BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//Zavod za pastoralno dejavnost Pridi.com - ECPv6.15.15//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-WR-CALNAME:Zavod za pastoralno dejavnost Pridi.com
X-ORIGINAL-URL:https://portal.pridi.com
X-WR-CALDESC:Dogodki za Zavod za pastoralno dejavnost Pridi.com
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:Europe/Ljubljana
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20250330T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20251026T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20260329T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20261025T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20270328T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20271031T010000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260921
DTEND;VALUE=DATE:20260922
DTSTAMP:20260604T105335
CREATED:20210726T110824Z
LAST-MODIFIED:20260504T095547Z
UID:10005381-1789948800-1790035199@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Matej: Apostol in evangelist
DESCRIPTION:Sv. Matej je napisal Matejev evangelij\, v katerem poudarja\, da je Jezus Kristus Davidov\, Abrahamov sin\, in predvsem\, da je dopolnil Staro zavezo. Matejev evangelij je med evangeliji najdaljši; obsega 28 poglavij. \nČe je sv. Matevž vedren\, prijetna bo jesen. \n\nIz življenja …\nSv. Matej se je rodil v 1. stoletju v Galileji. Samega sebe imenuje Matej\, evangelist Marko pa ga imenuje Levi\, Alfejev sin. Bil je carinik\, Jud v službi rimskih okupatorjev. Takšne ljudi je narod sovražil. In prav takega carinika Jezus pokliče za apostola\, verjetno je na njem odkril tudi pozitivne lastnosti. Poklical ga je: »Hodi za menoj« in Matej je vstal in šel za njim. Jezus ga je navznoter ganil z nevidnim sunkom svoje milosti. \nMed Jezusovimi učenci je Matej veljal za bolj izobraženega; kot cestninar je bil gotovo vešč branja in pisanja\, pa tudi Stara zaveza mu ni bila tuja\, saj se je pogosto skliceval nanjo. \nNapisal je evangelij\, izročilo pravi da v Judeji in to v hebrejščini (aramejščini)\, ki je bil nato preveden v grščino. \nPotem ko je zapustil Palestino\, naj bi šel oznanjat evangelij v Etiopijo\, kjer naj bi pretrpel mučeniško smrt. Njegove relikvije hranijo v Salernu na jugozahodu italijanskega “škornja”. \n  \nZavetnik\nSv. Matej je zavetnik knjigovodij\, finančnih in bančnih uslužbencev\, carinikov\, priprošnjik proti alkoholizmu. \n  \nUpodobitve\nUmetniki sv. Mateja najpogosteje upodabljajo z angelom oz. otrokom (Sinom človekovim) ob sebi\, pogosto ima ob sebi zvitek ali knjigo. Upodobljen je kot starejši človek z dolgo brado. Njegovi drugi atributi so še: mošnjiček\, sekira\, meč\, plačilna miza. \n  \nGradiva:\n \nSv. Matej (v hr.) – 4:18 min: https://www.youtube.com/watch?v=6JXcV7JhqQ8 \n  \n \nSv. Matej (v ang.) – 2:10 min: https://www.youtube.com/watch?v=2A1bNBUpiKc \n  \n \nZgodba o sv. Mateju (v ang.) – 16:01 min: https://www.youtube.com/watch?v=RbPecmTJ-k8 \n  \nPoklic\, navdihnjenje in mučeništvo sv. Mateja\nKadarkoli pridem v Rim vedno pohitim v cerkev svetega Ludvika Francoskega in stopim po cerkvi do kapele\, ki se nahaja desno od glavnega oltarja. Ustavim se\, če ni več poletje\, vržem kovanec za 100 lir v avtomat\, da se prižgo luči in opazujem – bogve katerikrat – svetega Mateja\, ki ga je naslikal slikar Caravaggio. \nNa levi steni je predstavljen poklic svetega Mateja. Cariniki ostrih obrazov sedijo za mizo – med njimi je deček\, ki bo imel nekoč prav tako neusmiljen obraz – s pohlepnimi očmi preštevajo denar. Na vratih se je v senci pojavil človek\, ki je stegnil svojo dolgo roko. Eden izmed carinikov je dvignil glavo. Njegove oči so se srečale z neznancem na pragu in z njegovo dolgo iztegnjeno roko. Ne da bi umaknil pogled s Skrivnostnega\, je Matej pokazal nase in brez besed vprašal: »Ali jaz?