BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//Zavod za pastoralno dejavnost Pridi.com - ECPv6.15.15//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-ORIGINAL-URL:https://portal.pridi.com
X-WR-CALDESC:Dogodki za Zavod za pastoralno dejavnost Pridi.com
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:Europe/Ljubljana
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20250330T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20251026T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20260329T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20261025T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20270328T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20271031T010000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261109
DTEND;VALUE=DATE:20261110
DTSTAMP:20260604T195222
CREATED:20201106T091743Z
LAST-MODIFIED:20241107T113904Z
UID:10003659-1794182400-1794268799@portal.pridi.com
SUMMARY:Praznik: Posvetitev lateranske bazilike
DESCRIPTION:Danes se spominjamo obletnice posvetitve lateranske bazilike v Rimu\, ki velja za prvo in prvotno papeževo stolnico. \nV Lateranu so papeži prebivali več stoletij\, dokler se niso preselili v Vatikan. Še danes velja Lateran za sedež rimskega škofa – papeža. \n  \nO prazniku …\nPo milanskem ediktu leta 313\, s katerim je dal cesar Konstantin kristjanom v rimski državi svobodo\, je papež Melkijad prejel lateransko palačo\, v kateri je lahko prebival in zemljo ob njej\, na kateri je začel graditi veličastno lateransko baziliko\, posvečeno presvetemu Odrešeniku ali Janezu Krstniku ter Janezu Evangelistu. »Lateranska« se imenuje zato\, ker so bile tamkajšnje stavbe prej last rimske rodbine Lateranov. \nGradnjo lateranske bazilike je dokončal in posvetil papež sv. Silvester (314–335)\, in katerega rezidenca je postala. Sčasoma je postala stolnica v Rimu\, sedež papežev kot rimskih škofov. \nOd 12. stoletja se je na Zahodu začelo praznovati posvetitev te nadbazilike\, ki ji pravijo tudi »mati in glava vseh cerkva mesta Rim in vsega sveta«\, kot piše na njenem pročelju. Tako velja lateranska bazilika za glavno cerkev vseh katoličanov\, znamenje ljubezni ter edinosti s Petrovim stolom. \nV njej je bilo pet lateranskih koncilov. \nLateranska bazilika je bila skozi zgodovino dograjena\, njen današnji videz pa je iz 16. stoletja. Že od nekdaj pa je veljala za najimenitnejšo vseh cerkva v Rimu. \n  \nGradiva:\n \n\nPraznik posvetitve lateranske bazilike (v hr.) – 2:43 min: https://www.youtube.com/watch?v=Af2L72BRJ0I\n\n  \n \n\nBazilika sv. Janeza v Lateranu (v ang.) – 1:59 min: https://www.youtube.com/watch?v=A0pIBhJ2wiI\n\n  \n \n\nBazilika sv. Janeza v Lateranu (v ang.) – 1:57 min: https://www.youtube.com/watch?v=y1Wpa_LzIk4\n\n  \nFoto: zajem zaslona \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/praznik-posvetitev-lateranske-bazilike/2026-11-09/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/11/Lateranska-bazilika-zajem-zaslona.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261110
DTEND;VALUE=DATE:20261111
DTSTAMP:20260604T195222
CREATED:20201106T170724Z
