BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//Zavod za pastoralno dejavnost Pridi.com - ECPv6.15.15//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-WR-CALNAME:Zavod za pastoralno dejavnost Pridi.com
X-ORIGINAL-URL:https://portal.pridi.com
X-WR-CALDESC:Dogodki za Zavod za pastoralno dejavnost Pridi.com
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:Europe/Ljubljana
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20260329T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20261025T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20270328T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20271031T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20280326T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20281029T010000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20270524
DTEND;VALUE=DATE:20270525
DTSTAMP:20260605T222716
CREATED:20200522T122305Z
LAST-MODIFIED:20260522T094540Z
UID:10004837-1811116800-1811203199@portal.pridi.com
SUMMARY:Praznik Marije Pomočnice: Pomočnica v vseh življenjskih težavah
DESCRIPTION:Cerkev\, še zlasti pa Salezijanska družba\, danes obhaja slovesen praznik Marije Pomočnice kristjanov.  \nOna je naša nebeška Mati\, ki nas vodi k Bogu; je pomočnica v vseh življenjskih težavah. \n  \n  \nSv. Janez Zlatousti jo je leta 345 prvi poklical s tem nazivom. \nNa uvedbo praznika Marije Pomočnice kristjanov sta vplivala predvsem dva zgodovinska dogodka. \nPod papežem Pijem V. je 7. oktobra 1571 v bitki pri Lepantu manj številčna krščanska vojska premagala Turke. Po tej bitki je bil v litanije dodan naziv »Pomočnica kristjanov«\, v cerkveni koledar pa uveden praznik Marije Zmagovalke oz. Kraljice Presvetega rožnega venca. \nKo so v Napoleonovem času papeža Pija VII. nasilno izgnali iz Vatikana\, in je celotna Cerkev goreče molila za njegovo vrnitev na Petrov sedež\, se je papež vrnil v Rim ravno 24. maja 1814 – po Napoleonovem porazu pri Leipzigu. Spotoma je v znak hvaležnosti obiskal mnoga Marijina svetišča\, povsod pa so ga sprejeli veseli verniki. Papež\, ki se je zanašal na Marijino pomoč\, je 24. maja uvedel praznik Marije Pomočnice kristjanov\, in sicer v počastitev njegove slovesne rešitve iz ujetništva. \nPoseben prispevek k širjenju pobožnosti Marije Pomočnice pa so dali salezijanci. Sv. Janez Bosko\, ki se je rodil mesec dni pred praznikom Marije Pomočnice\, je gojil veliko pobožnost do Marije Pomočnice. Don Bosko je ustanovil družbo salezijancev in sester hčera Marije pomočnice. Ustanovil je tudi združenje častilcev Marije pomočnice\, s ciljem in željo po promociji pristnega krščanskega življenja po Marijinem zgledu in priprošnji. Zgradil je baziliko\, ki je posvečena Mariji Pomočnici. \nPri nas je češčenje Marije Pomočnice kristjanov globoko zakoreninjeno tudi po zaslugi osrednjega slovenskega romarskega središča Marije Pomagaj na Brezjah. \n  \nCerkve v Sloveniji\nV Sloveniji je skoraj 50 cerkva in kapel posvečenih Mariji Pomočnici kristjanov. \n  \nŽUPNIJSKE CERKVE posvečene Mariji Pomočnici:\n\n\n\nZap. št.\nŽUPNIJA (škofija)\n\n\n1.