« \nJezus je prišel v skrivališče bančnikov\, si med njimi enega izbral in ga poklical. Ni šel v tempelj\, kjer so bili dostojanstveniki in pismouki; njegovo oko se ni ustavilo na farizeju\, ki se je do malenkosti držal božjega zakona in preziral carinike\, ki niso bili tako tenkovestni. Jezus je iztegnil svojo roko iz polmraka k Mateju\, ki ni sovražil denarja\, ki je znal krasti in goljufati; ki je imel rad to\, kar se vidi in otipa in se ni prav nič zanimal za neminljivo. Ali jaz? Jezus je v zgodovini nadaljeval s tako prakso. Poklical je tiste\, ki so najmanj pričakovali; išče take\, ki zijajo od začudenja\, ko zagledajo njegovo roko\, ki prihaja iz mraka in se sprašujejo: »Ali jaz?« Gre mimo tistih\, ki se imajo za bolj poklicane\, bolj vredne in bolj pripravljene. Ali jaz? \nNa oltarju kapele je nesmrtni Caravaggio naslikal navdihnjenje svetega Mateja. To navdihnjenje je prišlo nepričakovano. Ni uspel niti sesti na stol\, le z eno nogo se je nekako usedel. Stol je v takem položaju\, da bo vsak trenutek padel\, ena noga je v zraku. Mateja pa to ne zanima\, ves se je predal angelu\, ki mu govori besede\, on pa si jih beleži s točnostjo bančnika in neposrednostjo cestninarja. Človeka\, ki ga je Jezus poklical in ki se je odločil\, da bo šel za njim in njegovim naukom\, je presenetilo navdihnjenje. Prišlo je v takem trenutku\, ki ga je lahko najmanj pričakoval in ni uspel niti sesti; sili ga\, da si to zapiše\, ne s peresom in črnilom\, ampak z delom in trudom\, ne na papirus\, ampak v knjigo življenja. Tako hitro\, tako nenadoma in tako nevarno. Če se stol premakne\, bo padel. \nNa desni strani je večni Caravaggio predstavil mučeništvo svetega Mateja. Apostol umira na tleh pod udarci\, obkrožen je z mišičastimi ljudmi; ali ni med nasilniki tudi deček z nežnim obrazom\, ki je bil v skrivališču takrat\, ko je Učenik poklical Mateja? Angel prihaja\, da bi Mateju izročil palmo mučeništva – palmo zmage. To je usoda\, ki doleti tistega\, ki je šel za dolgo iztegnjeno roko\, ki je vabila iz teme\, iz Skrivnosti; vržen je bil na tla zaradi svoje telesne slabosti in zaradi hudobije drugih. Toda palma nikoli ne ovene. \nKadarkoli pridem v Rim – to ni tako malokrat – pohitim v cerkev svetega Ludvika Francoskega in gledam – moj Bog\, kdove katerikrat – poklic\, navdihnjenje in mučeništvo svetega Mateja na Caraggiovem platnu. Ko boste prišli v Rim – prej ali slej – pojdite k svetemu Ludviku Francoskemu … Ali jaz? \nPovzeto po Ivanu Golubu in oblikovano v PPS Božji klic sv. Mateja \n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-matej-apostol-in-evangelist/2026-09-21/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2021/07/Poklicanje-sv.-Mateja-Carravagio-1-.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260922
DTEND;VALUE=DATE:20260923
DTSTAMP:20260604T105335
CREATED:20200922T053600Z
LAST-MODIFIED:20260504T101754Z
UID:10005392-1790035200-1790121599@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Mavricij: Prvi temnopolti svetnik?
