogih ljudi. Na pobudo predstojnice je napisala svojo življenjsko zgodbo. \nLeta 1939 so se ji pojavili resni zdravstveni problemi. Tudi ko je bila zelo bolna in se je lahko gibala le s pomočjo invalidskega vozička\, ji to ni vzelo veselja in nasmeha z obraza. Umrla je 8. februarja 1947\, po dolgi in težki bolezni\, ki jo je potrpežljivo prenašala. Njeno telo je bilo nato tri dni izpostavljeno na odru\, da se je lahko na tisoče ljudi poslovilo od svoje »črne matere«. \nZa blaženo jo je razglasil leta 1992 papež Janez Pavel II.\, za sveto pa je bila razglašena le osem let pozneje. \nSveta Jožefina Bakhita\, prosi za nas! \n\nZavetnica\nJe zavetnica Sudana. \n  \nGradiva: \n \n\nOdlomki iz FILMA o Bakhiti (v it. z ang. podnapisi) – 2:52 min\n\n  \n \n\nDokumentarni FILM o sv. Jožefini Bakhiti (v nem.) – 32 min\n\n  \n \n\nO sv. Jožefini Bakhiti (v ang.) – 3:24 min\n\n  \n \n  \nDrugi svetniki dneva:\n\nSv. Hieronim Emiliani\, redovni ustanovitelj\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-jozefina-bakhita-prva-afriska-svetnica/2026-02-08/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/02/02.-08.-sv.-Jožefina-Bakhita1.jpg
END:VEVENT
END:VCALENDAR