\nKranj – Drulovka/Breg (LJ nadškofija)\n\n\n2.\nLjubljana – Rakovnik (LJ nadškofija)\n\n\n3.\nLjubno (LJ nadškofija)\n\n\n4.\nSv. Marija v Puščavi (MB nadškofija)\n\n\n5.\nZagorje (CE škofija)\n\n\n\n  \nPODRUŽNIČNE CERKVE posvečene Mariji Pomočnici:\n\n\n\nZap. št.\nŽUPNIJA (škofija)\nNASELJE s cerkvijo\n\n\n1.\nBoštanj (NM škofija)\nŠmarčna\n\n\n2.\nCirkovce (MB nadškofija)\nStarošince\n\n\n3.\nČrnomelj (NM škofija)\nRodine\n\n\n4.\nGornja Radgona (MB nadškofija)\nŠčavnica\n\n\n5.\nHinje (NM škofija)\nVisejec\n\n\n6.\nIlirska Bistrica (KP škofija)\nSoze\n\n\n7.\nLjubljana – Sv. Nikolaj (LJ nadškofija)\nKrižanke\n\n\n8.\nMarezige (KP škofija)\nVanganel\n\n\n9.\nMošnje (LJ nadškofija)\nBrezje – bazilika\n\n\n10.\nPoljane – Dolenjske Toplice (NM škofija)\nGorica\n\n\n11.\nSelca (LJ nadškofija)\nPrtovč\n\n\n12.\nSrpenica (KP škofija)\nLog Čezsoški\n\n\n13.\nŠmartno (KP škofija)\nVrhovlje\n\n\n14.\nTržišče (NM škofija)\nKovačev hrib\n\n\n15.\nVidem – Krško (CE škofija)\nDolenja vas\n\n\n16.\nZagorje (KP škofija)\nRatečevo Brdo\n\n\n\nKAPELE Marije Pomočnice:\n\n\n\n\n1.\nAdlešiči\nDolenjci\n\n\n2.\nApače\nŽepovci\n\n\n3.\nBeltinci\nBratonci\n\n\n4.\nBogojina\nFilovci\n\n\n5.\nBorovnica\nDražica\n\n\n6.\nČrenšovci\nSrednja Bistrica – pokopališka\n\n\n7.\nGornja Radgona\nŠčavnica\n\n\n8.\nIdrija\nIdrija – umobolnica\n\n\n9.\nJesenice\nNa Plavžu\n\n\n10.\nKriževci pri Ljutomeru\nBanovci\n\n\n11.\nKriževci pri Ljutomeru\nLukavci\n\n\n12.\nLenart v Slovenskih Goricah\nRadehova\n\n\n13.\nLjubljana – Trnovo\nLepi pot\n\n\n14.\nMaribor – Pobrežje\nMaribor  – na pokopališču\n\n\n15.\nMarija Širje\nŠavna peč\n\n\n16.\nMekinje\nZduša\n\n\n17.\nPodgrad\nVinja vas\n\n\n18.\nPreska\nBonovec\n\n\n19.\nRateče – Planica\nTamar\n\n\n20.\nRavne na Koroškem\nTolsti vrh\n\n\n21.\nRibnica\nDane\n\n\n22.\nRibnica\nZadolje\n\n\n23.\nŠkocjan pri Novem mestu\nOsrečje\n\n\n24.\nŠmartno pri Litiji\nBogenšperk\n\n\n25.\nTišina  \nDolnji Petanjci\n\n\n26.\nTurnišče  \nNedelica\n\n\n\n  \n  \nGradiva:\nMATI NAS VSEH (v slov.) – 6:45 min: https://donbosko.si/mati-nas-vseh/ \n  \n \nMarija Pomočnica (v hr.) – 3:48 min: https://www.youtube.com/watch?v=6cEsVqfEh68 \n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/marija-pomocnica-slovesen-praznik/2027-05-24/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/05/05.-24.-Marija-Pomočnica-Brezje1-e1619596338482.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20270525
DTEND;VALUE=DATE:20270526
DTSTAMP:20260605T222716
CREATED:20200524T140055Z
LAST-MODIFIED:20260330T074853Z
UID:10004842-1811203200-1811289599@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Beda Častitljivi: Zavetnik lektorjev (bralcev)