DESCRIPTION:Sv. Mavricija častijo predvsem na nemškem in francoskem jezikovnem področju; tam veliko otrok nosi njegovo ime. V Sloveniji so mu posvečene tri cerkve. \n  \nIz življenja …\nSv. Mavricij se je rodil okoli leta 250 po vsej verjetnosti na teritoriju današnjega Sudana\, kjer se je krščanstvo zgodaj ukoreninilo. Po izročilu je bil sv. Mavricij rimski poveljnik 6600 članske Tebajske legije\, ki je bila večinoma krščanska. Tebajska je imenovana zato\, ker so bili njeni vojaki večinoma iz pokrajine Tebaide v Gornjem Egiptu. Mavricij je skrbel za njihovo telesno in duhovno formacijo. \nMavricijevi legionarji so bili leta 285 poslani čez Alpe na ozemlje današnje Švice z nalogo\, da nekje naredijo red in ustavijo vzpon krščanstva. Ker so zavrnili ukaz cesarja Maksimijana v zvezi s pobijanjem nedolžnih ljudi in darovanjem malikom\, jih je leta 286 dal surovi in kruti cesar vse poklati na kraju\, kjer je danes mesto in opatija St. Maurice (St. Moritz) ob reki Rhoni v Švici. \n  \nUpodobitve\nUmetniki sv. Mavricija najpogosteje upodabljajo kot rimskega poveljnika ali viteza s kopjem in zastavo\, od leta 1250 tudi kot temnopoltega Mavra. Mavricij je bil namreč po vsej verjetnosti črnec\, kajti njegovo ime v latinščini pomeni Maver oz. zamorec (črnec) – v starem veku se je severozahodna Afrika imenovala Mavretanija. \n  \nZavetnik\nSv. Mavricij je zavetnik vojakov\, orožarjev\, konj\, trgovcev\, vinske trte\, barvarjev\, stekloslikarjev\, izdelovalcev klobukov idr. poklicev; je priprošnjik v bojih\, proti protinu in obsedenosti. \n  \nCerkve v Sloveniji\nPri nas sta sv. Mavriciju posvečeni dve župnijski cerkvi\, in sicer v župniji Jurklošter (celjska škofija) in Šmarca – Duplica (ljubljanska nadškofija) ter ena podružnična cerkev v župniji Dobrnič (kraj Šmaver Rdeči Kal). \n  \nGradivo:\n \n\nSv. Mavricij – Prvi temnopolti svetnik (v ang.)  – 14:40 min\n\n  \n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-mavricij-prvi-temnopolti-svetnik/2026-09-22/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/09/09.-22.-Sv.-Mavricij1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260923
DTEND;VALUE=DATE:20260924
DTSTAMP:20260604T105335
CREATED:20200923T044222Z
LAST-MODIFIED:20260504T095807Z
UID:10003436-1790121600-1790207999@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti pater Pij: Stigmatik našega časa
DESCRIPTION:Vrsto let so se množice romarjev zbirale pri samostanu v italijanskem kraju San Giovanni Rotondo\, da bi videle duhovnika s stigmami. Kjerkoli Italijani živijo in delajo\, je zagotovo podoba p. Pija iz Pietrelcine. \nVsako leto njegov grob obišče okrog 7 milijonov ljudi\, to je dvakrat več kot Lurd. \n  \nIz življenja …\nSv. Pij se je rodil 25. maja 1887 kot drugi od osmih otrok v kmečki družini v Pietrelcini v Italiji. Že naslednji dan je bil krščen in dobil ime Frančišek (Francesco). Zgodaj so opazili\, da je veliko molil\, malo spal in iskal tišino. \nPri šestnajstih letih je vstopil h kapucinom in prevzel redovno ime Pij. Doma so bili vsi srečni. Leta 1910 je postal duhovnik. Do leta 1915 je služil kot kaplan v svojem kraju in iz zdravstvenih razlogov bival pri svojih starših. Leta 1916 so ga poslali v samostan San Giovanni Rotondo\, kjer je ostal do svoje smrti. Na mestu\, kjer