LAST-MODIFIED:20241107T114136Z
UID:10003664-1794268800-1794355199@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Leon Veliki: Zavetnik glasbenikov\, pevcev
DESCRIPTION:Sv. Leon I. Veliki je cerkveni učitelj in prvi papež v zgodovini\, ki je dobil vzdevek »Veliki«. Zakaj? \n  \nIz življenja …\nRodil se je okoli leta 400 v Toskani v Italiji. \nOhranjenih je 96 njegovih govorov (pridig) in 173 pisem\, iz katerih je razvidno\, da se je znal prilagoditi bralcem in poslušalcem ter da je bil zelo izobražen. Bil je poznavalec rimske književnosti in govorništva\, predvsem pa Svetega pisma in teologije. \nLeta 440 je bil izvoljen za papeža. Tedaj je bila Cerkev v težavah: od znotraj so jo razjedali razni krivi nauki\, od zunaj pa napadi barbarskih ljudstev.  \nPapež Leon je takoj na začetku svojega papeževanja poostril prihodnje razumevanje službe rimskih škofov. Poudaril je\, da je prvenstvo rimskega škofovskega sedeža nad vesoljno Cerkvijo božjepravnega izvora in da je papež vodnik enotnosti Cerkve. Zagovarjal je pravilno vero proti zmotnemu nauku dualističnega maniheizma in samoodrešilnega pelagianizma. Leta 451 je na kalcedonskem koncilu s posebnim pismom obsodil monofizitizem\, češ da sta v Kristusu združeni obe naravi: božja in človeška. Ko so koncilski očetje prebrali pismo\, so vzklikali: »To je vera očetov\, to je vera apostolov! Peter je govoril po Leonu«. \nVse kaže\, da je bil tudi dober diplomat\, saj je kar dvakrat rešil Rim pred uničenjem: Hunskega vojskovodja Atila je uspel prepričati\, da je Rimu prizanesel\, prav tako pa tudi vodjo Vandalov Gejzerika\, da je prenehal z ropanjem. \nUmrl je leta 10. novembra leta 461 v Rimu. \n  \nUpodobitev\nUmetniki ga najpogosteje upodabljajo kot papeža s križem\, evangeljsko knjigo ali zmajem. Slednje zato\, ker je rešil Rim pred Atilo. \n  \nZavetnik\nJe zavetnik glasbenikov\, organistov in pevcev. \n  \nMisel\n\n»Krepost se izkaže šele v preizkušnji\, saj ni boja brez nasprotnika\, zmage ni brez spora.«\n»Nič ni močnejše zoper hudičeve zvijače kot usmiljenje in širokosrčna ljubezen.«\n»Kar je bilo na našem Zveličarju vidno\, je prešlo v zakramente.«\n\n\nGradiva:\n \n\nSv. Leon Veliki\, papež in cerkveni učitelj (v hr.) – 2:59 min: https://www.youtube.com/watch?v=VlNunhe2ccQ\n\n  \n \n\nSv. Leon Veliki (v ang.) – 3:08 min: https://www.youtube.com/watch?v=aR71hhfxAaw&list=PL58g24NgWPIzvBk2IQVES_xC4WTm6-CDI\n\n  \nFoto: Zajem zaslona\, https://www.youtube.com/watch?v=aR71hhfxAaw&list=PL58g24NgWPIzvBk2IQVES_xC4WTm6-CDI\nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-leon-veliki-zavetnik-glasbenikov-pevcev/2026-11-10/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/11/sv.-Leon-Veliki-.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261111
DTEND;VALUE=DATE:20261112
DTSTAMP:20260604T195222
CREATED:20201109T110228Z
LAST-MODIFIED:20251128T094706Z
UID:10003669-1794355200-1794441599@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Martin: Eden najbolj priljubljenih škofov vseh časov
