BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//Zavod za pastoralno dejavnost Pridi.com - ECPv6.15.15//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-ORIGINAL-URL:https://portal.pridi.com
X-WR-CALDESC:Dogodki za Zavod za pastoralno dejavnost Pridi.com
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:Europe/Ljubljana
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20260329T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20261025T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20270328T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20271031T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20280326T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20281029T010000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20271220
DTEND;VALUE=DATE:20271221
DTSTAMP:20260606T153831
CREATED:20201210T144704Z
LAST-MODIFIED:20241205T115000Z
UID:10003889-1829260800-1829347199@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Dominik iz Silosa: Zanimivo povezan z ustanoviteljem dominikancev
DESCRIPTION:Zanimiva je povezava med današnjim godovljakom sv. Dominikom iz Silosa in sv. Dominikom\, ustanoviteljem dominikancev. \nSto let je razlike od smrti sv. Dominika iz Silosa in prerokbo\, ki jo je dal materi drugega sv. Dominika. \n  \nIz življenja …\nSv. Dominik iz Silosa se je rodil okoli leta 1000 v Španiji (vas Canas) v kmečki družini. Že kot otrok je med pašo očetove črede vzljubil samoto in se odločil za tamkajšnji benediktinski samostan Sv. Milana iz Cogolle\, v katerem je dobrih deset let kasneje postal prior. Zaradi spora s tamkajšnjim kraljem glede premoženja\, je bil še z dvema redovnikoma izgnan v Kastilijo. \nTu mu je kralj Ferdinand I. zaupal upravljanje propadajočega samostana Sv. Sebastijana v Silosu blizu Burgosa\, katerega opat je postal leta 1041. Dominik je v kratkem času to opatijo privedel do polnega razcveta. Dotok menihov je bil iz leta v leto večji. Postala je pomembno versko in kulturno središče\, s slavnim skriptorijem in knjižnico. Križni hodnik\, ki ga je naročil\, je danes ena od pomembnejših znamenitosti Španije. \nDelal je tudi čudeže. Vse to je pritegnilo številne romarje\, ki jih res ni bilo malo\, saj se je samostan nahajal na romarski poti v Santiago. Sv. Dominik je tu umrl 20. decembra 1073\, po več kot tridesetih letih delovanja. Za svetnika je bil razglašen takoj po smrti. \nPribližno 100 let po smrti sv. Dominika iz Silosa je mlada žena\, ki je imela težave v nosečnosti\, poromala na njegov grob in molila v njegovem svetišču. Tam se ji je prikazal sv. Dominik iz Silosa in ji zagotovil\, da bo rodila drugega sina. Žena je bila bl. Ivana D’Aza\, sin\, ki ga je rodila\, pa je odrasel v »drugega« sv. Dominika. \n  \nUpodobitev\nSv. Dominika iz Silosa umetniki upodabljajo kot opata s knjigo in verigami v rokah\, ker je mnoge kristjane osvobodil mavrskega ujetništva. \n  \nZavetnik \nJe zavetnik pastirjev\, nosečnic in ujetnikov (zapornikov). \n  \nGradiva:\n\nKratko o življenju sv. Dominika iz Silosa (v ang.)\n\n\nDrugi svetniki dneva:\n\nbl. Vincencij Romano\, duhovnik\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-dominik-iz-silosa/2027-12-20/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2019/12/12.-20-bartolome-bermejo-SV.-dominik-IZ-SILOSA1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20271221