je bila od leta 1910 opazna pordelost kože\, so se 20. septembra 1918 pojavile stigme – krvave rane na rokah in drugih mestih Kristusovih ran – ki so bile vidne vse do njegove smrti. Kljub temu\, da jih je skušal prikriti z rokavicami\, je p. Pij hitro zaslovel. V samostan so prihajali ljudje od daleč\, da bi bili pri njegovi sv. maši in spovedi\, da bi dobili njegov nasvet in tolažbo. Poleg drugih nadnaravnih sposobnosti je imel namreč tudi dar branja v dušah. Sredi tolikšnega občudovanja\, pa si je sam želel biti samo ubogi brat\, ki moli. Celi dan in velik del noči je preživel v pogovoru z Bogom. Ljubezen do bližnjega je v celoti izkazal tako\, da je več kot petdeset let sprejemal velike množice ljudi\, ki so se obračali nanj za spoved\, nasvet in tolažbo. »Nadlegovali« so ga povsod: v cerkvi\, zakristiji\, samostanu. A on ni nikogar zavrnil. Obujal jim je vero\, delil milost in prinašal luč. P. Pij je imel dar bilokacije\, torej je lahko bil hkrati na različnih krajih\, med drugim pa je Karlu Wojtyli napovedal izvolitev za papeža in poskus atentata leta 1981. \nHkrati pa je naraščal tudi skepticizem s strani njegovega reda in Vatikana. Leta 1922 so njegovo pastoralno delovanje omejili. To je bil hud udarec za p. Pija. Vernike pa to ni zanimalo. K njemu je prihajalo vedno več romarjev\, ki so jih organizirale v lastni režiji molitvene skupine\, p. Pij pa je nanje polagal roke. Zlasti v revnih\, trpečih in bolnih je videl Kristusovo podobo in se jim posebej daroval. Dolga leta je bolečine v ranah prenašal z osupljivo mirnostjo. Od leta 1940 je s pomočjo številnih donacij zgradil eno največjih klinik v Italiji\, ki se je odprla leta 1956. \nKo je leta 1968 umrl\, so ga v prisotnosti 100.000 ljudi pokopali v kripti samostanske cerkve. Za svetnika je bil razglašen leta 2002. \n»Svetost pomeni presegati sebe; pomeni popolno zmago nad vsemi našimi strastmi; pomeni resnično in stalno prezirati sebe in zemeljske stvari\, dokler nimamo rajši uboštva kot bogastva\, ponižanja bolj kot časti\, bolečine bolj kot užitka.« \n\nMolitev sv. patra Pija\nO Jezus\, moj Jezus\, daj mi otroško srce\, čisto in prozorno kakor studenec. \nBožja Mati\, izprosi mi preprosto srce\, ki ne bo preobčutljivo v trpljenju\, \nsrce velikodušno za žrtve\, nežno in sočutno\, \nzvesto in plemenito\, ki ne išče maščevanja za žalitve. \nNapravi blago in ponižno moje srce\, ki ljubi\, ne da bi zahtevalo ljubezen; \nveselo\, da ne pomeni nikomur nič\, da more živeti samo v Srcu tvojega Sina. \nNapravi moje srce veliko\, da ga nobena težava ne potre\, \nnobena nehvaležnost ne zapre\, nobena brezbrižnost ne utrudi; \nsrce\, ki bo trpelo samo za čast Jezusa Kristusa\, \nranjeno od Njegove ljubezni\, katere rana se zaceli samo v nebesih. Amen. \n\nMolimo\nDobri Oče\,  \nna priprošnjo sv. Pija iz Pietrelcine \nvzbudi v meni željo po molitvi in \npopolnem sprejemanju mojega križa. \nAmen. \n\nGradiva:\n \n\nPESEM bratov kapucinov – Pater Pij (3:35 min): https://www.youtube.com/watch?v=K3RcC0XDWAE\n\n  \n \n\nSv. Pij – dokumentarni FILM (v hr.) – 19:18 min: https://www.youtube.com/watch?v=-dOp4ybfRfE\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-p-pij-stigmatik-nasega-casa/2026-09-23/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/09/09.-23.-P.-Pij.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260924