DESCRIPTION:Znan je pregovor\, da na martinovo »svet’ Martin nar’di iz mošta vin.« \n  \nKdo je bil sv. Martin?\nSv. Martin iz Toursa je v svojem življenju »prehodil pot« od poganskega vojaka do enega najbolj priljubljenih škofov vseh časov.  \nRodil se je okoli leta 315 na teritoriju današnjega Sombotela na Madžarskem. To pomeni\, da se je rodil dve leti potem\, ko je krščanstvo postalo svobodna vera v rimskem cesarstvu. Martinovi starši so bili pogani. Oče je bil častnik rimske vojske\, zato je bila tudi za Martina vojaška služba neizbežna. Pri dvanajstih letih se je začel zanimati za krščansko vero in postal katehumen. \n  \nRazpolovitev plašča\nProti svoji volji je postal vojaški častnik. Iz tega časa je dogodek\, ki je popolnoma spremenil Martinovo življenje. Pred mestnimi vrati je v mrzlem zimskem jutru zagledal premraženega berača\, ki je prosil miloščino. Ker pri sebi ni imel denarja\, je z mečem razpolovil svoj plašč in s polovico ogrnil reveža. To je bil začetek Martinovega spreobrnjenja. Iste noči se mu je v sanjah prikazal Jezus\, ogrnjen z darovano polovico plašča. Martin je tedaj zapustil vojaško službo in se oklenil škofa sv. Hiarija iz Poitiersa\, s katerim sta ustanovila samostan in začel »boj« je proti krivovercem. \n  \n \nGos ga je izdala\nKo so prebivalci Toursa leta 371 iskali novega škofa\, so izvolili sv. Martina\, ker so vedeli za njegovo ljubezen in pravičnost do vseh\, tako sužnjev kot najrevnejših. Ena od legend pravi\, da Martin zaradi skromnosti sploh ni želel sprejeti škofovske mitre\, zato se je skril pred odposlanci\, ki so prišli ponj. Toda v bližini je bila gos\, ki je s svojim gaganjem razkrila skromnega škofa. \nV 27-ih letih svoje škofovske službe je sv. Martin naredil veliko dobrega. Bil je dejaven škof in razširjevalec vere. \n  \nMartinova gos\nOb njegovem godu se pripravljajo Martinove pojedine s pokušino novega vina. Ne manjka pa tudi Martinova gos\, navadno z mlinci in rdečim zeljem\, ter seveda vino. Zakaj? \nPo legendi so gosi sv. Martina z gaganjem izdale\, ko se je skril pred ljudmi\, ki so ga želeli postaviti za škofa. Nekateri pa menijo\, da je bila gos tega dne že mnogo prej na jedilniku in da je šlo po vsej verjetnosti za daritveno žival. \n  \nPrvi svetnik nemučenec?\nPostal je eden izmed prvih svetnikov\, ki ni umrl mučeniške smrti. \nUmrl je 8. novembra leta 397 v kraju Candes\, ki leži severno od Toursa. Pokopali so ga 11. novembra. \n  \nUpodobitve\nUmetniki ga najpogosteje upodabljajo\, kako še kot vojak deli plašč z beračem\, redkeje kot škofa z gosko. \n  \nZavetnik\nJe zavetnik revnih\, jetnikov\, vojakov\, konjenikov\, konj\, vinogradnikov\, gostilničarjev\, domačih živali … \n  \nVremenski pregovori\nLjudska modrost je skozi stoletja spremljala god svetega Martina\, ki je v srcih ljudi povezal delo na polju\, praznovanje vina in hvaležnost za Božje darove. \nPregovori o vremenu in letini so odsev spoštovanja do narave in zaupanja v Boga\, ki skrbi za človeka: \n»Če je na Martina jasen in sončen dan\, bosta v treh dneh pobeljena hrib in plan.« \n»Če se oblači na Martina\, bo nestanovitna zima.« \n»Če sv. Martin listje obdrži\, huda zima sledi.