DTEND;VALUE=DATE:20271222
DTSTAMP:20260606T153831
CREATED:20201210T155149Z
LAST-MODIFIED:20241205T115218Z
UID:10003894-1829347200-1829433599@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Peter Kanizij: Zavetnik časnikarjev\, apostol Nemčije
DESCRIPTION:V letu (1521)\, ko se je rodil Peter Kanizij\, so Martina Lutra izobčili iz Katoliške Cerkve\, sv. Ignaciju Lojolskemu pa je topovska krogla razmesarila nogo\, in mu s tem temeljito spremenila življenjsko pot … Vsi trije so odigrali pomembno vlogo v 16. stoletju\, seveda vsak na svoj način! \nPoglejmo\, kako jo je odigral Peter Kanizij\, ki velja za “drugega apostola Nemčije” ter “cerkvenega učitelja”.\n \n  \nIz življenja …\nPeter Kanizij se je rodil 8. maja 1521 na Holandskem (v Nimwegnu) v premožni in ugledni družini. Njegov oče je bil kar osemkrat izvoljen za mestnega župana. Velik vpliv na Petrovo vero je imela mati\, ki mu je sicer zgodaj umrla. Še na smrtni postelji je rotila moža\, da ne bi sprejel luteranske vere\, ki se je začela tedaj širiti. \nPeter je bil zelo nadarjen in učen mož. Po študiju državnega prava in bogoslovja v Kölnu je pri dvaindvajsetih letih vstopil k jezuitom\, in to kljub nasprotovanju očeta\, ki ga je želel poročiti. Čeprav je bil Peter še mlad\, je v cerkvenih krogih užival velik ugled. Bil je svetovalec katoliških knezov in pomočnik škofov. \nŠtudiral je na raznih evropskih univerzah\, dokler ga ni sam ustanovitelj jezuitov – sv. Ignacij Lojolski – leta 1547 poklical v Rim. Po duhovnih vajah ga je Ignacij poslal apostolsko delovati v Nemčijo. To nalogo je opravil tako odlično\, da ga je papež Leon XIII. imenoval za »drugega apostola Nemčije«. Torej takoj za sv. Bonifacijem\, ki je prvi apostol Nemčije\, s tem ko je pokristjanil germanska ljudstva. Poleg tega je Peter Kanizij tudi “cerkveni učitelj”. \n  \nS čim si je Peter Kanizij prislužil vse te častne nazive? \n \nV Nemčiji je pol stoletja neutrudno spovedoval\, pridigal\, poučeval katekizem … Poleg tega je veliko pisal. Ohranjenih je več kot 12.000 velikih pol njegovih pridig. Pri nas je predvsem poznan po svojem trojnem katekizmu\, to so knjižice\, v katerih je na razumljiv način povzet katoliški verski nauk v obliki vprašanj in odgovorov. Kljub svoji učenosti in ugledu je bil torej Kanizij človek za vse stanove. Tako mu je v času reformacije uspelo z neumornim delom ohraniti del že »pokristjanjenega« ljudstva znotraj Katoliške Cerkve. Sam je nekajkrat tudi nastopal na Tridentinskem koncilu. Kljub vsemu temu pa je bil zelo dobrohoten in ponižen. Ko ni mogel več pisati\, je pometal samostanske hodnike ali pa v kuhinji pomival posodo … Umrl je 21. decembra 1597 v Fribourgu v Švici. \n  \nUpodobitve\nUmetniki sv. Petra Kanizija najpogosteje upodabljajo kot jezuita z lobanjo\, križem\, katekizmom in peresom. Pogosto ga vidimo tudi\, kako sede razlaga otrokom katekizem. \n  \nZavetnik \nSv. Peter Kanizij je zavetnik Nemčije\, katoliških časnikarjev\, piscev katekizma. \n  \nGradiva:\n\nVideo Peter Kanizij – Sonce nad Cerkvijo\, srečanje z različnimi ljudmi v času reformacije (v nem.) – 3:27 min\n\n  \nDrugi svetniki dneva:\n\nbl. Anton Durcovini\, škof\, mučenec\nsv. Mihej\, prerok\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/peter-kanizij/2027-12-21/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/12/sv.-peter-Kanizij-.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20271222