DTEND;VALUE=DATE:20260925
DTSTAMP:20260604T105335
CREATED:20200923T071631Z
LAST-MODIFIED:20260105T134814Z
UID:10003442-1790208000-1790294399@portal.pridi.com
SUMMARY:Bl. Anton Martin Slomšek: Prvi slovenski blaženi
DESCRIPTION:God bl. Antona Martina Slomška obhajamo 24. septembra. Na nedeljo\, ki je po datumu najbližje njegovemu godu\, pa obhajamo t. i. Slomškovo nedeljo.  \n  \nIz življenja …\n\nBl. Anton Martin Slomšek se je rodil 26. novembra 1800 na Slomu pri Ponikvi kot prvi od osmih otrok v kmečki družini. Mati je na porodu osmega umrla. Na Ponikvi se je odlikoval kot najboljši učenec nedeljske šole\, ki jo je vodil kaplan Jakob Prašnikar. Čeprav naj bi na očetovo željo ostal na kmetiji\, sta mati in Prašnikar dosegla\, da je šolanje nadaljeval. Šolal se je v Celju\, Ljubljani\, Senju in Celovcu\, kjer je stopil v semenišče in bil 8. septembra 1824 posvečen v duhovnika. Ponudbo predstojnikov za doktorski študij je odklonil\, ker mu je bilo pri srcu dušno pastirstvo. \n \nKot kaplan je služboval na Bizeljskem in pri Novi Cerkvi. Od 1829 do 1838 je bil duhovni voditelj bogoslovcev v celovškem bogoslovju\, potem pa šest let župnik v Vuzenici\, kjer je napisal izredno uspeli priročnik za nedeljske šole z naslovom Blaže in Nežica v nedeljski šoli. Leta 1844 je postal kanonik na škofiji v Št. Andražu v Labotski dolini (v današnji Avstriji)\, a se je po dveh letih vrnil v Celje\, kjer je prevzel službi župnika in opata. Slomšek je bil odličen pridigar. Veliko je tudi pisal; tudi pesmi\, od katerih je mnogo ponarodelih. Kot veliki buditelj narodne zavesti je odločno zagovarjal slovenstvo\, vrednost materinega jezika in dolžnost živeli iz duhovnih in narodnih korenin. \nA. M. Slomšek\, Tomaž Perko\n5. julija 1846 je bil v salzburški stolnici posvečen v škofa. V letu 1859 je prenesel sedež škofije iz Št. Andraža na Koroškem v Maribor ter preuredil škofijske meje. Močno si je močno prizadeval za oblikovanje duhovnikov\, z ljudskimi misijoni in knjižicami pa je pri vernikih poglabljal vero. Umrl je 24. septembra 1862 v Mariboru; pokopali so ga na mariborskem mestnem pokopališču\, leta 1941 so njegove posmrtne ostanke prenesli v frančiškansko cerkev\, 1978 pa v stolnico. \nTik pred svojo smrtjo je zapisal: \n»Ko sem postal duhovnik\, sem upal da bom srečen; ko sem postal župnik\, sem začel biti zaskrbljen; in če kot škof premislim svoje dolžnosti\, veliko odgovornost in napore; tedaj se moram tresti…« \n\nPostopek za beatifikacijo\nPostopek je potekal v treh obdobjih. Prvo imenujemo pripravljalno in je trajalo do leta 1925 (63 let)\, sledil je škofijski del postopka v Mariboru. Leta 1962 je bila zbrana dokumentacija posredovana v Rim. Tam se je začel t. i. apostolski del postopka\, ki se je končal 19. septembra 1999\, ko je Antona Martina Slomška za blaženega slovesno razglasil papež Janez Pavel II. v Mariboru. \n \nPostulator \nMsgr. dr. Marjan Turnšek\, zaslužni nadškof \nMolitev za kanonizacijo\nNebeški Oče! \nBlaženi škof Anton Martin Slomšek \nje luč na poti našega krščanskega življenja. \nNaj nas spremlja njegov zgled \nin podpira njegova priprošnja\, \nda bomo v edinosti s teboj \nin med seboj napredovali v veri\, \nupanju in