DESCRIPTION:Sv. Beda je bil benediktinec\, veliki teolog in učitelj svojim duhovnim bratom. Bil je največji učenjak v svojem času. Za seboj je pustil dragocene spise in bil razglašen za cerkvenega učitelja. \n  \nIz življenja …\nRodil se je okoli leta 672 na severu Anglije. \nBeda – njegovo ime je zelo redko – je gotovo izviral iz ugledne\, verjetno plemiške družine. \nS sedmimi leti so ga starši poslali v šolo k menihom v bližnji benediktinski samostan v Wearmounthu\, nato pa šel v šolo v Jarrow\, kjer je ostal vse življenje. \nPri devetnajstih letih je prejel diakonsko posvečenje\, pri tridesetih pa duhovniško posvečenje ter napisal prve učbenike za pouk v samostanski šoli. Poučeval je poezijo … Bil je največji učenjak svojega časa. Predvsem zaradi svojega najpomembnejšega dela »Zgodovina Cerkve angleškega ljudstva« si je prislužil častni naziv »oče angleškega zgodovinopisja«\, ki ga nosi še danes. Beda je imel ogromno znanja tudi s področij poezije\, matematike\, astronomije\, govorništva\, gramatike\, filozofije\, hagiografije\, homiletike\, eksegeze Svetega pisma … Beda je bil tudi neumorni pisec življenja svetnikov. \nUmrl je na praznik vnebohoda\, najverjetneje 25. maja 735 v Jarrowu. \n  \nUpodobitve\nSv. Beda je najpogosteje upodobljen s svojim zgodovinskim delom\, s peresom ali ravnilom v rokah. \n  \nZavetnik\nJe zavetnik angleških pisateljev in zgodovinarjev ter lektorjev (bralcev). \n  \n  \nGradiva:\n \n  \n \n  \n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-beda-castitljivi-zavetnik-lektorjev-bralcev/2027-05-25/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/05/sv.-beda-castitljivi-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20270526
DTEND;VALUE=DATE:20270527
DTSTAMP:20260605T222716
CREATED:20200525T122744Z
LAST-MODIFIED:20260526T063244Z
UID:10004847-1811289600-1811375999@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Filip Neri: Zavetnik humoristov in mladih
DESCRIPTION:»Dobri Neri«\, kot svojega sozavetnika sv. Filipa Nerija kličejo Rimljani\, je prav poseben svetnik. Uspelo mu je vse\, česar se je lotil. V otroštvu in mladosti se je zdelo\, da bo šel po drugih poteh … \n  \nIz življenja …\nRodil se je 21. julija 1515 v italijanskih Firencah kot sin revnega notarja. Mati mu je kmalu umrla. Šolo je obiskoval pri dominikancih\, pri šestnajstih letih pa prišel k stricu\, da bi se izučil za trgovca in katerega naslednik naj bi postal. Toda Filip ga je zapustil kmalu potem\, ko je prišel v stik z znamenito benediktinsko opatijo Monte Cassino. Samostanska tišina mu je bila dražja od trgovskega mešetarjenja. Preselil se je v Rim in študiral teologijo. V tem času je dobil svoja prva mistična zamaknjenja in začel versko poučevati ljudi na ulici. Leta 1548 je ustanovil bratovščino\, ki je skrbela za potrebe romarjev v Rimu in revne otroke. \nS svojo preprostostjo\, ljubeznivostjo\, šaljivostjo in ponižnostjo je hitro osvojil ljudi\, kar se je še posebej pokazalo\, ko je leta 1551 postal duhovnik. Za vsakogar je vedno našel pravo besedo. Rimljani so ga zaradi vesele narave in prijaznosti klicali »Dobri«. \nLeta 1552 je ustanovil posebno redovno družbo oratorijancev\, ki je bila kmalu povzdignjena v kongregacijo. Poleg duhovne rasti in teološke izobrazbe oratorijancev\, Filip Neri ni pozabil delati dobrega\, zato je obiskoval bolnišnice in revne ter jim pomagal. \nŽe za časa njegovega življenja so ga ljudje cenili kot svetnika\, kajti delal je čudeže\, kot npr. lebdenje nad tlemi med sv. mašo\, napovedal je papeževe