« \n»Če Martinova gos po ledu plazi\, o božiču navadno po blatu gazi.« \n»Sv. Martin naj bo suh\, da pozimi raste kruh.« \n  \n  \nMolitev sv. Martina\nV moji zapuščenosti me obišči\, Gospod\,  \nv moji samoti me objemi\, v moji bedi me ozdravi.  \nSveto v meni naj prebudi moje čute\,  \nvid v meni naj vidi Tvoje stvarstvo\,  \nsluh v meni naj sliši peti angele.  \nŽelim živeti\, preživeti\, častiti te in te slaviti.  \nDaj mi moči\, poguma in Tvoje ljubezni.  \nPrebudi mi srce\, da ne bom sovražil\,  \nampak da bom odpuščal in  \nv Tvojem večnem miru živel. Amen. \n  \n  \nCerkve na Slovenskem\nPri nas je sv. Martinu posvečenih kar 85 cerkva (42 župnijskih\, 43 podružničnih)\, kot je razvidno iz spodnjih tabel. \n  \nŽUPNIJSKE CERKVE posvečene sv. Martinu:\n\n\n\nŠt.\nŽUPNIJA (Škofija)\n\n\n1.\nAvče (KP škofija)\n\n\n2.\nBled (LJ nadškofija)\n\n\n3.\nDob (LJ nadškofija)\n\n\n4.\nGrgar (KP škofija)\n\n\n5.\nHajdina (MB nadškofija)\n\n\n6.\nHrenovice (KP škofija)\n\n\n7.\nIg (LJ nadškofija)\n\n\n8.\nKamnica (MB nadškofija)\n\n\n9.\nKobilje (MS škofija)\n\n\n10.\nKostanjevica na Krasu (KP škofija)\n\n\n11.\nKranj – Šmartin (LJ nadškofija)\n\n\n12.\nLaško (CE škofija)\n\n\n13.\nLibeliče (MB nadškofija)\n\n\n14.\nLjubljana – Šmartno ob Savi (LJ nadškofija)\n\n\n15.\nMartjanci (MS škofija)\n\n\n16.\nMoravče (LJ nadškofija)\n\n\n17.\nNotranje Gorice (LJ nadškofija)\n\n\n18.\nOsek (KP škofija)\n\n\n19.\nPodzemelj (NM škofija)\n\n\n20.\nPoljane nad Škofjo Loko (LJ nadškofija)\n\n\n21.\nPonikva (CE škofija)\n\n\n22.\nSečovlje (KP škofija)\n\n\n23.\nSežana (KP škofija)\n\n\n24.\nSlivje (KP škofija)\n\n\n25.\nSrednja vas v Bohinju (LJ nadškofija)\n\n\n26.\nSromlje (CE škofija)\n\n\n27.\nSv. Martin na Pohorju (MB nadškofija)\n\n\n28.\nSv. Martin pri Vurberku (MB nadškofija)\n\n\n29.\nŠmartno ob Dreti (CE škofija)\n\n\n30.\nŠmartno ob Paki (CE škofija)\n\n\n31.\nŠmartno pod Šmarno Goro (LJ nadškofija)\n\n\n32.\nŠmartno pri Litiji (LJ nadškofija)\n\n\n33.\nŠmartno pri Slovenjem Gradcu (MB nadškofija)\n\n\n34.\nŠmartno v Brdih (KP škofija)\n\n\n35.\nŠmartno v Rožni Dolini (CE škofija)\n\n\n36.\nŠmartno v Tuhinju (LJ nadškofija)\n\n\n37.\nTeharje (CE škofija)\n\n\n38.\nTrbovlje (CE škofija)\n\n\n39.\nTrstenik (LJ nadškofija)\n\n\n40.\nUnec (LJ nadškofija)\n\n\n41.\nVelenje – Sv. Martin (CE škofija)\n\n\n42.\nŽiri (LJ nadškofija)\n\n\n\n\nPODRUŽNIČNE CERKVE posvečene sv. Martinu:\n\n\n\nŠt.\nŽUPNIJA (Škofija)\nNASELJE s cerkvijo\n\n\n1.\nBreznica (LJ nadškofija)\nŽirovnica\n\n\n2.\nBrje (KP škofija)\nSveti Martin\n\n\n3.\nBučka (NM škofija)\nBučka\n\n\n4.\nCerklje na Gorenjskem (LJ nadškofija)\nŠmartno\n\n\n5.\nČatež ob Savi (NM škofija)\nVelike Malence (++)\n\n\n6.\nDobrepolje – Videm (LJ nadškofija)\nPodpeč\n\n\n7.\nDobrova (LJ nadškofija)\nPodsmreka\n\n\n8.\nHinje (NM škofija)\nVeliko Lipje (++)\n\n\n9.\nKočevje (NM škofija)\nHrib  – porušena\n\n\n10.\nKoprivnica (CE škofija)\nVeliki Kamen\n\n\n11.\nLeskovec pri Krškem (NM škofija)\nVelika vas\n\n\n12.\nMetlika (NM škofija)\nMetlika\n\n\n13.\nMokronog (NM škofija)\nSlepšek\n\n\n14.\nPodgrad (KP škofija)\nSabonje (++)\n\n\n15.