DTEND;VALUE=DATE:20271223
DTSTAMP:20260606T153831
CREATED:20201211T104451Z
LAST-MODIFIED:20241205T115528Z
UID:10003899-1829433600-1829519999@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveta Frančiška K. Cabrini: Njen vzor sv. Frančišek Ksaverij\, zavetnik misijonarjev; mati izseljencev
DESCRIPTION:Tega preprostega kmečkega dekleta sprva ni želela sprejeti nobena redovna skupnost. Kasneje je ustanovila svojo.  \nRedovniško ime Frančiška Ksaverija je dobila zaradi velikega spoštovanja sv. Frančiška Ksaverija\, zavetnika misijonarjev. \nV Italiji in Ameriki je danes češčena kot »mati izseljencev«. \n  \nIz življenja …\n \nSv. Frančiška Cabrini se je rodila 15. julija 1850 kot trinajsti otrok v pobožni kmečki družini v Santangelu blizu Milana. Kot sedemletna deklica je pri sv. birmi v sebi začutila redovniški misijonski poklic\, a tedaj v Italiji še ni bilo nobene ženske misijonske kongregacije\, zaradi krhkega zdravja pa je tudi drugi obstoječi redovi niso sprejeli. \nŽe se je vdala v usodo\, da bo vse življenje učiteljica\, ko so jo sprejeli v red sester Previdnosti v Codognu. Po razpadu tega reda leta 1880 je ustanovila red Misijonark presvetega Srca Jezusovega\, ki ga je vodila kot predstojnica. Redovniško ime Frančiška Ksaverija je sprejela zaradi češčenja sv. Frančiška Ksaverija (god 3. december)\, ki je zavetnik misijonarjev. Na papeževo priporočilo je devetintridesetletna odpotovala v Ameriko (tu je bilo veliko italijanskih izseljencev)\, in ne na Kitajsko\, kot je sprva načrtovala. \nPo večjih mestih ZDA in Latinske Amerike je začela odpirati samostane\, šole\, sirotišnice\, bolnišnice in veliko pomagala tudi svojim italijanskim rojakom. Tridesetkrat se je prepeljala čez Atlantik in vsakič\, ko se je iz Italije vračala v Ameriko\, je peljala s seboj večjo skupino sester. V Ameriko je pripeljala na tisoče sester redovnic. »Delajmo\, delajmo\,« jim je zmerom govorila\, »spočile se bomo že v večnosti.« Delala je tudi dvajset ur dnevno. Vse je organizirala in vodila iz matične hiše v Chicagu. \nNjeno srce je našlo večni počitek 22. decembra 1917\, v 67 letu starosti. V svojem življenju je ustanovila prav toliko (67) redovnih hiš\, v katerih je bilo prek 1500 redovnic\, ki so oskrbovale okrog 5000 sirot in več kot 100.000 bolnikov. \nLeta 1946 je bila razglašena za svetnico. \n  \nZavetnica \nJe zavetnica izseljencev. V Italiji in Ameriki jo poznajo kot »mati izseljencev«. \n  \nGradiva:\n \n\nIz FLMA Mati Cabrini – 1:26 min\n\n  \n \n\nO življenju Frančiške Cabrini (v ang.) – 3:28 min\n\n  \n \n\nO življenju Frančiške Cabrini (v ang.) – 30:38 min\n\n  \nDrugi svetniki dneva:\n\nTomaž Holland\, duhovnik\, redovnik\, mučenec\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/franciska-ksaverija-cabrini/2027-12-22/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2019/12/12.-22-cabrini2.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20271223
DTEND;VALUE=DATE:20271224
DTSTAMP:20260606T153831
CREATED:20201216T160037Z
LAST-MODIFIED:20241205T115747Z
UID:10003904-1829520000-1829606399@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Janez Kentski: Predober\, prepošten\, da bi bilo res?