izvolitve\, saj je imel sposobnost jasnovidca – bral je misli … \nBil je tudi svetovalec več papežev in visokih cerkvenih dostojanstvenikov\, prijateljeval je s številnimi svetimi ljudmi in umetniki\, študiral askezo in arheologijo\, ljubil naravo in domače živali. Posebej rad je imel glasbo. \nUmrl je v Rimu 26. maja 1595. Za svetnika je bil razglašen 1622\, to je sedemindvajset let po smrti. \n  \n \nUpodobitve\nUmetniki ga pogosto upodabljajo oratorijski obleki (v črni duhovniški obleki) z romarsko palico\, rožnim vencem in prižgano svečo oz. plamenečim srcem. \n  \nZavetnik\nFilip Neri je apostol Rima\, zavetnik humoristov; priporočajo se mu proti neplodnosti\, artritistu in potresu. \n  \n  \nMolimo\nO Bog\, prosimo te\, \nnaj Sveti Duh tudi nas tako razvname\,\nkakor je razžaril srce svetemu Filipu Nériju\,\nda bomo glasniki tvojega veselja. \nAmen. \n\nGradiva:\n \n\nSv. Filip Neri (v ang.) – 3:13 min: https://www.youtube.com/watch?v=emkztqLJsj8\n\n  \n \n\nSv. Filip Neri (v hr.) – 4:13 min: https://www.youtube.com/watch?v=4i3t3UMFoVM\n\n  \n \n\nOdlomki iz FILM Preferisco il Paradiso (v it.) – 1:34 min: https://www.youtube.com/watch?v=Mea7Zm5skcA\n\n  \n \n\nZgodba o sv. Filipu Neriju – ZA OTROKE (v ang.) – 24:30 min: https://www.youtube.com/watch?v=1WdJo_HzsN0\n\n  \nFoto: Zajem zaslona filma \nPripravila: Brigita R. Perše
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-filip-neri-zavetnik-humoristov/2027-05-26/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/05/05.-26.-Sv.-Filip-Neri1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20270527
DTEND;VALUE=DATE:20270528
DTSTAMP:20260605T222716
CREATED:20200526T100954Z
LAST-MODIFIED:20260504T083406Z
UID:10004852-1811376000-1811462399@portal.pridi.com
SUMMARY:Bl. Alojzij Grozde: Za spravo v slovenskem narodu
DESCRIPTION:Bl. Alojzij Grozde je umrl pa mučeniške smrti med 2. svetovno vojno (1. januarja 1943)\, star komaj 19 let. Po vojni se dolga leta o njegovi smrti ni smelo govoriti na glas … \n  \nIz življenja …\n \nBl. Alojzij Grozde je bil rojen 27. maja 1923 v Gorenjih Vodalah (župnija Tržišče). Ker je bil nezakonski otrok\, ni smel živeti skupaj s svojo materjo. Odraščal je pri svojem starem očetu in teti Ivanki. \nBil je odličen učenec\, zato je bil sprejet na klasično gimnazijo v Ljubljani\, kjer je bival v Marijanišču in vstopil v Marijino kongregacijo ter postal aktiven član Katoliške akcije. Bil je marljiv dijak\, nadarjen pesnik in zgled krščanskega življenja. Svoje življenje je razumel kot posebno poklicanost služiti Bogu in ljudem. Življenjsko moč je črpal iz zakramenta sv. evharistije. \nKo se je kot dijak zadnjega letnika gimnazije za božične praznike odpravil iz Ljubljane domov na Dolenjsko\, so ga na Mirni na novo leto 1943 zajeli partizani in ga pod krivo obtožbo mučili do smrti\, nato pa se je za njim izgubila vsaka sled. Njegovo truplo so 23. februarja našli otroci\, ko so nabirali prve zvončke v gozdu pod mirnskim gradom. Pokopali so ga na pokopališču v Šentrupertu. Po njegovi razglasitvi za blaženega\, so prenesli njegove relikvije na Zaplaz\, osrednjo romarsko svetišče novomeške škofije. \n  \nČeščenje\nŽe takoj po smrti so se mu ljudje v molitvi priporočali kot mučencu za vero. \nDolga leta po končani vojni se o njegovi smrti ni smelo govoriti na glas.  \nPrvo biografijo o Grozdetu je napisal prof. dr. Anton Strle\, ki je sedaj tudi sam svetniški kandidat. \n  \nPostopek za beatifikacijo\nLeta 1992 se je začel škofijski postopek za njegovo beatifikacijo\, ki se je končal leta 2010. 13. junija je bil v Celju slovesno razglašen za blaženega. Grozdetov god je postavljen na njegov krstni in rojstni dan 27. maja. \nPostulator: mag. Igor Luzar \n  \nZavetnik \nJe zavetnik za mlade\, družine in predvsem za odpuščanje\, spravo in bratstvo v slovenskem narodu. \n  \n  \nMolitev za uslišanje na priprošnjo bl. Alojzija Grozdeta\nNebeški Oče\, v blaženem Alojziju Grozdetu \nsi nam razodel zgled ljubezni do Kristusa in\ndoslednega življenja po evangeljskih načelih\,\nza katere je v moči evharistije živel in deloval\nvse do svojega pogumnega pričevanja v smrti.\nNjegova kri naj bo resnično seme za našo zvestobo\,\nedinost\, odpuščanje in spravo.\nNebeški Oče\, na priprošnjo blaženega Alojzija Grozdeta\nmi podeli milost\, za katero Te prosim … \n(tiho izrečem prošnjo).\nAmen.\nOče naš …\, Zdrava Marija …\, Slava Očetu … \n  \n  \n \nGRADIVA: \n\nFILM Srce se ne boji – 1:38 min\nRADIJSKA IGRA ob risbah za otroke Lojze Grozde – 1:03:01 min\nKNJIGA Lojze Grozde. Pesmi in proza (ur. Anton Štrukelj) – Knjiga prinaša 153 pesmi in 22 proznih besedil.\nPomlad v naši deželi: Devetdnevnica k L. Grozdetu.pdf\nBesedilo pesmi Lojzeta Grozdeta: Lepi mesec maj\n\n  \n \n\nJuvanova uglasbitev Grozdetove pesmi Videl sem – 2:13 min  \n\n  \n \n\nPESEM o Lojzetu Grozdetu\n\n  \n \n\nMilanka Dragar o Grozdetu – 53:32 min\n\n  \nVeč na strani novomeške škofije >>> \n  \n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/bl-alojzij-grozde-za-spravo-v-slovenskem-narodu/2027-05-27/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/05/gorzde-film-2.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20270528
DTEND;VALUE=DATE:20270529
DTSTAMP:20260605T222716
CREATED:20200527T123847Z
LAST-MODIFIED:20260330T075220Z
UID:10004857-1811462400-1811548799@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Viljem Akvitanski: Izganjalec hudiča
DESCRIPTION:Sv. Viljem Akvitanski je po vojaški karieri vstopil v samostan. \n  \nIz življenja …\nSv. Viljem Akvitanski se je rodil v severni Franciji sredi 8. stoletja. Njegov oče je bil grof\, po materini strani pa je bil celo v sorodu s cesarjem Karlom Velikim. Kot mladenič se je odlikoval v številnih bojih proti arabskim muslimanskim napadalcem. Leta 804\, ko je končal vojaško kariero kot drugi najpomembnejši človek v deželi\, je ustanovil samostan Gellone (danes imenovan po njem Saint Guilhem le Désert). Samostan je dal pod nadzor svojega nekdanjega prijatelja iz otroštva\, to je benediktinskega opata sv. Benedikta iz Aniane – reformatorja meništva (goduje 11. februarja)\, katerega samostan je bil v bližini. \nLeta 806\, po ženini smrti\, se je Viljem kot brat