\nPolhov Gradec (LJ nadškofija)\nSetnik\n\n\n16.\nPrečna (NM škofija)\nZalog\n\n\n17.\nPredloka (KP škofija)\nZazid\n\n\n18.\nRadeče (LJ nadškofija)\nVrhovo (++)\n\n\n19.\nRadlje ob Dravi (MB nadškofija)\nSpodnja Vižinga\n\n\n20.\nSemič (NM škofija)\nTopličica – porušena\n\n\n21.\nSevnica (CE škofija)\nLamperče\n\n\n22.\nSočerga (KP škofija)\nTrebeše\n\n\n23.\nStari trg pri Ložu (LJ nadškofija)\nPodcerkev (++)\n\n\n24.\nŠentjanž (NM škofija)\nKal\n\n\n25.\nŠentjernej (NM škofija)\nGroblje\n\n\n26.\nŠentjurij pri Grosupljem (LJ nadškofija)\nGorenji Rogatec\n\n\n27.\nŠmarjeta (NM škofija)\nVinica\n\n\n28.\nŠturje (KP škofija)\nŽapuže\n\n\n29.\nToplice (NM škofija)\nLoška vas\n\n\n30.\nTrebelno (NM škofija)\nŠtatenberk\n\n\n31.\nTruške (KP škofija)\nLabor\n\n\n32.\nVelike Žablje (KP škofija)\nGaberje\n\n\n33.\nVeliki Gaber (LJ nadškofija)\nBič\n\n\n34.\nVišnja Gora (LJ nadškofija)\nZgornja Draga\n\n\n35.\nVrabče (KP škofija)\nGriže\n\n\n36.\nVransko (CE škofija)\nPodvrh\n\n\n37.\nZagorje (KP škofija)\nTabor\n\n\n38.\nZagradec (NM škofija)\nValična vas\n\n\n39.\nZreče (MB nadškofija)\nZlakova\n\n\n40.\nŽalna (LJ nadškofija)\nVeliko Mlačevo Boštanj (++)\n\n\n\nKAPELE: \n\n\n\n\n1.\nJavor (LJ nadškofija)\nJavor\n\n\n2.\nSrednja vas v Bohinju (LJ nadškofija)\nSpodnje Podjelje\n\n\n3.\nSv. Peter pod Svetimi gorami (CE škofija)\nSvete gore\n\n\n\n\n\nGradiva:\n\n3 VPRAŠANJA o sv. Martinu: Razpolovitev vojaškega plašča kaznivo dejanje?!\n\n  \n\nOb svetem Martinu: Bumerang dobrote (VIDEO)\n\n  \n \n\nSv. Martin in njegov plašč – Veroučni kotiček (v sl.) – 3:50 min: https://www.youtube.com/watch?v=BLWG8qQEk1s&list=PLuL_MDcWQgzzJYnR4idLP1fjNB3LOzygN&index=3\n\n  \n \n\nSv. Martin iz Toursa (v hr.) – 3:16 min: https://www.youtube.com/watch?v=AvAlmbSBUew\n\n  \n \n\nSv. Martin iz Toursa (v ang.) – 3:34 min: https://www.youtube.com/watch?v=rtpApoFt55U\n\n  \n \n\nSv. Martin iz Toursa ANIMIRANI FILM (v špan.) – 3:38 min: https://www.youtube.com/watch?v=fGkd73qlzj4\n\n  \nNaslovna foto: zajem zaslona\, https://www.youtube.com/watch?v=rtpApoFt55U\nFoto v prispevku: pixabay\nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-martin-naredi-iz-mosta-vin/2026-11-11/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/11/sv.-Martin-.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261112
DTEND;VALUE=DATE:20261113
DTSTAMP:20260604T195222
CREATED:20201110T095620Z
LAST-MODIFIED:20241107T114713Z
UID:10003674-1794441600-1794527999@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Jozafat Kunčević: Lovilec duš
DESCRIPTION:Sv. Jozafat Kunčević je  apostol oz. mučenec krščanske edinosti. Rekli so mu tudi “lovilec duš”. \n  \nIz življenja …\nRodil se je okoli leta 1580 v Ukrajini v pravoslavni družini. Pri krstu so mu dali ime Janez. \nNa lastno željo je že zelo mlad sprejel katoliško vero in postal duhovnik. Trudil se je za edinost z Rimom\, v liturgiji pa ohranil vzhodni obred. Pri dvajsetih letih je vstopil v ukrajinski bazilijanski red in dobil redovno ime Jozafat. Bil je prvi novinec bazilijanske skupnosti v samostanu v Vilni