DESCRIPTION:Ta svetnik mi je osebno zelo pri srcu. Zakaj?  \nLastnost\, ki ga je še posebej odlikuje\, je njegova srčna dobrota in ponižnost! Zdi se kar prepošten\, predober\, da bi bilo lahko res! In to kljub temu\, da je bil univerzitetni profesor.\n \n  \nIz življenja …\n\nJanez Kentski je bil rojen 23. junija 1390 v Kenty na Poljskem. Vzdevek »Kentski« je dobil po svojem rojstnem kraju Kenty (lat. Cantius\, slov. Kancij)\, blizu Krakova. \nPo študiju v Krakovu je tu predaval teologijo\, po posvečenju pa je bil nekaj časa tudi župnik v Olkuszu. Župniji pa se je kmalu odpovedal\, da se je lahko popolnoma posvetil profesuri. Kot profesor je slovel po svoji naklonjenosti študentom\, saj je zanje skrbel in se zavzemal tudi zunaj šolskih prostorov. \nLastnost\, ki ga je še posebej odlikovala\, je bila njegova srčna dobrota. Sproti je razdajal denar\, obleko\, obutev. Nekega dne si je na poti z univerze domov celo sezul čevlje in jih dal siromaku\, ki jih ni imel. Živel je izredno skromno\, se postil in pokoril. Spal je na tleh. Moč je črpal iz mašne daritve in stalnega premišljevanja Jezusovega trpljenja. \nŠtirikrat je peš poromal v Rim. Na romanju je padel v roke roparjem\, ki mu pobrali vse. Na vprašanje\, ali ima še kaj\, je odgovoril\, da ne. Ko pa se je kasneje spomnil\, da ima v plašču všitih nekaj zlatnikov\, se je obrnil\, šel k roparjem in jim pokazal še zlatnike. Njegova resnicoljubnost in skromnost je roparje tako ganila\, da jih niso želeli vzeti. Še več – vrnili so mu celo vse tisto\, kar so mu prej vzeli. Malo pred smrtjo je vse svoje premoženje zapustil revežem. \nUmrl je na predvečer božiča leta 1473 v Krakovu; zaradi božične vigilije njegov god praznujemo dan poprej. \nŽe za življenja so ga častili kot svetnika\, po njegovi smrti pa so se na njegovo priprošnjo zgodili številni čudeži. Za svetnika je bil razglašen leta 1767. Pokopan je v univerzitetni cerkvi sv. Ane. Njegovo stanovanje in zasebna kapela sta ohranjena še danes. \n  \nUpodobitve \nSv. Janeza Kentskega umetniki najpogosteje upodabljajo kot duhovnika s križem\, rožnim vencem ali monštranco v roki. Nekateri ga upodabljajo tudi z doktorskim klobukom in roko na rami študenta. \n  \nZavetnik\nJe zavetnik Poljske. \n  \nGradiva:\n\nO življenju Janeza Kentskega – 2:10 min (v ang.)\nO življenju Janeza Kentskega – 1:09 min (v ang.)\n\n  \nDrugi svetniki dneva:\n\nAnton Galvao\, duhovnik\, tretjerednik\nIvo (Yves)\, škof\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-janez-kentski-preposten-da-bi-bilo-res/2027-12-23/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2019/12/12.-23-Janez-Kentski2.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20271224
DTEND;VALUE=DATE:20271225
DTSTAMP:20260606T153831
CREATED:20201216T162603Z
LAST-MODIFIED:20241205T120019Z
UID:10003909-1829606400-1829692799@portal.pridi.com
SUMMARY:Sv. Adam in Eva: Svetnika\, in to dan pred božižem?!