ljubezni in bodo uslišane \nnaše prošnje za njegovo kanonizacijo. \n To prosimo\, po Kristusu našem Gospodu. \nAmen. \n\nPo Slomšku je poimenovanih mnogo ustanov\, krajev in zgradb\nJe glavni zavetnik celjske škofije. V tej škofiji sta mu posvečeni kar dve župniji (Celje – Bl. Anton Martin Slomšek\, Velenje – Bl. Anton Martin Slomšek)\, a obe sta še brez župnijskih cerkva. \nCerkve v Sloveniji: Slomšku so posvečene tri cerkve\, ena župnijska (župnija Maribor – Košaki) in dve podružnični\, in sicer v župniji Sv. Jedrt Nad Laškim (v kraju Rečica) ter v župniji Črensovci (v kraju Gornja Bistrica). Posvečene so mu tudi kapele\, in sicer v župniji Beltinci\, Križevci pri Ljutomeru\, Sv. Duh – Veliki trn\, Maribor – Sv. Janez Krstnik v bogoslovnem semenišču) … \nOd leta 1985 mariborska škofija podeljuje Odličje škofa A. M. Slomška\, od leta 1999 se podeljuje Slomškovo bralno priznanje. Obstoji tudi Slomškova romarska pot. \n\nGradiva:\n \n\nVIDEO pesem Glej že sonce zahaja (A. M. Slomšek) – 4:13 min\n\n  \n\n \n\n\nPESEM o A. M. Slomšku – 3:18 min\n\n  \n\n \n\n\nVIDEO pesem En hribček bom kupil (A. M. Slomšek) – 2:30 min\nKNJIGA Otrok Luči. Zgodovinska povest o Antonu Martinu Slomšku\, F. Hrastelj\, Družina 2005.\nBlaženi Anton Martin Slomšek\, Majda Strašek Januš\, Ognjišče.\n\n\nVeč na spletni strani Nadškofije Maribor >>> \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n\n\n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/bl-anton-martin-slomsek-prvi-slovenski-blazeni/2026-09-24/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/09/09.-24.-bl.-Anton-Martin-Slomšek1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260924
DTEND;VALUE=DATE:20260925
DTSTAMP:20260604T105335
CREATED:20200924T134633Z
LAST-MODIFIED:20260504T121056Z
UID:10005399-1790208000-1790294399@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Nikolaj iz Flüe: Zavetnik ločenih
DESCRIPTION:Svetega Nikolaja iz Flüe oz. brata Klausa so ljudje častili kot svetnika že za časa njegovega življenja. Zakaj? \n  \nIz življenja …\nSv. Nikolaj iz Flüe se je rodil leta 1417 v premožnejši kmečki družini na gori Flüe v Švici. Že v mladih letih je bil zelo pobožen in je kazal mistične darove. \n  \nPoročil se je z Dorotejo Wyss in imela sta deset otrok. Vedno in povsod je spodbujal mir. Ko je bil vpoklican v vojsko\, je ščitil žene in otroke ter zavzeto varoval in rešil številne samostane in cerkve. Pravijo\, da se je v eni roki boril z mečem\, v drugi pa z rožnim vencem. \nPo mnogih videnjih se je leta 1467 odločil za puščavniško življenje. V dogovoru s svojo ženo in otroci se je umaknil v sotesko Ranft\, kjer je puščavniško živel dvajset let. Jedel ni ničesar\, razen svetega obhajila. \nPri tem »živečem svetniku«\, ki so ga klicali »brat Klaus«\, so iskali nasvet ljudje vseh slojev od blizu in daleč. S svojim političnim vplivom je leta 1481 rešil enotnost švicarske konfederacije\, in zaradi česar velja za glavnega zavetnika Švice. Njegov kip je v poslopju zvezne vlade v Bernu. \nUmrl je v puščavi leta 1487\, star sedemdeset let. \n  \nUpodobitve\nSv. Nikolaja umetniki najpogosteje upodabljajo kot suhega bradatega puščavnika s palico in rožnim vencem. \n  \nZavetnik\nJe zavetnik Švice\, papeške švicarske garde\, v težavah v zakonu\, velikih družin\, ločenih zakoncev. \n  \nGradivo:\n \n\nNikolaj iz Flue – Brat Klaus (v nem.) 35:35 min: https://www.youtube.com/watch?v=iOEdE5DuZm4\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-nikolaj-brat-klaus-zavetnik-locenih/2026-09-24/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/09/09.-25.-Sv.-Nikolaj-iz-F1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260926