in leta 1614 postal njegov predstojnik. V redovno skupnost je vnesel novo gorečnost. Rad je pomagal ubogim\, s svojim molitvenim življenjem in pridigami je mnoge tako navdušil\, da so mu rekli »lovilec duš«. \nLeta 1618 je bil imenovan za nadškofa v Polocku v Rusiji. \nNasprotniki ekumenskega dela so ga  12. novembra 1623 na vizitacijskem potovanju v Vitebsku v Belorusiji ujeli in barbarsko mučili ter pobili s sekirami in meči. \nNjegove zadnje besede so bile: »Zakaj tolčete moje služabnike? Kaj so vam storili? Če mene iščete\, sem tukaj.« Njegovo golo truplo so vrgli v reko Dvino. \nVerniki so njegove posmrtne ostanke častno pokopali. Danes počivajo v baziliki sv. Petra v Rimu. \n  \nUpodobitve\nSv. Jozafata umetniki najpogosteje upodabljajo kot škofa ali bazilijanskega meniha s sekiro ali sekalnim nožem. \n  \nZavetnik\nJe zavetnik ekumenistov in ekumenskega gibanja. \n  \nGradiva:\n\nSv. Jozafat (v ang.) – 1:56 min: https://www.gloria.tv/post/Q6D1Vsk7HYFm6p8Z8XGDsT1kJ\n\n  \nFoto: Zajem zaslona \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-jozafat-kuncevic-mucenec-krscanske-edinosti/2026-11-12/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/11/11.-12.-Sv.-Jozafat1a.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261113
DTEND;VALUE=DATE:20261114
DTSTAMP:20260604T195222
CREATED:20201111T092017Z
LAST-MODIFIED:20241107T114935Z
UID:10003679-1794528000-1794614399@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Stanislav Kostka: Zavetnik mladih
DESCRIPTION:Stanislav Kostka je mladi poljski svetnik. Zaradi svoje zvestobe študiju velja za zavetnika dijaške mladine. Kljub nasprotovanju svojega očeta in brata je vstopil k jezuitom\, a bil pri njih le deset mesecev. Še pred osemnajstim rojstnim dnem je namreč umrl.  \n  \nIz življenja …\nSv. Stanislav Kostka se je rodil leta 1550 v ugledni plemiški družini na gradu Rostkowo na Poljskem kot drugi od petih otrok. \n \nŠtirinajstleten je skupaj s svojim bratom prišel na Dunaj v jezuitsko šolo\, da bi se posvečal klasičnemu študiju. V nasprotju s svojim bratom je bil navdušen nad duhovnim življenjem\, veliko je molil in pogosto prejemal sveto obhajilo – že takrat je imel videnja Jezusa in Marije. \nPo nekaj mesecih je prosil za sprejem v red\, a jezuiti avstrijske province so se (upravičeno) bali\, da si bodo nakopali težave s strani Stanislavove vplivne poljske plemiške družine\, ki je temu nasprotovala\, in Stanislava zavrnili. \nPortugalski jezuit\, ki je bil spovednik na dvoru\, mu je svetoval\, naj se pridruži nemški redovni provinci. Zato je pri petnajstih letih z Dunaja pobegnil preoblečen v preprosta oblačila v Nemčijo\, kjer je deloval jezuit sv. Peter Kanizij. Slednji ga ni sprejel\, čeprav je nedvomno prepoznal Kostkin klic\, ampak ga je poslal k sobratom v Rim. Tam je general reda sv. Frančišek Borja prepoznal duhovno globino mladeniča in ga na njegov sedemnajsti rojstni dan sprejel v noviciat\, in to kljub temu\, da je njegov oče Stanislavu grozil z ječo. Zaradi svoje vesele\, pobožne narave je bil zelo priljubljen. Od njega so si v prihodnosti veliko obetali. A