DESCRIPTION:Dan pred božičem\, 24. decembra\, se Cerkev spominja prvih staršev Adama in Eve\, a ne po naključju. \n  \nZakaj se Adama in Eve spominjamo na predvečer Božiča?\nV ozadju tega je globoka skrivnost: Bog ustvarja in blagoslavlja ljudi! Toda ljudje se lahko odtujimo od Boga in drug od drugega. Zato je postal Bog sam človek\, da bi nam pokazal\, da tudi če mi nismo več pri Bogu\, je On še vedno z nami. Ali kot je rekel apostol Pavel: Kakor namreč v Adamu vsi umirajo\, tako bodo v Kristusu tudi vsi oživljeni. Adam in Eva sta na svet sicer prinesla greh\, toda drugi Adam (Jezus) in druga Eva (Marija)\, ki je rodila Jezusa\, sta ga spet odvzela. \n  \nAdam in Eva sta na svet prinesla greh\,  \ntoda drugi Adam (Jezus) in druga Eva (Marija)\, ki je rodila Jezusa\,  \nsta ga spet odvzela.  \nOdrešeni človek stoji više\, kot je stal prvi človek pred grehom. \n\nKako sta prišla Adam in Eva v koledar svetnikov?\nV njem sta čisto splošno – kot prestavnika človeštva\, kajti zaradi Božjega učlovečenja na božič smo od Boga samega imenovani »sveti«. Bolj pozitivno izjavo o nas Adamovih sinovih in Evinih hčerah si težko predstavljamo. \nGodovni dan Adama in Eve en dan pred božičem torej poudari\, da so z Božjim učlovečenjem vrata raja ponovno odprta. \nŽe v raju Bog napove Odrešenika\nSveto pismo v uvodnih poglavjih poroča\, da je Bog Adama in Evo ustvaril po svoji podobi in postavil v raj\, kjer jima je prepovedal jesti le od drevesa spoznanja dobrega in hudega. Toda Eva je\, zapeljana od zvite kače\, vzela prepovedan sad in je jedla in ga dala Adamu\, ki je tudi jedel. Sledil je njun izgon iz raja. \nToda ta pripoved se konča z žarkom upanja. Ko Bog izreče prekletstvo nad kačo\, napove Odrešenika človeškega rodu. Napoveduje zmago nad satanom\, tj. človekovo odrešenje. (1 Mz 3\,15). Adamov greh je v hvalnici velikonočne vigilije označen kot »srečna krivda«\, saj nam je prinesel Odrešenika. Odrešeni človek stoji više\, kot je stal prvi človek pred grehom. \nAdam pomeni »zemljan«\, Eva pa »življenje« oz. »mati živečih«. Po judovskem koledarju sta nastala pred okrog 5771 leti. Arheologi iščejo raj najprej ob reki Evfrat v današnjem Iraku. \n  \nUpodabljanje\nAdama in Evo najpogosteje upodabljajo gola v raju oziroma odeta s smokvinima listoma ob drevesu\, na katerem je kača\, in z jabolkom v rokah. \nNa vzhodnih ikonah vstajenja\, ki prikazujejo Jezusov spust v predpekel\, Jezus Odrešenik podaja roke Adamu in Evi\, kot prvima staršema\, in prek njiju vsem njunim potomcem\, ki čakajo na odrešenje v veliki procesiji. \n  \nZavetnika\nAdam je zavetnik vrtnarjev in krojačev\, Eva je zavetnica deklet in žena. Po ljudskem verovanju imeni Adam in Eva zagotavljata dolgo življenje. Oba varujeta pred kačjim pikom. \n  \nGradiva:\n \n\nFILM Adam v raju išče Evo (igralec Gregor Čušin) – 2:53 min\n\n  \n\nRisani film Adama in Eve za otroke (sinhronizirano v hrv.) – 46:14 min\n\n\nDrugi svetniki dneva:\n\n Sv. Adela\, opatinja\n\n  \nFoto: https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Adam-in-Eva-v-raju.jpg \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/adam-in-eva-srecna-krivda-2/2027-12-24/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2020/12/Adam-in-Eva-v-raju2.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20271225
DTEND;VALUE=DATE:20271226
DTSTAMP:20260606T153831
CREATED:20191216T163833Z
LAST-MODIFIED:20241205T130627Z
UID:10003914-1829692800-1829779199@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveta Anastazija: Včasih med najbolj češčenimi svetnicami