menih umaknil v ta samostan in tam umrl 28. maja 812/14. Kanoniziran je bil leta 1066. \n  \nUpodobitve\nUmetniki ga upodabljajo\, kako od Benedikta prejema redovno obleko oz. kako odlaga oklep\, medtem ko kleči pred sedečim opatom. Upodabljajo ga tudi kot pobožnega človeka bodisi v oklepu ali v benediktinski obleki\, z oklepom in krono ob strani. Upodabljajo ga tudi s hudičem ali zmajem\, ker je imel dar\, da se je ubranil demonov\, ki so ga napadali. \n  \nPovzela: dr. Brigita R. Perše
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-viljem-akvitanski-izganjalec-hudica/2027-05-28/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/05/sv.-Viljem-Akvitanski.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20270529
DTEND;VALUE=DATE:20270530
DTSTAMP:20260605T222716
CREATED:20200527T072336Z
LAST-MODIFIED:20260330T075402Z
UID:10004862-1811548800-1811635199@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Maksim Emonski: Prvi škof na tleh Ljubljane?
DESCRIPTION:V ljubljanski stolnici malo pred oltarjem v štirih vdolbinah stojijo kipi emonskih škofov Maksima\, Kasta\, Genadija in Florija\, ki jih je izdelal leta 1713 Angelo Pozzo iz Padove. \nDanašnji godovnjak sv. Maksim je bil do leta 1961 drugi zavetnik ljubljanske škofije\, takoj za sv. Mohorjem in Fortunatom.   \n  \nIz življenja …\nO njem imamo malo zanesljivih zgodovinskih poročil. Njegovo svetništvo potrjujejo posredna poročila. Je prvi zgodovinsko izpričani škof v Emoni\, ki je v 4. stoletju štela okrog pet tisoč prebivalcev. Na ruševinah antične Emone danes stoji mesto Ljubljana. Emona je imela družbo asketov in Bogu posvečenih devic\, ki jih je dobro poznal sv. Hieronim\, slavni prevajalec Svetega pisma v latinski jezik. \nPredvideva se\, da je bil škof Maksim Emonski tudi graditelj njenega emonskega škofijskega središča. Arheološki ostanki emonske bazilike dokazujejo razvito bogoslužje v tedanjem času. O usodi sv. Maksima po letu 390 ni nič znanega. Domneva se\, da je umrl okoli leta 396. \n  \nNapis v ljubljanski stolnici pravi\, da je bil sv. Maksim mučenec\, vendar pa so izročila o njegovem mučeništvu nastala šele v visokem srednjem veku. Po legendi naj bi sv. Maksim umrl mučeniške smrti s kamenjanjem v času cesarja Decija okoli leta 252\, kar pa je v nasprotju z zgodovinskim dokazi\, ki kažejo\, da je živel v 4. stoletju. \n  \nGradiva:\n \n\nZgodnjekrščansko središče v Ljubljani – 2:15 min: https://www.youtube.com/watch?v=84dLOr0Fsf0\n\n  \n \n\nDan v Emoni – 3:30 min: https://www.youtube.com/watch?v=8YrqEQs0PRg\n\n  \n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-maksim-emonski-prvi-skof-na-tleh-ljubljane/2027-05-29/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/05/05.-29.-Ljubljana-stolnica-wikimedia.org1_.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20270530
DTEND;VALUE=DATE:20270531
DTSTAMP:20260605T222716
CREATED:20200529T184329Z
LAST-MODIFIED:20260330T075808Z
UID:10004867-1811635200-1811721599@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveta Ivana Orleanska: Bojevnica z zastavo na konju