le deset mesecev kasneje\, 15. avgusta 1568\, je v Rimu umrl zaradi nenadne mrzlice. Dopolnil ni niti osemnajstega leta. \nGlas o njegovi svetosti je hitro obšel svet\, začeli so se dogajati čudeži – najprej ta\, da se je po njegovi smrti spreobrnil brat Pavel. \n  \nUpodobitve\nSv. Stanislava Kostko umetniki najpogosteje upodabljajo v jezuitski obleki z rožnim vencem\, lilijo\, križem\, Marijino podobo\, Detetom Jezusom ali monogramom IHS. \n  \nZavetnik\nSv. Stanislav Kostka je zavetnik študentov\, novincev jezuitskega reda\, umirajočih; je priprošnjik proti sklepnim zlomom\, očesnim boleznim\, vročini in hudim boleznih. Po njem je imenovan Zavod sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano. \n  \nGradiva:\n \n\nSv. Stanislav Kostka (v hr.) – 2:52 min: https://www.youtube.com/watch?v=YOKnTU-ZBzU\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-stanislav-kostka-zavetnik-mladine/2026-11-13/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/11/Stanislav-Kostka-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261114
DTEND;VALUE=DATE:20261115
DTSTAMP:20260604T195222
CREATED:20201112T082826Z
LAST-MODIFIED:20241113T112643Z
UID:10003684-1794614400-1794700799@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Nikolaj Tavelić: Prvi hrvaški svetnik leta 1970
DESCRIPTION:Hrvatje so marali na prvega uradno razglašenega hrvaškega svetnika čakati do leta 1970. Tedaj je papež Pavel VI. za svetnika slovensko razglasil hrvaškega frančiškana p. Nikolaja Tavelića.  \n  \nIz življenja …\n\nNebeški zavetnik hrvaškega ljudstva se je rodil okoli leta 1340 v Šibeniku na Hrvaškem v plemiški družini. Že kmalu je vstopil v frančiškanski red in bil leta 1365 posvečen v duhovnika. \nP. Nikolaj je v sedemdesetih letih 14. stoletja v Bosni kot misijonar spreobračal bogomile\, to je krivoverce (veja katarov)\, v pravo vero. Tu je spoznal p. Deodata\, s katerim se je leta 1383 odpravil v Sveto deželo in se naselil v frančiškanskem samostanu na Sionu. \nNaučil se je arabščine in se posvetil romarjem\, ubogim in bolnim – vse pa je potekalo pod budnim očesom muslimanskih zavojevalcev. \nPo zgledu sv. Frančiška Asiškega je želel skupaj s svojima sobratoma p. Deodatom in p. Petrom iz Francije ter p. Štefanom iz Italije spreobrniti h krščanstvu jeruzalemskega voditelja Saracenov\, to je voditelja muslimanskih Arabcev. Ta pa se je razjezil in ukazal\, naj jih vržejo v ječo in mučijo\, da se bodo odpovedali svoji veri. \n14. novembra 1391 je p. Nikolaj skupaj s tremi sobrati muslimane javno pozval k spreobrnjenju v krščansko vero; razjarjena muslimanska množica pa je planila nadnje in jih razsekala z meči. Tako so vsi umrli mučeniške smrti. \nPapež Leon XIII. je p. Nikolaja Tavelića skupaj s tremi sobrati leta 1889 razglasil za blažene\, Pavel VI. pa jih je leta 1970 razglasil za svetnike. \n  \nZavetnik\nSv. Nikolaj Tavelić je zavetnik Hrvaške. \n  \nGradiva:\n \n\nSv. Nikolaj Tavelić (v hr.) – 5:40 min: https://www.youtube.com/watch?v=ZG5pR68ntnc\n\n  \n \n\nSv. Nikolaj Tavelić (v hr.) – 25:00 min: https://www.youtube.com/watch?v=RUBK48t5MaE\n\n  \nFoto: zajem zaslona \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-nikolaj-tavelic-prvi-hrvaski-svetnik/2026-11-14/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/11/11.-14.-Sv.-Nikolaj-Tavelić1a.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20261115