DESCRIPTION:Sv. Anastazija je bila od zgodnjega srednjega veka med najbolj češčenimi svetnicami\, zato ne preseneča\, da goduje na sam božič.  \nNjeno ime izhaja iz grške besede anastasis\, kar pomeni »vstajenje«. \n  \nIz življenja …\nSv. Anastazija se je rodila Rimu v bogati družini. Oče je bil pogan\, mati pa kristjanka\, po izročilu naj bi bila to sv. Fausta. Ta jo je vzgajala v krščanski veri. Anastazija se je morala proti svoji volji poročili z nekim grobijanom\, ki jo je mučil in zapiral. Moč za premagovanje preizkušenj v zakonu je našla pri svojem duhovnem voditelju sv. Krizogonu (goduje 24. novembra)\, ki jo je v pismih spodbujal in ji dajal nasvete. Ko ji je mož umrl\, je zgodaj ovdovela Anastazija posvečala posebno skrb preganjanim kristjanom\, zlasti zaprtim po ječah. Z denarjem\, ki ga je podedovala\, si je od jetniških paznikov kupovala dostop do ječ in skrbela za njihovo duhovno in telesno oskrbo. \nKo so Dioklecijanovi preganjalci prijeli njenega duhovnega voditelja Krizogona\, ga je\, žal\, spremljala do morišča. Tam so prijeli tudi njo in jo pripeljali v Sirmijo\, to je v današnji Sremski Mitrovici v Srbiji\, kjer so jo vrgli v ječo. Po dolgotrajnem mučenju\, ki ga je prestajala brez besed\, so jo obsodili na smrt. Poslali so jo na preluknjano ladjo\, a se ladja ni potopila. Na koncu so jo sežgali na grmadi. To je bilo okoli leta 304. \n  \nUpodabljanje \nSv. Anastazijo upodabljajo kot ženo s palmo\, križem\, mečem\, škarjami in posodo z oljem za maziljenje. Pogosto upodabljajo tudi njeno mučeniško smrt – privezano na steber na grmadi. \n  \nZavetnica \nJe zavetnica mučencev\, tkalcev\, vdov\, eksorcistov; proti glavobolom in pljučnim boleznim. \n\nCerkve v Sloveniji \n\nSv. Anastaziji je posvečena podružnična cerkev v župniji Brestovica\, v kraju Gornja Brestovica pri Komnu (v koprski škofiji). \n  \nGradiva:\n \n\nO življenju sv. Anastazije – 26:13 min (v srb.-hrv.)\n\n  \nDrugi svetniki in prazniki dneva:\n\nPraznik Jezusovega rojstva\, Božič\nMihael Nakašima\, redovni brat\, mučenec\nPeter Častitljivi\, opat\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-anastazija-vstajenka/2027-12-25/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2019/12/12.-25-sv.-Anastazija-film1-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20271226
DTEND;VALUE=DATE:20271227
DTSTAMP:20260606T153831
CREATED:20201217T090449Z
LAST-MODIFIED:20241205T130958Z
UID:10003919-1829779200-1829865599@portal.pridi.com
SUMMARY:Sveti Štefan: Prvi mučenec
DESCRIPTION:Po prazniku Jezusovega rojstva obhajamo god sv. Štefana\, prvega krščanskega mučenca.  \nZ njegovim kamnanjem se začne najstrašnejše preganjanje kristjanov v zgodovini\, a sovražniki s tem dosežejo ravno obratni učinek: Kristjani sicer bežijo\, a ne molčijo\, temveč oznanjajo evangelij sedaj tudi v sosednjih deželah. \nSv. Štefan je bil pri nas od nekdaj priljubljen ljudski svetnik\, zato so se ob njegovem godu razvili številni domači običaji. Na Štefanovo so se obiskovali in si voščili\, kajti božič so obhajali doma. Sv. Štefan je postal zavetnik konj in živine ter tako prevzel vlogo nekega predkrščanskega božanstva. Cerkev se je temu prilagodila z blagoslavljanjem konj\, soli in vode. \n  \nIz življenja …\nSv. Štefan je rojen v času Jezusa Kristusa v Palestini. Iz Svetega pisma izvemo\, da je bil v prvi Cerkvi eden od sedmih diakonov\, ki so opravljali službo oznanjevanja in dobrodelnosti med helenisti\, to je med grško govorečimi Judi. Bil je mož »poln milosti in moči«\, ki je »delal velike čudeže in znamenja med ljudmi« (Apd 6\,8). \nŽal pa so ga naščuvani ljudje lažno obtožili bogokletja in privedli pred velikega duhovnika. Med njegovim