DESCRIPTION:Devica\, bojevnica\, »čarovnica«\, mučenka\, svetnica. Vse te naslove si je sv. Ivana Orleanska (Jeanne d’Arc) prislužila v samo devetnajstih letih svojega burnega in kratkega življenja.  \n  \nIz življenja …\nIvana Orleanska se je rodila leta 1412 v veliki kmečki družini v Domremyju v pokrajini Loreni (v Franciji) v obdobju stoletne vojne med Anglijo in Francijo. Demoralizirani in razdeljeni Francozi so bili z nesposobnim vladarjem Karlom VII. na robu popolnega propada. Po osvojitvi mesta Orleans so Angleži želeli z orožjem zasužnjiti in okupirati celotno Francijo … V tako brezupnem položaju pride rešitev s strani mladega dekleta\, božje izbranke Ivane Orleanske\, ki je zelo pobožna\, neuka in nepismena. \nPri trinajstih letih je imela Ivana videnje\, v katerem so se ji prikazali sv. Mihael\, sv. Katarina in sv. Marjeta in ji rekli\, naj osvobodi Francijo iz stoletne vojne proti Angležem in naj poskrbi za slovesno kronanje francoskega kralja. Po prvih neuspelih poskusih\, ko so jo zasmehovali\, ji je leta 1429 uspelo oblečeni kot moški v spremstvu priti pred samega kralja. Kmalu je postala članica kraljevega dvora. Tam ji je v kratkem času uspelo povrniti vnemo domoljubja\, željo osvoboditi domovino. Ivana\, »Devica Orleanska«\, na čelu vojske in z mečem v roki osvobodi Orleans. Njene zmage so leta 1429 omogočile kronanje Karla VII. za francoskega kralja. Narodu je povrnjeno samospoštovanje\, moč za popoln izgon Angležev. \nNa žalost kralj pod vplivom slabih svetovalcev znova vstopi v politične spletke\, sv. Ivana Orleanska\, že ranjena\, pa ostaja osamljena v svojih namerah. Ujamejo jo leta 1430 in predajo Angležem\, ki jo na cerkvenem sodišču 30. maja 1431\, kljub njeni teološko brezhibni obrambi\, obsodijo in sežgejo kot čarovnico na grmadi v Rouenu. \nNihče ni dvignil glasu njej v zagovor\, nihče ni poskušal posredovati. Sama\, ponižana\, vnaprej obsojena … Za obsodbo pred svetnim sodiščem ni bilo najmanjše podlage\, zato je prišla pred cerkveno – zaradi krivoverstva in čarovništva. Vendar pa jo zelo kmalu\, že leta 1456\, Cerkev rehabilitira in postane simbol domoljubja za vse Francoze ter neizčrpen vir navdiha za umetnike vseh narodov; od pisateljev (Villon\, Schiller\, Claude\, Shaw)\, slikarjev (Rude\, Ingres)\, glasbenikov (Verdi\, Gounod) do filmskih ustvarjalcev (Dreyer). \nLeta 1920 je razglašena za sveto. \n  \nZavetnica\nJe zavetnica Francije ter radijskih postaj\, ujetnikov\, vojakov\, zapornikov. \n  \nUpodobitev\nUmetniki jo pogosto upodabljajo kot mlado dekle z oklepom na konju\, z mečem in zastavo v rokah. \n  \n  \nGradiva:\n\nZgodba o Ivani Orleanski – napovednik filma (v ang.) – 2:23 min : https://tvprofil.com/si/film/4887/ivana-orleanska\n\n  \n \n\nSv. Ivana Orleanska (v hr.) – 4:07 min: https://www.youtube.com/watch?v=SZdR0MSjC_w\n\n  \n  \nFoto: Zajem zaslona filma \nPripravila: dr. Brigita R. Perše
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-ivana-orleanska-bojevnica-z-mecem-na-konju/2027-05-30/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/05/05.-30.-sv.-Ivana-Orleanska3.jpg
END:VEVENT
END:VCALENDAR