DTEND;VALUE=DATE:20260927
DTSTAMP:20260604T105335
CREATED:20200925T123956Z
LAST-MODIFIED:20240923T104335Z
UID:10003450-1790380800-1790467199@portal.pridi.com
SUMMARY:Sv. Kozma in Damijan: Zavetnika zdravnikov
DESCRIPTION:Sv. Kozma in Damijan sta zavetnika zdravnikov in lekarnarjev. Poleg sv. Roka in sv. Boštjana sta bila češčena tudi kot pomočnika proti kugi. \n\nIz življenja …\nSv. Kozma in Damijan sta bila najmlajša brata dvojčka iz bogate krščanske družine\, ki sta na začetku 4. stoletja delovala v Siriji kot ugledna zdravnika. Nad bolniki sta vselej naredila znamenje križa\, molila in se odpovedala kakršnemukoli honorarju. Pa ne zato\, ker bi bila sveta brata slaba zdravnika. \n \nStaro izročilo pravi\, kakšna mojstra sta bila! Nekoč sta zdravila moškega z bolno nogo. Medtem ko je on spal\, sta mu brata odrezala razjedeno nogo in vstavila nogo ravnokar umrlega črnca. Ko se je bolnik prebudil\, je bi presenečen – eno nogo je imel belo\, drugo pa črno\, a obe zdravi! \nPogosto sta zdravila tudi s pomočjo Božjih čudežev in ob zdravljenju poganske bolnike spreobračala h krščanstvu. Na paciente nista gledala kot na številke\, ampak vedno kot na ljudi z nesmrtno dušo\, ki jo je treba nujno rešiti\, še bolj kot telo. \nDržavni upravitelj Lizija je zato dal oba brata ujeti in zaslišati. Ko sta pogumno priznala\, da sta kristjana\, so ju grobo mučili in po strogem zaporu obglavili. \n\nUpodobitve\nUmetniki ju upodabljajo kot zdravnika v dolgi vzhodnjaški obleki z medicinskimi instrumenti. Pogosto upodabljajo omenjeni čudež presaditve noge. \n\nZavetnika\nSta zavetnika bolnikov\, zdravnikov in lekarnarjev\, kirurgov\, zobozdravnikov\, živinozdravnikov\, medicinskih fakultet\, zdravstvenih šol. Poleg sv. Roka in sv. Boštjana sta bila češčena kot pomočnika proti kugi. \nNa današnji praznik sv. Kozma in Damijana želimo vsem zdravstvenim sodelavcem in tistim\, ki strežete bolnikom\, blagoslovljen dan. \nDa bi še naprej svoje poslanstvo izpolnjevali iz zgleda in priprošnje sv. Kozma in Damijana! \nDodajamo nekaj utrinkov v PPS obliki iz življenja sv. Kozma in Damijana (PPS). \n\nCerkve v Sloveniji\nSv. Kozmi in Damijanu so v Sloveniji posvečene tri župnijske cerkve (Koštabona\, Krka\, Kuzma v Prekmurju) in 6 podružničnih cerkva\, kot je razvidno iz spodnje tabele. \nPODRUŽNIČNE CERKVE posvečene sv. Kozmi in Damijanu:\n\n\n\nŠt.\nŽUPNIJA (škofija)\nNASELJE s cerkvijo\n\n\n1.\nČrniče (KP škofija)\nMalovše\n\n\n2.\nIlirska Bistrica   (KP škofija)\nVelika Bukovica\n\n\n3.\nPodnanos (KP škofija)\nPodbrje\n\n\n4.\nStopiče (NM škofija)\nDolž\n\n\n5.\nŠentjernej (NM škofija)\nGorenje Gradišče\n\n\n6.\nPrevalje (MB nadškofija)\nStražišče\n\n\n\n\nGradiva:\n \nSv. Kozma in Damijan (v ang.) – 1:58 min: https://www.youtube.com/watch?v=nI7A3MeOMW8 \n  \n \nSv. Kozma in Damijan (v hr.) – 2:16 min: https://www.youtube.com/watch?v=TQLqT8WmgrI \n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-kozma-in-damijan-zavetnika-zdravnikov/2026-09-26/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/09/09.-26.-Sv.-Kozma-in-Damijan1a.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260927