DTEND;VALUE=DATE:20261116
DTSTAMP:20260604T195222
CREATED:20201113T124847Z
LAST-MODIFIED:20241114T111526Z
UID:10003689-1794700800-1794787199@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Albert Veliki: Zavetnik znanstvenikov\, učitelj sv. Tomaža Akvinskega
DESCRIPTION:Sv. Albert Veliki je eden izmed redkih svetnikov z vzdevkom »Veliki«. Zanj pravijo\, da je imel enciklopedično znanje. Čeprav je bil redovnik in kasneje celo škof\, pa je na znanstvenem področju zaslovel predvsem kot naravoslovec. Velja za enega najvplivnejših nemških filozofov in teologov srednjega veka. Bil je učitelj sv. Tomaža Akvinskega. \n  \nIz življenja …\n\nRodil se je okoli leta 1200 v Launigenu v augsburški škofiji. V Padovi je študiral umetnost in morda celo medicino\, ko pa je spoznal redovnega predstojnika dominikancev\, bl. Jordana Saškega\, se je odločil za dominikanski pridigarski red in vstopil vanj. \nKo je prejel duhovniško posvečenje\, so ga predstojniki poslali v Nemčijo\, da bi v tamkajšnjih samostanih uredil študijsko in znanstveno delo. Intelektualno  zelo nadarjen in izobražen je sv. Albert postal profesor na različnih evropskih univerzah. Najprej v Parizu\, potem pa v Kölnu\, kjer je bil med njegovimi učenci sv. Tomaž Akvinski\, za katerega je predvidel veliko znanstveno prihodnost. Sv. Albert je kot prvi srednjeveški učenjak sprejel in pokristjanil Aristotelovo filozofijo\, znan pa je tudi kot častilec Jezusovega Srca. \nIzvoljen je bil za provincialnega ministra v Nemčiji ter obiskoval brate\, ki so živeli skromno in v revščini. Leta 1260 je bil imenovan  za škofa v »razpadajočem« Regensburgu\, a se je po dveh letih\, ko je stvari spravil v red\, umaknil. V naslednjih letih je opravljal službe profesorja in redovnega predstojnika. Po Nemčiji je potoval kot potujoči pridigar. Zadnja leta je trpel zaradi pešanja spomina. \nUmrl je 15. novembra 1280 umrl v Kölnu. \n  \nUpodabljanje\nSv. Alberta Velikega umetniki najpogosteje upodabljajo kot redovnika dominikanca ali škofa za pisalno mizo. \n  \nZavetnik\nJe zavetnik teologov in znanstvenikov\, zlasti naravoslovcev\, študentov. \n  \nGradiva: \n\n5 citatov svetega Alberta Velikega\nS svetnikom na ti\, Sv. Albert Veliki\, pripravil Gregor Čušin (v slov.) – https://cusin.si/sv-albert-veliki/\nDuhovne misli Benedikta IVI. za god sv. Alberta Velikega\n\n\nSv. Albert Veliki (v hr.) – 3:16 min: https://www.youtube.com/watch?v=8PKzpMCYRuw\n\n  \n \n\nSv. Albert Veliki (v ang.) – 2:00 min: https://www.youtube.com/watch?v=tyo_b8sJNgs\n\n  \n \n\nSv. Albert Veliki (v ang.) – 3:24 min\n\n  \nFoto: Zajem zaslona \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-albert-veliki-zavetnik-znanstvenikov/2026-11-15/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/11/11.-15.-Sv.-Albert-Veliki1.jpg
END:VEVENT
END:VCALENDAR