pogumnim zagovorom\, so ga jezni Judje brez vsakršne predhodne obsodbe pahnili iz mesta in kamnali. Preden je umrl\, je Boga še prosil\, naj svojim mučiteljem ne prišteva tega greha – podobno kot je molil Jezus na križu. Štefan je tako prvi kristjan\, ki so ga ubili zaradi vere. Umrl je kot mučenec okoli leta 35 v Jeruzalemu. \nZ njegovo nasilno smrtjo se je začelo preganjanje vernikov pod vodstvom Savla\, ki je bil pri Štefanovi usmrtitvi molče navzoč in jo odobraval. Posebna ironija pa je\, da je čez nekaj let Bog ravno tega Savla (poznejšega sv. Pavla) poklical za apostola nove vere\, da bi dokončal Štefanovo delo. \n  \nZavetnik \nSv. Štefan je zavetnik diakonov; konj in kočijažev; kamnosekov\, zidarjev\, tesarjev\, sodarjev\, krojačev …; priprošnjik proti glavobolu in kamnom\, obsedenosti ter za srečno zadnjo uro. \n  \nUpodabljanje\nŠtefana upodabljajo kot mladega diakona s palmovo vejico\, kamni in knjigo; pogosto je upodobljen prizor njegovega kamnanja. \n  \nMolimo \nVsemogočni Bog\,  \nsv. Štefan je umirajoč molil za svoje preganjalce.  \nPomagaj nam\,  \nda ga bomo posnemali v odpuščanju sovražnikom.  \nAmen.\n \n\n  \nCerkve v Sloveniji\nMučencu sv. Štefanu je v Sloveniji posvečenih 34 cerkva (12 župnijskih\, 22 podružničnih) in 3 kapele. \n\n\nŽUPNIJSKE cerkve posvečene sv. Štefanu:\n\n\n\nŠt.\nŽupnija (Škofija)\n\n\n\n1.\nBrezovica (KP škofija)\n\n\n\n2.\nGomilsko (CE)\n\n\n\n3.\nLevpa (KP)\n\n\n\n4.\nLjubljana – Štepanja vas (LJ)\n\n\n\n5.\nLog pod Mangartom (KP)\n\n\n\n6.\nPostojna (KP)\n\n\n\n7.\nSemič (NM)\n\n\n\n8.\nSolkan (KP)\n\n\n\n9.\nSora (LJ)\n\n\n\n10.\nSpodnja Polskava (MB)\n\n\n\n11.\nSv. Štefan pri Žusmu (CE)\n\n\n\n12.\nVipava (KP)\n\n\n\n\nPODRUŽNIČNE cerkve:\n\n\n\n\nŠt.\nŽupnija (Škofija)\nKraj\n\n\n1.\nBela Cerkev (NM škofija)\nTomažja vas (pokopališka)\n\n\n2.\nBohinjska Bela (LJ)\nKupljenik\n\n\n3.\nBorovnica (LJ)\nPokojišče\n\n\n4.\nCerklje na Gorenjskem (LJ)\nŠtefanja Gora\n\n\n5.\nDol pri Hrastniku (CE)\nTurje (pokopališka)\n\n\n6.\nFara pri Kočevju (NM)\nKlanec (pokopališka)\n\n\n7.\nGrahovo (LJ)\nLipsenj (pokopališka)\n\n\n8.\nIlirska Bistrica (KP)\nHarije\n\n\n9.\nKrka (NM)\nSušica\n\n\n10.\nKrkavče (KP)\nKrkavče (pokopališka)\n\n\n11.\nLeskovec pri Krškem (NM)\nNemška vas\n\n\n12.\nMoravče (LJ)\nZgornje Koseze\n\n\n13.\nMuta (MB)\nGortina\n\n\n14.\nPredloka (KP)\nZanigrad\n\n\n15.\nPredoslje (LJ)\nSuha\n\n\n16.\nSevnica   (CE)\nVranje\n\n\n17.\nSlivje (KP)\nKovčice – Orehek\n\n\n18.\nŠmarjeta (NM)\nŠmarješke Toplice\n\n\n19.\nŠt. Jurij pri Grosupljem (LJ)\nSmrjene\n\n\n20.\nTrebnje (NM)\nŠtefan\n\n\n21.\nVodice (LJ)\nUtnik\n\n\n22.\nZasip (LJ)\nBlejska Dobrava (pokopališka)\n\n\n\nKAPELE:\n\n\n\n\n1.\nLendava (MS škofija)\nGornji Lakoš (pokopališka)\n\n\n2.\nPiran (KP)\nPiran\n\n\n3.\nStara Cerkev (NM)\nKoblarji\n\n\n\n\n  \nDruga gradiva:\n \n\nNa Štefanovo blagoslov konj – 12:22 min (v slov.)\n\n  \n \n\nKratko o življenju sv. Štefana – 2:52 min (v ang.)\n\n  \nDrugi svetniki dneva:\n\nsv. Zenon\, tkalec\, škof\nsv. Vincencija Marija López Vicuna\, redovna ustanoviteljica\n\n  \nPripravila: dr. Brigita R. Perše \n 
URL:https://portal.pridi.com/dogodek/sv-stefan-zalosten-spomin-na-bozic/2027-12-26/
CATEGORIES:Svetnik dneva
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://portal.pridi.com/wp-content/uploads/2019/12/12.-26.-sv.-Štefan2.jpg
END:VEVENT
END:VCALENDAR