DTEND;VALUE=DATE:20260928
DTSTAMP:20260604T105335
CREATED:20210803T105829Z
LAST-MODIFIED:20250926T050555Z
UID:10003455-1790467200-1790553599@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Vincencij Pavelski: Ustanovitelj lazaristov
DESCRIPTION:Sv. Vincencij Pavelski je apostol krščanske ljubezni. Ustanovil je misijonsko skupnost lazaristov\, skupaj s sv. Ludoviko de Marillac pa Družbo hčera krščanske ljubezni\, znane kot usmiljenke. \n  \n\nIz življenja …\nSv. Vincencij Pavelski se je rodil leta 1581 kot tretji izmed šestih otrok v kmečki družini nedaleč od Daxa v jugozahodni Franciji. V otroških letih je pasel živino. \nKer je bil bistre glave je šel na šolanje v Dax in nato v Toulouse. Leta 1600 je bil posvečen v duhovnika ter nadaljeval študij. Kmalu nato so ga\, ko je bil na poti iz Marseilla v Toulouse\, ujeli turški morski roparji\, ga vklenili in odpeljali v Afriko\, kjer je dve leti preživel kot suženj med muslimani. V tem času je bil trikrat prodan. Zadnji njegov lastnik je bil odpadli duhovnik\, ki se mu je prebudila vest\, potem ko je njegova žena sv. Vincenca zelo rada poslušala prepevati krščanske pesmi. Možu je potem očitala\, kako je mogel odpasti od tako lepe vere. Prepudila se mu je vest\, tako da je skupaj z Vincencem in ženo ušel na ladjici in se izkrcal v Franciji. \nLeta 1608 je prišel v Pariz\, kjer je spoznal kardinala Berulla\, močno duhovno osebo\, in tudi sam začel živeti resnejše duhovno življenje. Vse bolj je bil aktiven v pastorali in tudi druge spodbujal k skrbi za uboge. \nLeta 1625 je ustanovi misijonsko skupnost lazaristov\, katere glavno poslanstvo je oznanjevanje evangelija ubogim\, zlasti z ljudskimi misijoni. To družbo duhovnikov je poimenoval po matičnem samostanu sv. Lazarja v Parizu. \nLeta 1633 je skupaj s sv. Ludoviko de Marillac (goduje 15. marca) ustanovil še Družbo hčera krščanske ljubezni oz. usmiljenke\, kateri glavna skrb so bolniki in ubogi. \nBil je zelo aktiven\, prisoten na cerkvenem\, državnem in vojnem področju. \nUmrl je leta 1660. \n  \n\nZavetnik\nSv. Vincencij Pavelski je zavetnik krščanskih dobrodelnih ustanov\, lazaristov\, usmiljenk\, sirot … \n  \n\nUpodobitve\nUmetniki ga najpogosteje upodabljajo v duhovniški obleki\, obdanega z otroki\, sužnji ali jetniki. Na nekaterih upodobitvah v roki drži goreče srce. Obstoji tudi njegov avtentični portret\, na katerem ja naslikan kot dobrotljiv starejši moški s čepico na glavi. \n  \n\nGradiva:\n\nMISLI\, CITATI Sv. Vincencija Pavelskega\n\n  \n \n\nSv. Vincencij Pavelski (v hr)- 3:09 min: https://www.youtube.com/watch?v=ZknAoF-Hz_o\n\n  \n \n\nSv. Vincencij Pavelski (v ang.) – 2:51 min: https://www.youtube.com/watch?v=z09a627Atto\n\n  \n \n\nZgodba o sv. Vincenciju Pavelskem (v ang.) – 10:42 min: https://www.youtube.com/watch?v=0RHBqt3nads\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-vincencij-pavelski-ustanovitelj-lazaristov/2026-09-27/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2021/08/sv.-Vincencij-Pavelski-1.jpg
END:VEVENT
END:VCALENDAR